Šiev. 221. Posamezna Številka stane 1 Din, I llfflM. v fledeim to 30. sepMri 1923. Leto LL Naročnina »■ "n za dzžavo SHS: do preklleai O po pošti mesešno Din 14 ostavl|enjnadom lesačnu . . . . „ 12 za inozemstvo: eeaedno Oia 83 g Sobotna izdaja: ~ r Jugoslaviji.....Din 20 f inosamstin ..... „ M ■ smi Inneretnm i «■ Enostolpa* petltna vrsta mali oglasi po 01» 1-50 la Oin «'—, veliki »utrni nad 49 mm višine po Oin. 2 50, poslana itd. po Oin. 4—. Pri večjem naročilu popnst.( Izhaja vsak dan IzvtemSf ponedeljka In cbov a po pra» nlkn ob 5. nri zjutraj. HT Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi itev. 8/m. Roioplsi ie ne vračajo; netrsnklrana pismu se ae sprejemajo. Oreda telet. iti. 60, uprava. štv. 328. Političen Ust za slovenski narod. Oprava je V Kopitarjevi al. 8. — Račun poštna bran. ljubljanske It. 850 s« naročnino ln št. 349 tsa oglase, sagreb3M11, sarajev. 7563, praitre In dnnaj. 24.797. ure pari Demokratičdi parlamentarizem se na •elem svetu nahaja danes v smrtnih izdih-jejib. Kriza parlamentarizma postaja čez-aljebolj ostra in življenje sili k nenadnim n bolečim rešitvam. Sruje se novi svet na luževinah starega. Bistvo te krize obstoji v tem, da so istavne in upravne oblike političnega ivljenja vseh držav že davnej zastarele in itrohnele, življenje samo pa postaja iezdaljebolj komplicirano, se diferencuje n ustvarja vedno nove vrediiuie, tako da ;a oklep tradicionalnih političnih ustanov iezdaljebolj ovira na rasti - in razvoju, ded glavne ovire tega razvoja pa spada id liberalne dobe ustvarjeni parlamenta-izem, ki se je svojčas imenoval in je tHi )il kolikortoliko demokratičen, danes pa e precej časa več ni. Klasična dežela parlamentarizma, An-[lija, nam tudi v tem oziru nuja zanimi-re analogije, po katerih moremo presoja-i današnji položaj. Tam se je parlamenta-iz^m neprestano preosnavljal in novim azmeram prilagodeval. Največja parla-nentarna reforma nove dobe je bila ona z leta 1832, izvršena približno v istem iasu kakor julijska revolucija v Franciji. tee naslednje reforme so zgolj konsekven-a iz te. Tudi takrat je bil parlam nt kot ilator javnega življenja odpovedal. Ve-dustrija, mesta in srednji stanovi niso lašli v aristokratičnem veleposeetvu, ki si e kupovalo parlament, zaščite svojih go-ipodarskih stanovskih interesov. Praktični misel konservativcev, ki so bili takrat na mnilu, je izvedel reformo, ki je odprla Tata pariamenta tudi na tleh modernega ndustrializma zrastlemu velepridobitnemu itanu in malomeščanstvu. Takozvanemu iroletariatu pa so se kot nekak varnostni rentil zoper revolucijo priznale neke de-avsko-varstvene garancije, ki so slonele nenj na principu socialne pravičnosti ka-tor na nekaterih medlih liberalnih huma-litetnih ozirih: omejilo se je žensko in otro-ko delo, reformirala postava za siromake a naložile industriji nekatere zdravstvene olžnosti. Poznejše reforme liberalnega parla-nenta so sicer volivno pravico popolnoma »enačile, cenzus odpravile in s proporcom Iale dostopa v ljudsko zbornico najmanj-un politično strankarskim tvorbam, toda »raksa čezdaljebolj kaže, da tiči v parla-nentarizmu v današnjih razmerah tako lloboka napaka, da se z vsem tem ne da »zdraviti. Ta parlament ne zadošča več lalogam 20. stoletja, ki so se neizmerno azrastle. Velekapitalizem je današnji par-ament popolnoma zasužnjil in izkvaril. arlamentarna večina kot koalicija najraz-»vrstnejših druga drugi nasprotnih strank ie predstavlja dejanske večine ljudstva, blitve se delajo ali s silo ali z denarjem, trokovna usposobljenost današnjega param en ta v kulturnih in gospodarskih za-evah je minimalna, demagogija prevla-ujo stvarnost, gospodar parlamenta je ida klika, za potrebe posameznih stanov parlamentu ni umevanja. Lažidemokra-•Čni parlament se je preživel. To vidimo povsod. Iz Amerike poroča iravkar znani češki kulturni delavec dr. bil, kako je tam politično življenje brez-o zavoženo. Vzhod, jug in zapad težita torazen, stari puritanski republičanski ^erilcanci - domačini se boje razpada Notne države, priseljenci dobivajo premoč tod domorodci, delavci, konsumenti in far-lerji teže za stanovskim zastopstvom, lcu-tosklanci pa hočejo reakcionarno dikta-^o. Parlament kot igrača v rokah par )anČnih koncernov izgubiva boljinbolj Vojo veljavo. V Angliji stremijo laburi-edina močna in solidarna delavska [fanka na svetu poleg boljševikov, za ^'taturo proletarijata, takozvani dihardi-^ pa za > močno roko« reakcije. V Nem-ii vlada danes diktatura, ker parlament zrečega eksistenčnega vprašanja države ! mogel rešiti. V Rusiji je liberalni bur-luazui uarlame^^jriseia pomeden s po- vršja. V Španiji vladajo generali brez kle-petavib kortesov. V Italiji se je parlament osmešil do kosti in Mussolini ga trpi pc!eg sebe le kot staro pohištvo. V Franciji je sicer parlamentarizem še močan, a v očeh ljudstva kompromitiran in problem »regionalizma« ali razširjanja politične, stanovske in gospodarske samouprave se živahno diskutira. V Grčiji, Bolgariji, Romuniji so tudi parlamenti popolnoma dis-kreditHni. Podobno drugod in celo v severnih deželah, ki se najbolj mirno ra?vi-jajo, se zahtevajo korenite reforme. Vse to je v zvezi z razpadom liberalizma. ki je obvladal 19. stoletje. Liberalizem ni noben svetovni življenjski nazor, ampak neke vrste polovičarstvo, strah pred vsem korenitim in do'ocp:m, poplit-venje vsakega problema, kempromi^ar-stvo ter fraza: svoboda, individualnost, kultura, napredek itd.; napolovico veren, napclovico svobodomiseln, napolovico le-gitimističrii, napclovico prevraten, danes pa celo že popolnoma konservativen v svobodnjaški maski. Dvajseti vek se začenja s končno likvidacijo liberalne miselnosti in prinesu brezdvoma nekaj boljšega, globljega in životvornejšega. Tudi pri ris je Iažideruokracija do temelja kompromitirana. Narodi, stanovi, razne kulturne skupine, vsi te2e za razbitjem okov liberalnega veleburžuazueoa konstitucionalizma, unitarizma, centralizma in koruptnosti. FLS s svojim ustavnim načrtom stanovskega avtonomističnega de-mckratizma kaže pot do korenitega ozdravljenja današnjega parlamentarizma. Vse je do grla suo korupcije in čvekanja demokratičnega in radikalnega »državotvor-stva«. WmB sprejete« POSLANEC ŠKULJ ZA SLOVENSKO OBRTNIŠTVO. — OSTRI SPOPADI MED BOSANSKIMI RADIKALI IN MUSLIMANL Belgrad, 29. s«pt. (Izv.) Današnja seja narodne,, skupščine se je pričela ob pol 10. dopdldne. Po običajnih formulnostih se je prešle na dnevni red. Musliman Hasan Milkovič je kritiziral notranjo politiko vlade in navajal afere, ki se v javnosti širijo o radikalnih poslancih in ministrih. Med njegovim govorom je ponovno prišlo do ostre polemike med bo-senskimi radikali in muslimani Nato je bila zaključena debata o prvem delu. Poročevalec Boža Maksi-movič je čital člen 1, in 2., ki sta bila sprejeta. Pričela se je debata o drugem oddelku. Prvi je govoril demokrat D u k a -n a c, ki je navajal slučaje terorja radikalov za časa občinskih volitev v Srbiji. Po njegovem govoru je bila seja ob tri-četrt na dve prekinjena in se je zopet nadaljevala ob 4. Na popoldanski seji ie med ostalimi govorniki govoril poslanec Škulj o ministrstvu za trgovino in industrijo ter ostro nastopil proti predlogu o dvanajstinah za to ministrstvo, ki ima samo 17 milijonov dinarjev kredita na razpolago za zgradbo poslopja ministrstva v Bel- grad«, za druge potrebne stvari, posebno za Slovenijo, pa nič. Obiazložil je nezadovoljstvo v Sloveniji, kjer ravno sedaj manjka državnega kredita in so se ravno zato morale zapreti vse obrtno - nadaljevalne šole v Sloveniji. Naglašal je veliko korist teh šol. Dalje je poudarjal potrebo kredita za domačo obrt, posebno za čip-karstvo. Radi pomanjkanja kredita se bodo morali prekiniti zavodi in naprave za domaČ o obrt. Protestiral je proti nasilni centralizaciji denarnih sredstev in proti zbiranju denarja iz vseh krajev v Belgrad, Dalje je protestiral, ker komisija za de-mobilizacijo zahteva od obrtnih zadrug, da takoj plačajo ves dolg, sicer jim preti, da jih bo tirjala pred sodnijo. Končno je govornik pozval ministra, da se bolj briga za svoj resort. Po govoru je finančni minister dr. Stojadinovič prišel k poslancu Škulju in mu obljubil, da bo za obrtno-nadaljevalne šole takoj izplačal 200.000 dinarjev in da. bo to vsoto vstavil v redni proračun. Nato se je vršilo glasovanje. Za dvanajstine je glasovalo 106 poslancev, proti a 62. Za vlado so to pot glasovali tudi emcL B MUSLIMANI ZAPUSTILI SEJO NARODNE SKUPŠČINE. Belgrad, 29. sept (Izv.) Zadnji čas se opaža, da je glavna ofenziva radikalne vlade naperjena na Bosno in da se radi tega opaža trenotni desinteresement za Hrvatsko. Vlada uporablja vse načine, da zmanjša ugled muslimanskih voditeljev dr. Spaha in tovarišev ter neprestano hujska proti njim. To dela zato, da se muslimani pridobijo za srb. koncepcijo in da se oslabi položaj Hrvatov v Bosni. To delo se lahko opaža vedno, posebno pa na današnji popoldanski seji parlamenta, na kateri je prišlo do incidentov, ki se ne bi mogli pripetiti v nobenem evropskem parlamentu. Muslimanski poslanec dr. Behmen je popisoval razbojniško delo Srpske nacionalistične organizacije (Srnao) in poudarjal, da je največji škandal, da je član te organizacije tudi predsednik vlade Nikola Pašič. Našteval je posamezne zločine v Bosni in naglasil, da so člani te organizacije napadli dr. Spaha in oddali nanj 12 strelov. Pri tej priliki je radikalec Mihajlo Pavlovič zaklical: »Škoda, da ga niso zadeli!« — Radikal Majčič pa: »Škoda, da ga niso ubili!« Za ta indirektni poziv, da se taka zlo-činstva nadaljujejo, so muslimanski poslanci zahtevali zadoščenje. Nastal je velikanski hrup. Ker predsednik parlamenta Ljuba Jovanovič v tem oziru ni hotel ničesar ukreniti, je poslanec dr. Behmen izjavil, da po takem barbarskem napadu nima smisla, da bi dalje govoril. Muslimani so zapustili sejo in se niso več vrnili. Postopanje radikalnih poslancev iz Bosne je obsojala ne samo opozicija, ampak tudi ugledni radikali in meščani. Muslimanski klub je vsled tega sklical sejo, ki se bo jutri nadaljevala. Muslimani so stopili v zvezo z Jugoslovanskim klubom, da se uvede skupna akcija proti takemu postopanju radikalov, čijih namen je, da odstranijo muslimane iz Belgrada. Vlada in zakon o taksah. Belgrad, 29. sept. (Izvirno.) Zakon o taksah je bil že davno sprejet v finančnem odboru od radikalno-turško-nemške večine, Mislilo se je, da bo vlada ta zakon stavila takoj na dnevni red narodne skupščine, posebno ker ga je finančni minister tako forsiral. To se pa ni zgodilo, ker je proti temu nastala opozicija, ki je svojo kompanjo okrepila, ko je videla, da je tudi v radikalnem klubu nastalo nezadovoljstvo proti temu zakonu. Radikalni kinetski poslanci pod vodstvom Rankoviča, zahtevajo, da se zakon spremeni. še preden pride na dnevni red par- lamenta, sicer bodo glasovali proti Vlada jih je skušala pomiriti, pa se ji ni posrečilo. Akcija opozicije, posebno dr. A. Korošca, postaja v tem smislu vedno živahnejša, zato se je vlada začela pogajati z opozicijo. UMOR POLJSKEGA POSLANCA. Varšava, 29. sept. (Izv.) Na svojem posestvu v okolici Minska je bil ubit bivši poljski poslanec Sadowski. Smatrajo, da jc umor političnega značaja. ABESINIJA V DRUŠTVU NARODOV. Ženeva, 29. sept. (Izv.) V DruStvo narodov so sprejeli Abesinijo. Društvu jc doslej pristopilo 54 držav. Jugoslov klub za varnostni stražo v Sloveniji. Belgrad, 29. sept. (Izv.) Na današnjf seji finančnega odbora se je razpravljalo o povišanju dnevnic za potovanja za ministre in uradnike. Poslanec Pušenjak ja kritiziral vladni predlog radi velike razlike med ministri in uradniki. Za ministre je določenih 250 Din dnevno, za uradnike pa 40 do 100 Din. Večina je sprejela vladni predlog. Nato se je razpravljalo o povišanj1® draginjskih doklad za zagrebško policija. Po vladnem predlogu bi se iste povišalet za 1000 Din mesečno. V imenu Jugoslovan-i skega kluba sta govorila poslanec Vesenjak in dr. Kulovec. Dr. Kulovec! je predlagal, da se iste doklade določijo tudi za Slovenijo. Protestiral je proti temu, da se vlada briga samo za policijo Zagrebu, ne pa tudi za druge, posebno v. Sloveniji, kjer je bedni položaj zahtevali že več žrtev. Protestiral je dalje proti premajhnemu povišanju doklad. Policisti, ki vrše težko in odgovorno r luž bo, dobivajo plače od 800—1200 Din. Zato trumoma zapuščajo službo. V istem smislu so govorili tudi ostali govorniki opozicije. ir> Predlog Jugoslovanskega kluba je bil — kakor je izjavil finančni minister — od-' klonjen iz formalnega ozira. Soglasno pa, je bil sprejet predlog, da se pozove ministrski svet, da poviša draginjske doklade za vse policiste v državi in da se predloži tak predlog v odobritev finančnemu odboru. Poslanec dr. K u 1 o v c c je protestiral! proti temu, da se kljub ponovni zahtevi pokrajinske uprave v Ljubljani in ministrstva notranjih del ne izplačajo policistom v Ljubljani malenkostne pristojbine (1 K 50 v za uro) za nočno službo in nadurno delo. Skupna vsota znaša doslej 320.000 D. Očital je vladi, da dela krivico, ker za pošteno delo in službo odtrgava plačo ljudem, ki že itak v pravem pomenu besede stradajo. Notranji in finančni minister sta ob"c< čala, da se bo ta stvar povoljno rešila. Mažarska in f$ala antanta. Budimpešta, 29. sept. (Izv.) Po svojem povratku iz Ženeve v Pešto je izjavil grof Bethlen časnikarjem, da je v Ženevi ustvarjena podlaga za ureditev korektnega razmerja med Ogrsko in sosednimi državami, zlasti z državami male antante.-Med vprašanji, ki so se obravnavala v; Ženevi, ni nobenega, ki bi se tikalo notranjepolitičnih ogrskih razmer. Mednarodno posojilo za Ogrsko pride po vsej priliki že v decemberskim zasedanju Društva narodov na vrsto. Pariz, 29. sept. (Izv.) Odloke Strese« manove vlade glede obustave pasivnega odpora v Porurju smatrajo za presplošne, da bi mogli tvoriti podlago za pričetek novih pogajanj. Francoski krogi zahtevajo pred vsem, da sc ukine ona določba z dne 13. januarja t. L, ki prepoveduje re-paracijske dajatve zasebnikom. Berlin, 29. sept. (Izv.) Ukinjena je odredba z dne 13. januarja t. 1., ki prepoveduje reparacijsko dajatve zasebnikom. Berlin, 29. sept. (Izv.) Obtok bankovcev se je zvišal pretekli teden za 2000 biljonov mark. Berlin, 29. sept. (Izv.) V prostorih strokovnih delavskih in socijalnodemo-kratskih organizacij so se danes vršile stroge preiskave po orožju. Našli so le malo število pušk in eno strojno puško. GRŠKO - ITALIJANSKI SPOR. Rim, 29. sept. (Izv.) Francoski poslanik v Atenah je danes izročil gr.škt vladi odlok veleposlaniške konference o preiskavi umora v Janini Grški minister vnanjih zadev je sprejel odlok na znanje z obžalovanjem, da sc jc preiskava vršila prenaglo. Atene. 29. sept. (Izv.) Grška državna, banka je izdala "švicarski narodni banki nalog za takojšnje izplačilo 50 milijonoTj lir. italijanski vladL KRIZA V FASISTOVSKI STRANKL Rim, 29. sept. (Izv.) Mussolini zahteva odstop celokupnega izvrševalnega odbora fašistovske organizacije. Rim, 29. sept. (Izv.) Včeraj zvečer so fašisti na svojem glavnem zborovanju izključili iz svojih vrst tajnika Rocca. RUDARSKA STAVKA NA ČEČKEM. Praga, 29. sept. (Izv.) Pogajanja o j nbustavi rudarskega štrajka so potekla ! brezuspešno. pismo. Dne 28. septembra. Dr. Ninčič je imel pri debati o reškem Vprašanju slab dan, njegov govor ni bil na višini. To so reveda njegovi »prijatelji« v radikalni stranki takoj eskomtirali in pohiteli, da razširijo glasove o njegovi demi-itiji. Tudi naslednika so mu že našli v osebi praškega poslanika Ljube Nešiča. Včeraj so bilo vojne dirke in viteške igre, katerim je prisostvoval tudi kralj. Izmed vseh ministrov je poklical kralj samo dr. Ninčiča k sebi v lože ter se ž njim dalj časa razgovarjal. To zopet pravi prijatelji Idr. Ninčič« označujejo kot dober znak. da stališče dr. Ninčieevo nI na vse strani omajano. Borba za Ninčieevo glavo je torej v polnem toku. Francosko posojilo za oboroženie je fterfektno. Angleška ponudba so ni sprejela, čeprav je bila nižja, a baje neugodna ki raditega, ker bi angleške puške tehtale en kilogram več kakor francoske in ker bi b tem dobili v oborožitvi še en nov tip pušk, dočim jo francoski pri nas že upe-ljan. Posojilo bo terjalo 5 odstotne obresti, a material bodo po francoskih tovarnah naročali francoski vojni krogi v sporazumu z našimi. S tem pa je tudi dana — vsaj teoretično — možnost za dvojno korupcijo. Kolikor smo izvedeli, se v radikalnih krogih še ne misli na izenačenje davkov. Ko bodo radikali zvišali takse, potem mislijo z novimi obremenitvami en čas mirovati in samo vladati. Kajpada, Srbijan-cem se z izenačenjem nič ne mudi, ker bi potem tudi oni morali davke plačevati sorazmerno z nami. Dinar skače. Politiki pravijo, da zaraditega, ker napram Bolgariji topot ne rožljamo z orožjem, in ker je reško vprašanje izgubilo svoj nevaren karakter, a gospodarski krogi trdijo, da zaraditega, ker bo naš izvoz letos znašal okoli 7 milijard dinarjev, a uvoz se stalno zmanjšuje vsled polnih, skladišč in rastoče industrializacije naše zemlje. So tudi krogi, ki pravijo, da finančni minister podpira dinar na inozemskih borzah, ker namerava poplačati nekatere inozemske obveznosti. V okolici finančnega minMrn želijo, da bi dinar skočil do 7 in potem na višini okoli 7 zopet nekoliko časa počakal. Delovni red za parlament je danes zopet tako zamišljen, da bi se delalo do 20. oktobra nepretrgoma. Prav bi bilo, toda za to je treba, da ima vlada pripravljenih dovolj zakonskih predlogov. Do danes ima nove takse, železničarski zakon in konvencijo s Poljsko. Malokdaj se v svetovni zgodovini zgo-81, da znajo sodobniki kak zgodovinski pojav pravilno oceniti; to lahko naredijo šele poznejši rodovi, ki so jim vsi zaključki na razpolago. So pa dogodki, ki so tako jasni in glasni, da jih vidi in sliši vsak, in mu jih je treba samo pravilno raztolmačiti. Med to prvovrstne zgodovinske dogodke nepregledne dalekosežnosti spada sedanji nemški poraz v vprašanju Poruhrja. In ni preveč} če se o tem govori dvakrat ali trikrat; mi smo priča nečesa, kar je doletelo dosedaj malokateri narod. Skoraj bi bile na mestu tudi danes tiste slavne besede: »Danes se začne nova zgodovina, in vi boste lahko rekli, da ste bili zraven.« Drugič tekom par let je bila Nemčija poražena, drugi poraz je bil hujši od prvega; drugič se je Nemcem ponesrečil z največjimi žrtvami vojevani poskus, dobiti na svojo stran javno mnenje sveta. Tragika ob-Htoji v tem, da je šla Nemčija že v prvi boj brez treh edinic, ki bi ji bile mogle izvoje-vati zmago: brez politične priprave, brez gospodarske in tudi brez vojaške. Kajti s šestnajstimi podmorniki hoteti uničiti tako pomorsko velesilo, kakor je Anglija, kaj se to pravi? Potem je šla drugič v boj, brez orožja, a z istimi napakami; manjkal ji je pregled, napačno je cenila moč nasprotnika, vrhutega je bila pa popolnoma pasivna, tako v diplomatičnem kakor v finančnem oziru. Poslužila se je novega sredstva, velikanskega splošnega štrajka in pasivnega odpora; a tudi veliki štrajki ne morejo večno trpeti in upornost je podlegla zunanjemu pritisku in notranji denarni katastrofi. Devet mesecev se je bil gigantski boj, končal se je s priznanjem popolnega poraza in zvoki mrtvaškega zvona so spremljali prostost Nemčije na pogrebni poti. Dočim je pa prvi poraz povzročila zmaga vse entente, je zmagala sedaj samo Francija, in zato je polom Nemčije tem strašnejši. Nobenega nima, ki bi ji stal ob strani; naj govori prvi angleški minister kar hoče, naj daje še tako dobre nasvete, Francija gre hladnokrvno svojo pot naprej, in tudi Washington ji prav nič ne imponira. To je tisto, kar je treba prav posebno pribiti, Francija je danes kljub majhnemu številu prebivalstva prva država v Evropi, ona lahko naredi, kar hoče. Diktirala bo drugi mir v Versaillesu, diktirala ga bo sama, drugi bodo samo podpisali. Sploh vidimo od svetovne vojske sem prikrit, a ljut boj med Francijo in Anglijo, bodisi glede Nemčije kakor glede orienta; dosedaj je vselej zmagala Francija. Lloyd Georgo je nekoč rekel, da bo pozval Francijo pred svetovno sodišče kot večno ogroževateljico miru in da zaradi nje svet še ni umirjen. »Ne smemo pustiti, da bi jezna Nemčija oborožila lačno Rusijo.« .-,..■■• Sedaj Nemčija zaenkrat na to ne mpre misliti, mora uporabiti vse moči doma. Tuji grozi tretji poraz, domača vojska; ta bi jo zadavila in Evropa bi ne imela drugega opravka kakor napraviti ji nagrobni napis: Finis Germaniae. Mi še ne vemo, v kako važnem zgodovinskem času živimo.______ Stanko Majcen: En sam stavek ČL 95 me je spomnil še na en življenjski pogoj državnega uradništva, ki je pragmatika šla mimo njega prav tako nezmotno, kakor mimo diferenciacije po sposobnosti in mimo samosodstva. »Upo-rabljanje oblasti in položaja državnih uslužbencev v strankarske namene,« pravi čl. 95, »kakor tudi vplivanje starejšin na državne uslužbence v ta namen se kaznuje kot disciplinarni pregrešek po točki 2., 3. ali 4. čl. 165.. .« Kaj dela ta stavek na tem mestu? Poglavje ima nadpis: Obče odredbe in govori o uslužbencev ili pravicah in dolžno- stih. Pa ali niso našteti disciplinarni pregre- I ški v 81. 164 poglavja Disciplinski predpisi, kjer se prepoveduje »nemoralno in nedostojno vedenje v privatnem življenju« in se ta nemroala še ilustrira »z opijanjem, pijančevanjem, potepanjem, kvartanjem«? Naštetih je tam deset vrst glavnih disciplinarnih pregreškov — kdo jih ve še več? Zdi se, da je bila prilika tam, našteli, če se že našteti mora, kot enajsti zločin šo strankarsko uradovanje. Temeljni člen Občih odredb slove: »Uslužbenec se mora pokoriti ustavi in zakonom; službo mora izvrševati vestno, marljivo, nepristransko in nesebično, uvaževaje edino obče javne interese in izogibajo se vsemu, kar bi bilo na škodo službi, ki mu je poverjena.« Ali prepoved strankarskega uradovanja ne tiči že v tem členu expressi8 verbis? Posebnost je v tem, da veličastni stavek o strankarjenju stoji med občimi odredbami in zakonodajavcu ni prišel na misel tam, med disciplinarnimi predpisi, ko mu je domišljija slikala inferno uradniških grehot. In še je posebnost v tem, da ta stavek med občimi odredbami stoji poleg temeljnega stavka o temeljnih dolžnostih, ki ga po smislu popolnoma, po besedah pa deloma obsega. Ta-le pot je vedla do tega stavka: Uradnik je po naturi strankar. Ce mu strankar-jenje očitam med disciplinarnimi pregreški, kjer se prepovedujejo kvartanje in druge brezbožnosti, se bo smejal. Kako pride na-turni greh med nenaturne? Ge stavek o strankarjenju skrijem v temeljno dogmo o nepristranskem izvrševanju dolžnosti, ga ne bo ne videl, ne nmel. Postavimo ga torej posebej in na vidno mesto f Da uradnik o uradniku tako ne misli, je jasno. Da neuradni ljudje o uradniku tako ne mislijo, je tudi na dlani. Tako more soditi o uradniku le politik, kakor je popisana miselna pot zanj sploh tipična. Da uradnik, dokler živi, in najsi je najsijajnej-ši strankar, razlikuje na svoji uradni mizi »čiste« in »nečiste« akte, »čiste« in »nečiste« referate, strankarski politik ne ve in ne ve, kaj razlika pomeni. Ne vc, da je uradnik sicer strankar menda res po rojstvu, a da pri delu, ki se nanj razume in ki ga dragi ne razumejo, ne želi biti pod vplivom ali pritiskom teh drugih. Vsak uradnik je sodnik. Kdor, postavimo, v državno-upravnem pravniku ne vidi sodnika, bi tudi upravnemu sodniku ne smel prisojati zdrav-ništva. Že da more uradnik stranki pogledati v oči, ki vanj zaupa, že da more to zaupanje upravičiti, mu je tisto malo dela, ki nosi pečat njegove osebnosti, pa tudi njegove odgovornosti, kos lastnega bitja, rekel bi kri od krvi in zategadelj sveto. Tega člena ni nikoli koncipiral uradnik. Uradniku, in najsibo v zasebnem življenju še tako živahen strankar, je prepoved strankarjenja v službi obsežena že v stavku o splošnih dolžnostih. Le če bi jo izraziti moral, bi jo postavil pod disciplinarne pre-greške. Stvar je marveč taka, da so v pragmati-ki iz L 1923, v nje čl. 95, izvestni gospodje, ne uradnikom, temveč samim sebi napisali tole opravičilo: »Uporabljanje oblasti in položaja državnih uslužbencev v strankarske namene kakor tudi vplivanje starejšin na državne uslužbence v ta namen — smo po vzrocili mi. Sila razmer... itd. Poslej tega ne bomo delali več. V znak naše resne volje naj bo to tudi zapisano, proglašeno^ in objavljeno vsem in vsakomur, namreč v službeni prasniatiki, čl. 95.« To je edini smisel tega mesta. Drugega imeti ne more. In če ima tega — pa le, če ' raste absolutno število smrtnih slučajev in nesreč sploh. Res pa jc, da je naraslo število avtomobilov v letih 1915 do 1921 za 300%, število smrtnih žrtev pa samo za 130^. Uradna statistika upošteva samo število nesreč in pa število prebivalstva, ne pa tudi števila avtomobilov. Po uradni statistiki je slika čisto druga kakor nam jo pa kaže omenjeni Beales s trditvijo, da število smrtnih slučajev v primeri s številom avtomobilov neprestano pada. Sklicujejo se na Anglijo, kjer da je nesreč dosti manj kakor v Uniji; neka statistika pravi, da je prišlo leta 1919 v Uniji na 100.000 ljudi več kot devet avto-mobilnih nesreč, na Angleškem pa samo štiri. Beales ugovarja in pravi, da jc v Uniji število avtomobilov v primeri s številom prebivalstva dosti večje kakor pa na Angleškem. Pravilna statistika avtomobiinih nesreč mora vsebovati sledeče štiri glavne točke. 1. Število nesreč, 2. število avtomobilov, 3. gostoto prometa, 4. nakopičenje prebivalstva v mestih. Ta statistična slika bi bila šc popolnejša, če bi namesto števila avtomobilov navedli lahko število prevoženih kilometrov. Avto, ki stoji, jc gotovo manj nevaren, kakor oni, ki nar naprej vozi, Ker je pa nemogoče dognati število prevoženih kilometrov, moramo ostati pri številu avtomobilov. Statistika, ki temelji na omenjenih štirih glavnih točkah, nam nepobit-oo dokaže, da je avtomobil zmeraj bo!j varen, pravi Beales, Dokler bo število av tomobilov od leta do leta rapidno rastle su bo gotovo množilo tudi število nesreč vzrok za vznemirjenje bi bil pa šele teda ko bi raslo število nesreč tudi relativn' In to ni. Seveda pa izvajanja Bealesova še m kakor niso dokaz, da avtomobil ni neva ren. Tudi čc uničijo avtomobili v prirnei z naraščanjem samo polovico toliko liuC kot prej, se jc treba boriti tudi proti tel slučajem. Uvodoma omenjeni Marc Suu' van sc peča z varnostnimi odredbami različne vrste, ki so sc jih posluževali zadnjih letih za omejitev avtomobiinih sreč. O odredbah pravi: »Če si malo p1 bliže ogledamo, sc nam vidijo nekatci take, kakor bi jih bili napravili zagovo niki avtomobila. Že gesla nam kažejo dul njih roditeljev; pravijo: »Ne daj se pov žiti!«; zakaj pa ne zakličejo avte.mobihst ^Glej, da ne povoziš!«? Oblasti niti tr nutek nc mislijo na to, da bi, v svrho ve< varnosti zmanjšali hitrost avti m o b i 1 o v. Zdi sc nam, kakor da bi ° lasti avtomobile na deželne in mestne c ste kar klicale. Varnost hočejo doseči tem, da podijo otroke s cest in da jcini)< tudi odraslim vsako pravico gibati se njih. «11« sledi* oice, Hrastovec p. Studenice, Studenice, Pekel, Stanovsko (okr. glavarstvo Maribor), Poljčane. Nasovče, D. .M. Polje, Javorje, Vrhnika, Št. Jošt, Sv. Križ pri Kostanjevici, tandrše. -f- Nova pogajanja zaradi Reke se [>odo vršila baje v Benetkah. V beneškem botelu »Excelsior« se baje mudi po poročilu milanskega »Secolo« Ninčičeva rodbina in tudi Ninčič sam sc v kratkem vrne tja, nakar se bodo pogajanja z Italijani nadaljevala. Dnevne novice, — Nova vseučiliška uprava. S 1- oktobrom prevzame posli na ljubljanski univerzi za štud. leto 1923/24 izvoljena uprava: Rektor: prof. dr. Franc Kidrič, dekan filozofske fakultete: prof. dr. Jovan H a d ž i, dekan juridične fakultete: prof. dr. Franc Eller, dekan medicinske fakultete: prof. dr. Alfred Šerko dekan tehniške fakultete: prof ing. Jaroslav Foerster, dekan teološke fakultete: prof. dr. Franc Lukman. — Slovesno ustoličenje novega splitskega škofa. Danes, 30. sept., se vrši v Splitu slovesno ustoličenje novega škofa dr. Kvirina Klementa Bonefačiča. Slovesnost se izvrši po starem običaju s procesijo in udeležbo svetnih oblasti. Občinsko upraviteljstvo je izdalo proglas na prebivalstvo s pozivom, da čim sijajnejše okrasi hiše in brodove. Vsi listi slave novega škofa kot moža globokega znanja, širokega pogleda in velikega rodoljuba. Novi škof je glagolijaš. — Belgrajska vlada zida. Po najnovej-ftb načrtih naše vlade bodo zidali v Belgradu novo poslopje za ministrstvo za trgovino, za prometno ministrstvo, za poljedelsko ministrstvo in za ministrstvo za gozde in rude. Za prve tri zgradbe bodo baje potrošili okoli 250 milijonov dinarjev. — Za ljubljanske urade in sploh za urade v Sloveniji bo pa postavila vlada v proračun trikrat višji znesek, ampak ne takoj. — Pašič in atentator Rajič. Ko se ie nšila tožba proti atentatorju Rajiču, je prišel Pašičev odvetnik k Pašiču vprašat, če naj zahteva denarno odškodnino za bolečine. »Ovaj, znaš, je-li atentator bogat?« vpraša Pašič. — »Mislim, da nema ništa.« — »Pa ovaj, koliko da tražim za lekove? Pa naposletku, znaš, i ako sam siromah čovek, nemoj da tražiš. Znaš, odjeknuče lepo u narodu. Nego gledaj, da ga ne puste ... Znaš, dok sam živ... Lud je, pa ovaj može opet da puca.« (Po »Beograd-%kem Dnevniku«.) — Prvi spomenik v Mežiški dolini. Hra-firemu borcu poročniku Francu Malgaju se bo odkrila 5. maja 1924. leta spominska plošča tik trga Guštanja. Trg Guštanj je še danes nemškutar8ki, akoravno je v njem 99 odstotkov slovenske krvi. Le peščica je narodnih ljudi, zavednih Slovencev. Ta peščica zavednih Slovencev, ki ve ceniti osvoboditev izpod tujega jarma in ki ve, da jo je osvobodil junak France Malgaj, ki je prelil Bvojo kri na naših tleh, je ustanovila odbor za Malgajev spomenik v Guštanju, ki pobira prispevke širom naše kraljevine, da mu bo b tem mogoče izvesti častno, a težko nalogo in postaviti junaku osvoboditelju primerno spominsko ploščo ali celo spomenik. Dne 5. maja pa mora odkritje te plošče združiti v veličastni manifestaciji tik ob meji vse sloje, brez razlike stranke, da pokažemo bratom onstran meje združeno jugo-slovensko armado. Vse korporacije, društva prosimo, da se udeleže naše slavnosti in da nam sporoče do konca marca 1924 svojo udeležbo, da bo tako odboru za Malgajev spomenik omogočeno, poskrbeti posebne vlake z ugodnim voznim redom. Poživljamo nadalje vse Malgajeve borce, da se pismenim potom javijo odboru za Malgajev spomenik v Guštanju, kajti na dan odkritja Malgajeve plošče bodo zopet nastopili kot Halgajeva četa. — Iz kočevskega okraja. Zaradi vsestranske objektivnosti priobčujemo z ozirom na nejavno v našem listu priobčeno notico »Slo-»enski župan brez zaščite zakona« sledeče, od iruge strani došlo nam pojasnilo: Res je, da i® služba župana danes nad vse težka in da J« to premalo upošteva in priznava. Dalje se i« dotaknil pisec (župan iz kočevskega okraja) Poslovanja pri okrajnem glavarstvu v Kočevju M okr. glavarjem dr. Ogrinom, kateremu se ?saj indirektno očita malomarnost in pristra-"ost Pisec tega pa, ki je imel tudi z okrajnim &varjem veliko opraviti, je dobil nasprotni "K da se je dr. Ogrin prizadeval biti kolikor "togoče objektiven in je tudi na vse njemu Mrejene v tem smislu vplival. Ker je pa urad 'delom preobložen in se ne more vsake vin p ugodno rešiti, je naravno, da je prišla temu ® onemu rešitev morda še prepočasi ah da ^ ni bila všeč. Dr. Ogrinu so izrekli župani P°vodom raznih posvetovanj opetovano pri-"■anje in zlasti tudi o priliki obiska bivšega ^mestnika, vpričo tega. O priliki odhoda iz Sofevja v mesecu septembru, pa je celo >Got-^heer Zeitung« v št. 27 zapisala, da je za-"stil dr, Ogrin Kočevje >nnrh mehrjahriger rf°lgreicher Tfitigkeik, omenivši tudi njegovo '"nparteiisches Amtiereuc. — Znano nam je, * »e je po inicijativi dr. Ogrinovi ustanovila za kočevski, ribniški ln laški sodni okraj Društvo za zgradbo in vzdrževanje okrajne ubož-nice in hiralnice (v Kočevju, Ribnici in v Vel. Laščah posebej). Omenili bi lahko še drugo delo, ki ni spadalo v njegovo uradno dolžnost, pa je je on rešil. Kar se pa tiče inkriminira-noga konkretnega slučaja, je omeniti, da je župan imel možnost napraviti nadzorstveno pritožbo na pokrajinsko upravo. V enem slučaju mi je prišlo na uho, da je bila dotična oseba radi razžaljenja prav tega župana kaznovana po okr. glavarstvu. Ako je pa to postopanje že postalo pravomočno, ne vem. Sicer se jp pa ravno pod dr. Ogrinom kaznovalo surovo obnašanje v pijanosti in preklinjevanje prav strogo. — Koncert ljubljanske Glasbene Matice v Krškem. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani priredi pod osebnim vodstvom ravnatelja Hubada v nedeljo dne 7. oktobra 1923 ob štirih popoldne v Krškem svoj koncert. Občinstvo iz krške okolice opozarjamo na ta koncert in na priliko, ki se mu nudi, da čuje pevski zbor Glasbene Matice v svojem kraju. Sedeži so v predprodaji v trgovini StCger v Krškem. — Trlil. Danes ob osmih zvečer otvori Jožefovo društvo letošnjo dramatično sezono v >Našem domu«. Kot prva se bo igrala Medvedova i^ra >Za pravdo in srce« v proslavo Ma'.ije Gubca. Vsi kostumi bodo slovenske in hrvatske narodne noše iz časa kmečkih uporov. Predstava obeta biti sijajna. Pričakujemo polnoštevilno udeležbe. — Sprejem noviceev r finančno kontrolo. V finančni kontroli je napolniti večje število pripravniških mest. Prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane in kolkovane s kolekom za 3 Din, je naslavljati na Oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani. Prošnjam je priložiti: a) nravstveno spričevalo pristojnega županstva; b) izpričevalo državnega zdravnika; c) krstni list; č) šolsko izpričevalo ln d) vojaško listino. Prilogi a) in b) morata biti najnovejšega datuma, kolkovani po 10 Din, c) pa 2 Din. Originalno ljudskošolsko izpričevalo in vojaška listina sta kolka prosta. Uslmena navodila prejmejo prosilci, ki ne smejo biti mlajši nego 18, a ne starejši kakor 35 let, pri vsakem oddelku finančne kontrole. — Potresna opazovanja. Kakor poroča centralni seizmološki zavod Univerze v Belgradu našemu observatoriju, je bil epicenter (ognjišče) zadnjega (26. 9.) potresa na črti Zlarin — Vodice, poleg Šibenika v Dalmaciji, kjer traja potres z malimi presledki v poletnem času od 10. aprila t. 1., ne da bi bil do sedaj povzročil kako škodo. — Za žrtve potresa na Japonskem. Za žrtve potresa, M je porušil mnoga mesta v Japonski, je naš Rdeči križ poslal preko japonskega Rdečega križa 5000 švicarskih frankov, čez nekaj dni se namerava obrniti rdeči križ na ljudstvo z apelom, da s svojimi darovi priteče na pomoč nesrečnemu japonskemu narodu, ki je za časa vojne dodelil mnoge dobrote naši vojski, invalidom in vojnim sirotam. Duh zahvalnosti napram japonskemu narodu nas sili, da pomagamo tem nesrečnikom. Prispevke pošiljajte Glavnemu odboru Rdečega križa SHS., Simina uL 21, Belgrad. — Za redno in točno odpravo in dostavo iasnikov. Minister za pošto in brzojav je izdal naslednjo naredbo. Navzlic mnogim odredbam o redni odpravi, pravilnem umerjanju in dostavljanju (izdaji) časopisnih pošiljk ne prenehajo pritožbe upravništev zaradi nerednega poslovanja s takimi pošiljkami. Pritožbe se pojavljajo že tudi v javnosti. Iz tega sklepam, da se dosedanje naredbe ministrstva o rednem poslovanju s časopisnimi pošiljkami in pravilnem usmerjanju ne izvršujejo popolnoma in da ravnateljstvo ni dovolj strogo napram uslužbencem, ki te pošiljke še vedno nepravilno odpravljajo. Zaradi tega odrejam: 1. Ravnateljstvo naj obvesti vsa upravništva dnevnikov v svojem področju, do kdaj morajo najkasneje oddati svoje liste na pošto, da bodo odpravljeni s prvim vlakom. Ob tej priliki naj ravnateljstvo obvesti upravništva o dotičnih določilih. Ravnateljstvo naj sprejemnim poštam strogo naroči, da morajo pri razdeljevanju časopisnih pošiljk kar najbolj paziti, da bo vsaka časopisna pošiljka pravilno usmerjena. 3. Prav tako naj ravnateljstvo uslužbencem potujočih pošt naroči, da morajo pri razdeljevanju časopisnih svežnjev in paketov kolikor mogoče gledati, da jih pravilno usmerjajo. Ako opazijo pogreške sprejemne ali posredujoče pošte, morajo napačno usmerjene časopisne pošiljke opečatiti in jih s prvo pi.'i-ko odpraviti v naslovni kraj. O vseh ugotovljenih nepravilnostih morajo uslužbenci potujočih pošt poročati v potnem poročilu, tako da bo mogoče pozvati odgovornega uslužbenca na odgovor in ga kaznovati. 4. Naslovne pošte morajo o vsaki zakasnitvi časopisnih pošiljk takoj poročati pristojnemu ravnateljstvu. V poročilu morajo zlasti povedati, v katerem sklepu je pošiljka došla. Časopisne pošiljke za prodajalce ee morajo izročiti takoj ko dojdejo. 5. Uslužbenci naslovnih pošt morajo ugotoviti, če ne izvirajo zakasnitve iz slabih prometnih zvez ali iz pogreškov upravništva samega. V takem slučaju morajo u-pravniki oziroma starešine poročati ravnateljstvu iu staviti predloge, da se zakasnitve preprečijo in napake odpravijo. Za vsako ugotovljeno in naznajeno napako naj ravnateljstvo uslužbence v svojem področju še tisti dan najstrožje kaznuje in o vsaki taki kazui Doroča ministrstvu. V. Doročilu naj navede Imena kaznovanih uslužbencev. Prvi dan vsakega meseca naj predloži ravnateljstvo ministrstvu mesečno poročilo (za prejšnji mesec) o nepravilnosti pri poslovanju s časopisnimi svežnji, v katerem naj poroča, kakšne so bilo nepravilnosti, na katere časopise so se nanašale, kateri uslužbenci so bili zaradi nepravilnosti kaznovani, kako so b"' kazno\aui in pri katerih uslužbencih se napake ponavljajo. Na r^dlagi teh podatkov bo ministrstvo napram malomarnemu osebju še strože nastopilo. — Glede te odredbe je poštno ravnateljstvo ljubljansko odredilo: 1. Pošte, pri katorih od J a ja jo upravništva dr.evmkov svojo liste, morajo natanko izpolnjevan, naredbo pod 1. in obvestiti upravništva o vsaki izpre-membi usmerjanja pošiljk in odprave pošte. Nadalje morajo pošte predajo dnevnikov mvl-zorovati in se vselej prepričati, če se upravništva ravnajo po določilih navedenih členov pravilnika in jih na nedostatke takoj opozoriti. Ako se list prepozno preda, se zamuda na pošti zabeleži. Predstojnikom pošt naročamo, da opozore na to odredbo vse uslužbence. Za vsako storjeno nepravilnost bomo tako pošlo/ili, kakor je ministrstvo odredilo. Kaznovali bomo pa tudi vsakega uslužbenca, ki ne bi prijavil ugotovljenih napak. Vsak uslužbenec naj torej v lastno korist in v korist službe pazi, da se bo ravnal po tej odredbi. — Krutost ameriškega birokratizma. V noči od 31. avgusta na 1. septembra t. 1. je par sekund pTed polnočjo dospela v new-yorško luko ladja »Estonia« z več sto izseljenci. Uradnik v karanteni je imel nalog, da vse izseljence, ld dospo pred polnočjo, prišteje kvoti za avgust Ker je bila kvota za avgust že davno polna, je m dnik odlomil, da se izseljenci z Estonije ne smejo izkrcati^ ampak da se od prvega do zadnjega z mesta deportirajo. Zaman so izseljenci dokazovali, da spadajo v septembersko lroto in da oni niso krivi, ako je ladja preje dospela v luko, zaman se je tudi ladijski kapitan skliceval na to, da je ura na ladji kazala že skoro 1. po polnoči — birokratizem je gluh in slep za vsako dokazovanje, kar prid« v njegovo kolesje, to kratkomalo zmelje. Kdor hoče v Ameriko, naj si zato napravi vsestransko zanesljiv potni načrt, da ga tik ua cilju nada ne ogoljufa. — Rop. Neznan ropar je blizu vasi Cerklje napadel Marijo Potočar iz Gor. Vrhpolja ter ji šiloma vzel 1600 K. — Ukraden voz. V noči na 26. t. m. je bil izpod kozolca Jožefa Kržmanc v Malem obrežu ukraden lahek voz z lestvicami Voz je bil vreden 5000 K. -r Z ogoljufanim denarjem je pobegnil. Fran Kralj, pristojen v Tržič, je ogoljufal v Celju trgovce: Ivana Ulaga, Ivana Jelenca in Ano Strehar. Z ogoljufanim denarjem v znesku 139.184 K je pobegnil v Avstrijo. — Pri tavini je bil zasačen tat, ki si je pri Jožetu Gačniku v Zagredski gori pripravil več obleke. Ker pa je bil pravočasno zasačen, je moral pripravljeno obleko pustiti na r*e-stu. Odnesel je le 1000 K vredno srebrno moško uro. Isti tat se je naslednji dan pojavil pri Antonu Kočevarju v Črešencah, kjer je pokradel obleko in nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti 4000 K. — Beg pred socialnodemokratičnimi šolskimi reformami v Avstriji. Graški Usti poročajo, da se je letos v javne ljudske šole vpisalo 900 otrok manj nego lani. Zato je bil pa na vse tamkajšnje zasebne šole tak naval, da so vse prenapolnjene in so morale veliko prošenj za sprejem odkloniti. To je posledica G16ckl~vih (socialnodemokratičnih) šolskih reform, ki so naperjene proti verski vzgoji in katerim zlasti zato ne zaupajo. — Halo! 370 telefon št. kličite špecerijska trgovina: Joško šturm preje Janez Zor-man, Ljubljana VII. Več današnji i\iserat. — Berite današnji oglas znane tvrdke Ivan N. Adamič, katere izdelke, kakor vrvi za zvonove, oprti za transmisije, i. dr., najtop-leje priporočamo. štalerske novice, š Petnajstletnica ustanovitve Orla v Mariboru. Spored proslave petnajstletnice ustanovitve Orla v Mariboru in blagoslovitev odse-kovnega prapora 6. in 7 .oktobra t 1. je sledeči: Sobota, 6. oktobra: 16.45—17.45: pro-menadni koncert salezijanske godbe iz Mladinskega doma v Ljubljani, ki sodeluje pri vseh točkah sporeda. 18.30: bakljada in miro-zov po mestnih ulicah, podoknica prevzv. gosp. knezoškofu dr. Andreju Karlin, mirozovni kon cert botri ge. Milki Pihlar pred palačo Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta. Sodeluje tudi godba Katoliške omladine v Mariboru. Nedelja, 7. oktobra: 6: orlovska budnlca. 9: odhod v slavnostnem sprevodu v stolno cerkev z dvorišča Gotzove dvorane, kjer se zbirajo udeleženci od 8.-9. 9.30: blagoslovitev odsekovnega prapora, 9.45: slavnostna pridiga, 10.15: sv. maša, izvrši premil. gospod knezoškof dr. Andrej Karlin. 11: odhod v sprevodu v palačo Zadružne gospodarske banko, Aleksandrova cesta, kjer je v veliki dvorani ob 11.15 manilestacijsko zborovanje. Govorita predsednik Jugoslovanske orlovske zveze dr. Vendelin Megler in predsednik Orlovske podzver« dr. Jožo Bssaj; pozdravi raznih zastopnikov. 14.30: poklonitev spominu rajnih bratov-članov na grobu dr. Karla Ver-slovšku, Pobrežje. 17.30: slavnostna telovadna __Stran S. „ 11 ■ -*—| akademija v veliki Gfltzovi dvorani, kjer nas stopi mednarodna tekmovalna in vzorna vrsta O. P. v Ljubljani. 20—24: družabni večer v vseh prostorih Gotzove dvorane. Proslava se vrši ob vsakem vremenu; ob močnejšem dežju pa si prilašča odsekovni odbor pravico, da spored spremeni, v kolikor je le-ta predviden na prostem. — Vstopnico k slavnostni telovadni akademiji morejo naročiti zunanji gostje na naslov: Alojzij Rezman, Maribor, Slomškov trg št. 20. Sedeži so po 25, 15, 10 in 8 Din, stojišča po 5 Din. Denar je treba poslati obenem z naročbo in stroške za poštnino, ali pa se mo« rejo vstopnice osebno dvigniti pri Orlovskem odseku v Mariboru. — Udeležbo odsekov kai kor posameznikov je treba prijavili najpozneje do vključno 2. oktobra. Komur je količkaj mogoče, naj poseti to izredno proslavo. Orli La Orlice naj pridejo predvsem v krojih. — Iz-kamiioe za polovično vožnjo se dopošljejo vsem prijavljenim gotovo še pravočasno. Vj Ljubljani se bodo dobile izkaznice pri Orlovski podzvezi v Ljudskem domu. Prirarsks novice, p Občni zbor goriškega političnega društva «Edinost«. Dne 27. t. m. se je vršil v Gorici občni zbor goriškega poli« tičnega društva «Edinost«. Od poslancev sta bila navzoča Šček in dr. Wilfan, tržaško politično društvo «Edinost« sta zastopala dr. Čok in dr. Slavik. Društveni predsednik Križman je otvoril občni zbor, prečital opravičilni pismi odsotnih poslancev Lovrenčiča in dr. Podgornika ter se spominjal obeh za slovensko stvar zaslužnih umrlih mož: dr. Kobala in dr, Gruntarja. Nato je društveni tajnik dr, Bitežnik podal poročilo o društvenem delu v minolem letu. Na prvem mestu poroča o krnskih dogodkih. Društvo je vso storilo, da se dožene resnica ter se je končno res tudi uradno ugotovilo, da je spomenik poškodovala strela. Tu se je veliko trudil zlasti dr. Gaberšček. Ljudsko organizacijo je društvo izvedlo v Kmetsko-delavskili zvezah. Potem poroča tajnik o prizadevanjih društva, da bi se končno ustanovil Narodni svet. Pogajanja so se pa razbila, ker tržaško politično društvo odklanja vse predloge, ki imajo namen preprečiti tržaško hegemonijo v, bodočem N. S. — Na šolskem polju je doseglo društvo pred izpremembo režima otvoritev III. razreda slovenske ljudske šole v Gorici in nekaj drugih uspehov, a ko je zavladal fašizem, je postal ves napor brezuspešen. Tudi slovenski oddelek na deželni gluhonemnici je zopet v nevarnosti. Društvo je šlo prebivalstvu na roko v opcijskem vprašanju (od 60 vloženih rekurzov sta bila deloma ugodno rešena le 2!, potem v invalidskih zadevah" in v zadevah vojne odškodnine. Ko je prišel na vlado sedanji režim, je društvo poiskalo stik z vladajočo stranko, — Za tajnikom dr. Bitežnikom je podal svoje poročilo blagajnik Kozman. Nato je ob' zelo napetem razpoloženju govoril dr. Slavik, ki je pozdravil zbor v imenu tržaškega političnega društva. Sledila je razprava, Kot prvi je branil tržaško stališče v stvari N, S, dr, Wilfan. Njegova izvajanja so bila vse prej nego spravljiva ter je došlo večkrat do viharja. Goričani so krepko branili svoje stališče. Nazadnje se je debata končala s sklepom, da se izvoli poseben odsek, ki naj preišče vsa sporna vprašanja in poroča potem na prihodnjem občnem zboru. Položaj je bil pa že tako napet, da so pristaši liberalnega mišljenja, videč se v neznatni manjšini, zborovanje zapustili. Ostali so zborovali dalje in prešli na volitev novega odbora. V ožji odbor so bili izvoljeni: odvetnik dr. Stojan Krajša, novinar dr. Engelbert Besednjak, dr. Josip Bitežnik, zasebni uradnik Fran Bitežnik, vsi v Gorici, in zasebni ravnatelj Anton Vuk v Mirnu. V širši odbor so bili izvoljeni zastopniki iz vseh krajev Goriške. p Šolski zakon pod mizo. Vrhovna šolska oblast v Julijski Krajini — kralj, naučno skrbstvo v Trstu — je izdalo odlok, v katerem izjavlja, da se >odpoveduje« komisijo-nelnim poizvedbam, ki jih predpisuje šolski zakon, in brez nadaljnjega izpreminja dosedanjo hrvatsko šolo v Lubenicah v italijansko. Na ta način si bodo Italijani v bodoče prihranili trud, da zlepa in zgrda >pridobe< neitalijansko prebivalstvo za poitalijančenje posameznih šoL Iznajdljivi so res in sram jih nI nič. p Poznajo se. Zloglasna »Nova Dohac, glasilo slovenskih fašistov piše: »Zlasti med Slovenci razlikujemo troje vrst fašistov. To je takih, ki stopajo v fašizem iz strahu pred fašizmom meneč, da odvrnejo od sebe vsak® »fašistovsko nevarnost«, talcih, ki hočejo izrabiti pojem fašizma proti nasprotnikom, Jo malo pa je takih, ki s srcem in razumom pristopajo k fašizmu. Bandlji in Peterneli se dobro poznajo. p Pomorska vlada v Trstu odpravljena. Italijanska vlada je objavila odlok, da se pomorska vlada v Trstu odpravlja in preidejo njene funkcije ua pristojne osrednje in krajevne urade v smislu italijanskih upravnih določb. Za likvidacijo je imenovan načelnik tržaškega pristanišča, ki mora svojo nalogo izy.ršjjj v. teku treh mesecev. Gospodarstvo. Bankir sveta. Svetovna vojn« je v svojem poteku prinesla tudi popolno spremembo ravnotežja go-upodarskih sil. Tako se je okrepilo gospodarstvo kolonijalnih dežel in se vedno bolj približuje samostojnosti. Japonsko gospodarsko življenje se je razvilo v ogromni meri, v še večji meri pa je narasla industrijska delavnost in produkcija v severoameriških Združenih državah, ki so postale iz ameriške gospodarske sile vladarica na svetovnem trpi in lako izrinile Anglijo iz njene prevladujoče postojanke. ,To se vidi v velikanskem razmahu produkcije, silnem razširjenju zunanje trgovine in predvsem v povečanju trgovske mornarice, ki je narasla od 1,837.000 ton v letu 1914. na 12,506.000 ton v letu 1D12. S tem se je Unija zelo približala Angliji, ki je bila do sedaj edi-»a gospodarica morja. Kralj na denarnem trgu je postal mesto Tunta šterlinga dolar in težišče svetovnega denarnega trga se je preneslo v Newyork, kjer je sedaj središče svetovnega kredita. Vzrokov za to je več. Najvažnejši je pač ta, da je posta la državna blagajna Združenih držav upnik celega sveta, vštevši Anglijo. Vsota vseh posojil, ki jih je dala blagajna zavezniškim državam, znaša 10 milijard dolarjev brez neplačanih obresti. Tako dolguje tudi naša država ameriški državni blagajni 51 milijonov dolarjev, kar znaša po dolarskem kur?u 90 Din velikansko vsoto 4.6 milijarde dinarjev. Po zaključku vojne je predvsem privatni fiapital, ki gre v velikih vsotah v zunanje države. Te pa morajo seveda zanj plačevati ogromne obresti. Tako je bila obrestna mera našega lanskega ameriškega posojila 9.22, kar predstavlja rekordno višino. Ta izredno visoka obrestna mera nam kaže, kako malo zaupanja je uživala naša država na ameriškem denarnem trgu, ko je bila primorana pristati Oa naravnost oderuško obrestno mero. Eksport ameriškega kapitala zavzema *edno večje dimenzije. Kako se je razvijal ameriški eksport kapitala v primeru z angleškim pred vojno, kaže sledeča tablica (v milijonih dolarjev): Anglija Unija 1911 503 31 1912 465 71 1913 422 78 Kako je bilo po vojni: nam kažejo številke »> izvozu kapitala 1920/21 in 1922. Angleški eksport je znašal 40.111 in 276 milijonov, je torej zelo zaostajal za predvojnim, vendar pa hitro napreduje. Ameriški eksport je bil v navedenih letih sledeč: 464.596 in 652 milijonov dolarjev ln je stalno naraščal. V primeri z angleškim je še enkrat večji. V zadnjem času se vidi, da poskuša Anglija z vsemi silami priboriti si prednost v preskrbovanju sveta s kapitalom. K temu je mnogo pripomogla njena internacionalno zgrajena organizacija bank, ki prekaša amerikansko. Čeprav je organiza-torična prednost nn strani Anglije, je vendar gotovo, da bo Anglija prisiljena prepustiti Ameriki prednost, ker napreduje bogastvo v 'Ameriki z večjimi koraki kakor v Angliji. V ilustracijo naj navedemo še zlato, ki se ga nahaja v Ameriki za 4 milijarde dolarjev, kar predstavlja 40% vsega zlata na svetu! t * * * >' g Žitni trg. Na novosadski produktni bor-ii notirajo žitu sledeče cene (cene se razumejo za 100 kg): pšenica 350—360 Din, ječmen 272.50—280 Din, koruza 260 Din, beli fižol 535—550 Din, pšenična moka št 0 565—570 Din, št 2 515 Din. Tendenca nespremenjena. g Uradni tečaji za tuje valute in devize so Od finančnega ministrstva določeni za mesec oktober sledeče: napoleondori 337 Din, turška lira 378 Din, angleški fimt 400 Din, 100 švicarskih frankov 1630 Din, 100 italijanskih lir 390 Din, 100 grških drahem 160 Din, 100 Kč 270 Din, 1 milijon nemških mark 10.50 Din, 100 romunskih lejev 42 Din, 100 bolgarskih levov 80 Din, 100 ; eset .1210 Din, 100 holand-skih goldinarjev 3600 Din, 100 avstrijskih kron 0.12 Din, 100 poljskih mark 0.04 Din. g Štipendije za gojence srednjih poljcdcl-ikih šol. Poljedelski minister je podelil 15 gojencem srednje kmetijske šole v Vršcu štipendij od 600 Din in 7 štipendij od 300 Din. -->Jugoslovenski Lloyd« vprašuje odnosno na to vest, kaj je s štipendiji za kmetijsko šol dvo v ostalih dveh delih države. BORZA. Cttrih, 29. septembra, flzv.) — Berliu fl.0000031, Holandija 220.25, Newyork 560, London 25.47, Pariz 34.35, Milan 25.64, Praga 16.80, Pešta 0.03, Bukarešt 2.60, Belgrad 6.30, Sofiia 5.32, Varšava 0.0016, Dunaj 0.0078*4, avstrijske krone 0.0079 '/t. ljubljanske novice. lj Somišljeniki v Krakovem in Trnovem Be vabijo na setanek, ki se vrši v pondeljek, dne 1. oktobra ob pol 8. zvečer pri Ogrinu, Konjušna ulica. Ker je zadeva važna, je udeležba za vse somišljenike SLS obvezna. lj Cerkvena stavba na Rakovniku je dospela do višine 14 m. Mala okna dobivajo Se zaključek, a do strehe manjka se pri pročelju in pri atikah po 10, pri ladji pa okoli 5 m. Delo pri sedanjem ugodnem vremenu veselo naoreduja. lj Rokodelski dom. Redna tedenska predavanja se prično v pondeljek, dne 1. oktobra. Vršila se bodo v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12 vsak pondeljek točno ob 8. zvečer. K tem predavanjem vabi vse člane in prijatelje Kat. društvo rokodelskih pomočnikov. lj Soja Sontpetorskega prosvetnega ilrn-štva se vrši v pondeljek ob 8. zvečer v Pro-sveti. Zastopnild Orla in Orlic so radi društvene 15 letnice vabljeni. Tajnik. lj Odbor frančiškanske prosvete Ima v sredo 3. oktobra redno sejo. Pridite v polnoin številu 1 lj Mladinski dom — Kodeljevo. V nedoljo, 30. oktobra ob 6. popoldne >Mali Parižan«, komedija v treh dejanjih. Ob četrt na 9. humo-risličen film: >Trebušnik v Ameriki«. V pondeljek zvečer nov spored. lj Ljubiteljem umetnosti. Vodstvo v Razstavi slovenskih in hrvaških mlajših umetnikov v Jakopičevem paviljonu v nedeljo dno 30. septembra ob enajstih. lj Družba sv. Elizabete. Osrednji svet Družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torej t. j. 2. oktobra ob petih popoldne (Jugoslovanska tiskarna). lj Umrla jc včeraj gospa Julija Bar tel, soproga g. profesorja Antona Bartela, Ahacljeva cesta 7. Pogreb sc vrši v ponedeljek. Naj počiva v miru! lj Poročil se je dno 27. t. m. v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gosp. dr. Ivan LovrenčiS, odvo4' ik in predsednik Slovenskega lovskega društva z gospo Zoro Rauer roj. Lenarčič. Čestitamo! lj Premiera izvirne slovenske drame ^r. Ivana Pregljr >Azazok bo v pondeljek dno 1. oktobra 1923. S to noviteto sc prične no^a gledališka sezona 1923-24. Prva repriza bo v petek, dne 5. oktobra. Začetek vselej ob osmih zvečer. lj Jadranska Straža v Ljubljani priredi dne 13. oktobra t. 1. v veliki dvorani Union soarejo, na kateri bosta med drugimi sodelovala najboljša člana naše opere g. Betteto in Šimenc. Z ozirom na plemeniti namen društva in ker je to prva njegova prireditev, ki se je bo gotovo udeležil vsa!- patrijotsld misleč člov?k, prosimo vsa druga društva, naj za isti vr"rr opuetijo svoje ; ireditve. lj Saves dobrovoljcv za Slovenijo priredi dne 13. oktobra ob 20. v dvorani Kazin-skega društva slavnostno akademijo v spomin obletnice dobrudžanskih bojev in proboja solunsko fronte. Spomin teh obletnic so proslavili vsi savezi po kraljevini, posebno slovesno v Zagrebu in Belgradu ob udeležbi najvišjih vojaških in civilnih dostojanstvenikov. lj Društvo najemnikov ia Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, due 3. oktobra ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna dajo članom dnevno od 18. do 20. informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritličje, desno. lj Dramatična šola. Odbor >Udruženja gled. igralcev« Ljubljana bo tudi letos otvoril dram. šolo. S poukom se bo pričelo 15. oktobra. Pouk se bo vršil v treh tečajih in sicer v splošnem in 2 specijalnih (I in II letnik). Podučevali bodo: režiserji gg. Šest, Skrbinšek, Lipah, Putjata in dramaturg g. Oton Zupančič. Nadalje bodo predavali tudi gg. prim. dr. Pogačnik, dr. Robida, dr. Trau-ner, prof. Kobler, Robida, arh. Kregar, prof. Vavpotič in g. Betetto. Odbor vabi vse, ki se za tozadevni pouk zanimajo, da se zglase v svrho vpisnine med 1.—6. okt. v pisarni > Udruženja« dramsko gled., kjer se dobe podrobnejše informacije. Uradne ure od 14. do 15. Sprejemni izpit se vrši v nedeljo dne 7. X: 1923. lj Poziv bankam, podjetjem in trgovcem1 Včeraj od 9. do pol 10. podoldne je prišel neki človek k > Narodni banki«, da zamenja 10 komadov po 1000 Din. Blagajnik mu je izročil 500 komadov po 10 Din v Ameriki tiskanih bankovcev in 500 komadov po 10 Din starofrbskih bankovcev. Poživljajo se vse banke, podjetja in trgovine, katere so poslale kakega uslužbenca, da zamenja tako svo-to, da to takoj javijo na policijski direkciji pri dežurnem uradniku. lj Peli redni občni zbor Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani. V nedeljo 23. septembra se je vršil 5. redni občni zbor pri polnoštevilni udeležbi. Občni zbor je otvoril g. predsednik A. Drenovec, ki se je spomnil umrlih drugov gg. Pepika Drvote in Pavla Ločnika. Nalo je izročil predsednik častnemu predsedniku Udruženja g. Anton Danilu diplomo centrale Udruženja gled. igralcev v Belgradu v znak priznanja za njegovo dolgoletno delovanje na umetniškem polju. Nato je prešel na dnevni red, to je poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in revizorjev. Po končani debati je zbor izrekel odboru soglasno absolutorij in zahvalo za njegovo neumorno delovanje. Volitve: Za predsednika je bil izvoljen g. A. Drenovec, kateri pa je vsled tehtnih vzrokov izvolitev odklonil. Pri ponovnih volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Julij Betetto. Podpredsednik: ga. Ju-vanova, tajnik g. Zupan, blagajnik g. Mendn, odborniki: gg. Kovač, Ribič, Kralj. lj IIuda nesreča. V novem poslopju Hrvatske Stedionice na Aleksandrovi cesti se jo snoči okoli pol desetih zgodila težka nesreča pri premikanju biagajn. Ko so postrežeki razkladali utežne plošče, je ta padla raz voz in odtrgala postrežčku Francu Pevcu levo nogo pod kolenom ter mu zlomila levo roko. Vrhtega je zlomila njegovemu sodelavcu Alojziju Srebencu desno nogo in sicer dvakrat. Oba sta bila z rešilnim vozom prepeljana v deželno bolnico. lj Mestna blagajna je V tako velikih škripcih za denar, da je dne 29. septembra 1923 izplačala vsem uslužbencem mestne občine ljubljanske njihove plače, ki zapadejo šele 1. oktobra 1923. lj !Sv. Krištof v Ljubljani. V nedeljo dne 7. oktobra se bo vršila pri Sv. Krištofu redka slovesnost. Blagoslovila se bosta dva nova zvonova, veliki in mali zvon. Obenem se na ta dan po 3 mesečnem prenavljanju cerkve, zopet prične služba božja. Prenovila se je cen kev od znotraj in zunaj, postavil se je nov strešni stolp na zvonik, prenovili vsi trije oltarji, prižnica in obhajilna miza. Namesto starih kamenitih stopnic, je postavila tvrdka Zab-kar krasno izdelane železne okrogle stopnice na kor. Postavil se je pri glavnih vratih nov vetrnjak in nove hrastove klopi, katero delo je izvršila mizarska tovarna g. Josipa Senica. Da so se vsa dela zamogla v teku 3 mesecev dovršiti, se je zahvaliti požrtvovalnosti pred-stojništva, osobito č. g. župnika Ivana Petričn ter ključarja g. ravnatelja Franjo Vidica in Franca Ravnikarja. Vse delo se je vršilo pod strogim nadzorstvom g. ravnatelja Fr. Vidica, čigar zasluga je, da sc je cerkev sv.Krištofa, ki je bila že v razpadu, tako krasno in temeljito prenovila. Prebivalci Sv. Krištofa se pripravljajo s posebnim zanimanjem za to slovesnost, da jo dostojno proslave. Dne 7. oktobra bo Sv. Krištof praznoval trojno slavje: Prenovitev cerkve, katera je bila zidana leta 1497. Bila ni celih 426 let tako temeljito prenovljena kakor to leto. Strešni stolp je bil pred 106 leti zadnjikrat postavljen ter se je radi nevarnosti moral to leto nadomestiti z novim, katero delo je izvršil g. Franc Ravnikar v občo zadovoljnost. Drugo slavje, katero bi moral Sv. Krištof obhajati že due 12. avgusta, cerkveno žegnanje, se je moralo radi popravil prestaviti na dan otvoritve, to je na 7. oktobra. Tretje slavje je blagoslovljenje novih dveh zvonov, katere je vlila tvrdka Strojne tovarne in livarne v Ljubljani v zelo kratkem času. Veliki zvon ima slike sv. Krištofa, siv. Roka in sv. Frančiška Seraf. ter napis: Vlit v letu 1923 v 6 letu hrepenenja po lastni župniji v spomin prenovitve cerkve, kumica Ljubica Štrucelj, kum Rado Medič. Mali zvon pa ima slike sv. Valentina, sv. Boštjana in Marije Pomočnice in napis: Ko sem bil vlit, sta pomagala župniku Ivanu Petriču podružnico vladati ključarja Franjo Vidic in Franc Ravnikar. Zidarska dela je prevzela Ljubljanska gradbena družba, kleparska dela pa g. Alojzij Vrabec. Prenovitev vseh treh oltarjev je prevzela obče znana tvrdka g. Ivan Pengov, kipar v Ljubljani, kateremu vsa čast in hvala da se je delo tako krasno izgotovilo. Pleskarska dela je izvršila tvrdka Martin Černe. Tlak pred cerkvijo in plošče v cerkev je darovala tvrdka Cihlaf. Odhod po zvonove je na Rožnivensko nedeljo ob 8. uri zjutraj s pestrim sprevodom. Na čelu sprevoda jahači, nato oddelek kolesarjev, godba, belo oblečene deklice, okrašeni vozovi in auto z g. kuinom in kumico preblagorodno gospo Ljubico Štrucelj, soprogo honorarnega konzula Portugalske in centralnega ravnatelja >Balkan<, nato narodne noše in ključarji z g. župnikom. Ob 10. uri je blagoslov zvonov pred cerkvijo, govor, deklamacije gdč. Antonije Ple-stenjak, blagoslovljenje zvonov in darovanje nato sv. maša v prenovljeni cerkvi. Po sveti maši se potegnejo zvouovi v zvonik. Popoldne ob 4. uri govor in slovesne litanije in darovanje. Pred vhodom v cerkev bo napis: Prenovljena cerkvica sv. Krištofa nosiš v naročju nam Jezusa ,Pozdravljena! Pred vhodom do zvonika pa napis: Novi moji so zvonovi in prenovljen moj zvonik; šibki se vam zde glasovi, a močan je moj svetnik. Prenovljena krasna cerkev sv. Krištofa in novi zvonovi pa naj bodo spomin na one, ki so za cerkev in zvonove prispevali in pa na g. župnika Ivana Petriča, katerih zasluga je, da se je cerkev tako krasno prenovila in prišla po tolikih letih zopet do novih zvonov. lj Rodbina g. Leo Hamanna je darovala namesto venca na krsto umrlega g. Ranzin-gerja 200 Din za podporni sklad Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Hvale ter posnemanja vredno. lj Najdba okostnjaka. Včeraj popoldne je bil najden pri kopanju temeljev palače okrož. urada za zavarov. delavcev na Miklošičevi cesti v globini 1 m 80 cm okostnjak, dolg približno 1 m 70 cm. Polic, komisija je na licu mesta ugotovila, da gre najbrž za umor, ki se jo moral izvršiti na tem mestu pred mnogimi leti. Na lobanji je bilo najti dve vdrtini, ki izvirata bržkone od udarca na glavo. Mi-tvec je bil moškega spola, star okoli 30 let. Pri njem se ni našlo ničesar drugega, kakor zaponka, ki jo ležala nad kolčnimi kostmi, iz česar bi btlo sklepati, da je moral imeti mrtvec gotovo kako oblačilo na sebi. Lega okostnjaka kaže nato, da je bil mrtvec skrbno v zemljo položen. Po Ljubljani krojijo razne vznemirjajoče vesti o tej stvari, katerih podlage za enkrat še ni mogoče kontrolirati. lj Vlomilci so poslali v Ljubljani zopet predrzni. Dne 29. septembra ob treh je slišal učitelj g. Ivan Mulaček Na Prulah štev. 19 ropot v svoji kuhinji. Gospod Mulaček je precej prižgal luč in je zagledal pod odprtim oknoin naslonjeno lestvico, pred oknom na tleh je pa ležalo veliko obleke, perila ln na- hrbtnik, kar so Se vlomilci pokradli, a ntsc mogli ukradenega blaga odnesti, ker jih j< gospod Mulaček ■ svojim prihodom prepodil Vlomilci so počastili s svojim zločinskim po hodom tudi soseda gospoda Mulačka, banč nega uradnika gospoda dr. Sketa. Dr. I. Pregelj: Azazel. (Za premioro dne 1. oktobra 1928 v Narodnem gledališču v Ljubljani.) Kdorkoli si, ki kolobariš v vrtincih seda njih dni in k ti še ni ubila naša doba duše boš prisluhnil, ko ti zazveni na uho z otožnost jo harpe: »Pevajte pesem, žalostno pesem! Kdo je peli Pele so pesem hčerke iz Engadi, hčerke pa stirjev, trudne ob ognju mrzle noči. Pevajte pesem, žalostno pesem! Kdo je pel' Pela je pesem lepa Tamara, hčerka kraljeva tmdna in sama v mraku noči. V zemlji saronski so vse vode splahnile. Velri kedarski so vso roso popili. Šo terebintam se veje suše...« Stoletja in stoletja beže nazaj, kakor da s< je zaobrnila ura časov in dob, zemlja in nel* sta izprememla lice —: zgolj Človek stoji ii zaživi v dni učenja in trpljenja Jezusovega, tji v Magdalo, Kapernavm, na obalo Tiberijskegi morja in k Oljski gori. Tam zelene oljke, ole andri, terebinte, prečudna znamenja gori med nočnimi zvezdami, ljudstva valove v bo lestnem nemiru iz kraja v kraj, človek in ži val, nebo in zemlja čutita navzočnost Sini Božjega, ki nosi človeško ime Ješue iz Nazare Duh božji je presunil tudi lepo in blodni Mirjain iz Magdale, veliko grešnico, ki jo kol nejo sosedje še v molitvi. Sedem duhov jo obsedlo, v tisith dneh je prišel nadnjo osmi najbolj žalostni, Azazel. V snu prihaja k nje v objem v podobi Jude iz Keriota, ki je ko popotni človek bil prišel pred leti na njen praj in vstopil in ji služil tih, samsvoj. Vzljubil. je strastno, goreče. Zdaj je Mir jam zaprl: svojo hišo vsem, ki je z njimi nečistovala, vi nila jim je njihove darove, v bridkosti tn ne miru toži in hrepeni njeno srce po Preroki in Kralju in prosi v molitvi Gospoda, naj da bolesti, da jo očisti, naj ji da smrt. Njeno hrepenenje po Božjem sinu je taki silno, da vidi v nezavesti njega, Kralja, ki ji prišel k njej in jo poljubil na ustnice. Ko si pa vzdrami, spozna, da je bil to Juda, ki jo kradoma trikrat poljubil. Zasovraži ga do dni svoje duše zavoljo tega, njega, tatu, ki v spa nju krade, Azazela, duha nečistega. A ko iz ve, da je tudi Judo izbral Kralj, da mu služi tedaj ga prosi odpuščanja in ga pozive, m gre in verno služi njenemu kralju. Teda zasluti tudi Juda, da ljubi Mirjam svojega kra lja tako globoko, da njemu, Judi, ne bo nikol rekla v ljubezni: >Iši — moj mož!« In vzplamti borba za Mirjam med Judo zlim duhom, ki bega od svojega Gospoda 1 njej in zopet k njemu, in med kraljem, nevid nim, daljnim, ki se Magdaleni nikdar ne pri bliža, ki je hromcu dal hoditi in slepcu videti ki je ozdravil krvotočno ženo, ki reven in ranjenimi nogami hodi iz kraja v kraj in uč množice božjo besedo. Zaman se bori Juda da bi si osvojil Mirjamino dušo z lažjo, da nu je Kralj rekel, da bo živela, če poreče Judi Iši — moj mož. Mirjam gre in se vrže v hiš Simona gorečneža Kralju pred noge, mu ji! mazili, jih s solzami umije in s svojimi lasni posuši. Poslej je Mirjamina edina pot za Gospn dom. Sredi množic romarjev bdi in sanja njem v noči ob Tiberijskem morju, v njegov bližini ji več ne hodi v snu Azazel, zli duh Juda. On pa že seje nezaupanje do Kralj med množicami z dvoumnimi besedami, z laž jo hoče odtrgati ljubljeno Mirjam od Gospoda Vina ji je prinesel v mehu pod pazduho, da t jo okrepčal za pot nazaj v Magdalo, ona pa i že spregledala, da Gospoda sovraži in ga za man roti, naj loči svojo pot od njegove. Tedi se zgodi čudež: Gospod gre čez jezerske vi love, Juda je hotel za njim, a je tonil. Mirjai je na veke zgubljena zanj, niti Bog mu ne p< maga več. Tedaj stopi k njemu odposlane pismarjev in farizejev, Joel, ki ga je zale/.ova da bi izdal Gospoda. V svojem srcu je Jud že omahnil, dasi z besedo tega ne izreče in» zapeljivca za enkrat še otrese. Pred jeruzalemskim obzidjem v strahoti pomladni noči proti jutru spe pred Gospodoi njegovi zvesti. Mirjam, nekdanja blodnica, J že tako očiščena, da je ob strani Joanaana, dfi viškega učenca. Juda blodi okrog kakor n« mirni duh. Joel mu da še zadnji sunek, d omahne. V njegovo bridkost, da je Mirjam za1 za veke ugasnila, posveti zviti Žid z zofističn lučko: >Kadar njega več ne bo, ji boš ti bllžj Poznam ženo. Nobena se ne joče rada sami Objokovala bo njega, a ga bo ob tebi.« V Ju< je dozorel sklep, da bo izdal Gospoda. Od teg ga ne more odvrniti niti Mirjam, ki mu ponu< svojo hišo in vrt v Magdali. Gospod gre, ga bo Izdal s poljubom, Mirjam se onesves od bridkosti... To je obris Pregljeve štiridejanske tr gedije. Preko svetopisemskih oseb in dogo ljajev sega drama v simboliko: borba ni< večno dobrim in večnim zlom za Mirjam, du človekovo. Čudovita je zgradba te drame. Dih bib! nosti, lepoto svetopisemske besede, nazorn< pokrajine iz Judeje ji je mogel dati le duh. ni otrok sedanjosti in tega sveta. Pregelj je ustvaril z Azazelom delo, ki bo segalo iz sedanjosti v bodočnost in bo šlo tudi preko naših mej. Slovenska drama, letos prva na našem odru —: to je že poroštvo, da si bo Pregelj z njo osvojil gledalce z vprizoritvijo, kakor si je osvojil bralce s knjigo. Dr. L. R. Domajov: »Katoliški misijoni«. Pravkar smo dobili Slovenci pod gornjim naslovom prvo številko lista, ki ne spada sicer v upraviCeno diskusijo, ali imamo že zadosti oziroma preveč listov. Katoliški Slovenci se lahko ponašamo z naprednostjo v marsikateri zadevi pred mnogimi drugimi narodi, ki stoje na prvi stopnji kulture; v misi-jonstvu1 smo pa bili sila nazadnjaški. Naj-hujSe je, da sc tega nazadnjaštva po večini r.e zavedamo. Ignoti nulla cupido, česar ne poznam, ne morem vzljubiti. V resnici ni nič lažjega kot vzljubiti misijonstvo, ta višek katoliškega idealizma, če je le poznamo. Globoko v naravo nam je Stvarnik položil nekak {{on, da delimo z brati lastno dobro, lastno srečo, vesalje. In ko nam je isti Stvarnik dal največje dobro, sebe samega v katoliški veri, evangelij, je prav za prav govoril besede »Pojdite po vsem^ svetu in oznanjajte evangelij vsaki stvari« radi svoje najpopolnejše doslednosti. Iz tega je razvidna potreba misijonskega lisrta, ki mu lahko prerokujemo in želimo najuspešnejšo bodočnost Pred vsem naj nas o misijonstvu pouči, da je spoznamo in se zavemo zaostalosti. Drugo bo samo ob sebi sledilo. Izdajanje »Katoliških misijonov« nam je priskrbelo mlado misijonišče pri Domžalah. (Otvorjeno 1. 1920.) Uredništvo in uprava je v Ljubljani, Tabor 12 (pri lazaristih). Celoletna naročnina 10 dinarjev (4 lire). List bo izhajal » začetku vsakega meseca. Zanimiva vsebina je kratko sledeča: — Uvod. Misijonišče potrebuje glasilo, da lahko vrši svoj namen, skrbeti za gojitev misijonskega zanimanja doma in vzgajati misijonarje za zunanje misijone. »K. m.« bodo glasilo vseh katoliških misijonov in ogledalo misijonskega gibanja doma. Ocenjevali bodo svetovno misijonsko slovstvo. — Na misijonsko d e 1 o I (F. F.) Po katoliškem shodu naj »e poživi naše versko življenje I Junaki krščanske požrtvovalnosti, pionirji katoliške misli delujejo na misijonskem polju, mi drugi se pa o njih navzemamo njihovega ognja. Podpirajoč misijonsko delo koristimo sebi, obogatimo slovensko kulturo, pomagamo vsemu človeštvu. Misijbnstvo nam razširi duševno obzorje, obogati um z znanjem, srce povišuje in bl*ti. — Kitajska. (Jos. Kerec, salez. misijonar na Kitajskem.) Naš slovenski misijonar nam podaja v tem spisu silo zanimive podatke o veliki kitajski državi. 1.. Zemljepisni in narodoslovni pregled. 2. Verstvo. (S slikami.) Spis se bo nadaljeval. — M i s i j o n -stvo na V. katoliškem shodu. Kratko poročilo o misijonski pobožnosti v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani v nedeljo, 26. avgusta in o misijonskem zborovanju v ponedeljek 27. avgusta v Deželnem muzeju. Dodane so resolucije, sprejete na tem zborovnaju. (Pri 3. točki je menda pomota: delo, — pravilno: vedo.) Misijonska razstava. Opis misijonske razstave ob priliki V. kat. shoda v Deželnem muzeju v Lj. (S sliko.) Misijonska zveza v Lj. (Tabor 12) bo zbirala predmete ta slovenski misijonski muzej. Misijonar Kerec je že obljubil 13 malikov. (Stran 9 in 13.) Med raznim iz misijonskih dežel so trije mični zgledi in zajeinljiva pravljica ir Jutrovaga »Lilija sreče«. — Svetovno znana povest »N o n i in Mani« izpod peresa pisatelja J6n Sverissona S. J., ki se bo očividno nadaljevala skozi ves letnik, bo bravce gotovo vezala tako na list, da bodo tudi radi nje nestrpno pričakovali nove Številka. — Pogled posvetu. A. Po misijonih. To so najnovejša poročila iz Indije, Kitajske, Japonske, Amerike, Afrike. — B. Doma. Avstrija, Češkoslovaška. Poročila so zajeta iz najboljših nemških, francoskih in italijanskih misijonskih listov. — Zadnji oddelek tvori To in ono. Jezuitsko vseučilišče v Tokio. Potres na Japonskem. — Na platnicah: Slovenski m i s i j on s k i list. dianck utemeljuje potrebo lista. Obseg lista: 20 strani in platnice. Naslovna slika umetnika G. Porente je razvidno simbolična. Vsebino obrazložuje 8 slik in 5 vsebini odgovarjajočih vinjet. Lepa oprema ln okusna tehnična (stavska) izvedba razveseljuje oko in dela čast tudi tiskarni. (Jugoslovanska tiskarna.) Umevno je, če založništvo (misijonišče) prosi tudi podpore za list, kajti z 10 Din se bodo komaj komaj prebili, četudi bosta uredništvo in uprava delala zastonj. Brez dvoma je pričetek izdajanja misijonskega lista poleg ustanovitve misijonišča eden najvažnejših dogodkov v zgodovini misijonskega dela med Slovenci. V teku enega leta sa bo lahko storilo za misijone toliko, kot brez njega v 20 letih. List bo dajal tvarino za najzanimivejša predavanja ne samo pri Marijinih družbah, ampak tudi pri vseh drugih prosvetnih društvih. Orlom bo dobro služil za fantovske sestanke. Pri Nemcih so tudi listi zanesli misijonsko delo na vsa prosvetna društva. — Naj se kmalu uresniči želja uredništva, da se list poveča! tet tudi ustanovili. Po Izstopu Slovenca Sanclna, sedanjega ravnatelja glasbene šole v Celju, je vstopil * kvartet Herbert Berger, ki igra II. vijollno. Zl- kovei so s svojimi koncerti prepotovali v zadnjem času skoro vso srednjo Evropo ter nastopili povsod 7. naravnost velikanskimi uspehi. Na koncertu izvajajo tri za Ljubljano povsem nove kvartete. Prepričani smo, da bo ljubljansko občiustvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička ter tako počastilo umetniško četvorico. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. pr Gornjo Primorje. Udruženjo prfvred-nika v Bakru je izdalo v hrvatskem, češkem, nemškem in angleškem jeziku knjigo »Vodič kroz Gorenje Primorje« od Sušaka do Obrov-ca. Lična knjižnica, ki ima namen seznaniti javnost s prirodnimi krasotami tega dela Primorja vsebuje 117 strani besedila z 68 slikami. pr Sikslinski pevski zbor vn turneji v Inozemstvu. Papež Pij XI. je dovolil, da odpotuje znameniti sikrtinski pevski zbor na turnejo v inozemstvo. Zbor, sestoječ iz 60 pevcev, med temi 25 dečkov, nastopi 1. oktobra t. 1. s cerkvenim koncertom v Monakovem, dne 5. in 7. okt pa priredi koncerta na Dunaju. Pevci nastopijo v predpisani du-hovski noši, dasi je v r.boru tudi mnogo la-jikov. Zbor vodi tačas msgr. Casimiri. J »A. Rački orlovski odsek priredi v nedeljo 30. t. m. pr-o javno telovadbo. Sprejem gostov točno ob pol df-etih dopoldne. Vrši se ob vsakem vremenu. Na svidenje! OPERA. Nedelja, 30. septembra: »Gorenjski slavček«. Izven. Sreda, 3. oktobra: »Novela od Stanca«, »Zapečaten-ck. Izven. Četrtek, 4. oktobra: Zaprto. (Generalna vaja za >Aido<.) Petek, 5. oktobra: »Novela od Stanca«, »Zapeča- tenck. Red B. Sobota, 6. oktobra: »Aida«. Izven. Nedelja, 7. oktobra: »Nikola gubic Zrinjtki . Izven. Pondeljek, 8. oktobra: Zaprto. DRAMA. Pondeljek, 1. oktobra: »Azazek. Izven. Torek, 2. oktobra: »Judit«. Gostovnajc gospe Marije Vere iz Belgrada. Izven. Sreda, 8. oktobra: Zaprto. Četrtek, 4. oktobra: »Kar hočete«. Red F. Petek, 5. oktobra: »Azazek. Red A. Sobota, 6. oktobra: »Smrt majke Jugovičev«. Izven. Nedelja, 7. oktobra: »Judit«. Gostovanje ge Marije Vere iz Belgrada. Iz'-en. Pondeljek, 8. oktobra: »Azazek. Red C. Premiera v dramskem gledališču. V torek dne 2. oktobra je v dramskem gledališču premiera Fr, Ilebblove tragedije »Judit«. Snov je svetopisemska in polna veledrama-tičnih scen. Hebbla, ki je eden najmočnejših nemških dramatikov, odlikuje močan jezik, napetost dejanja in sijajna tehnika. V naslovni vlogi nastopi kot gost članica beograd-skega Narodnega gledališča gospa Marija Vera, ki je žela v tej vlogi v Nemčiji odlične uspehe. Holoferna igra g. Skrbinšek. V ostalih vlogah nastopijo: gg. Medvedova, Rakar-jeva, Danilo, Drenovec, Cesar, Plut, Kralj, Peček, Rartok itd. Režijo vodi g. Franc Lipah. Prosveta. 1 Tu mislim na misijonstvo v pravem po-Iffeou te besede; delo za pokristjanjevanje po-|{anov, moharaedancev in judov pr Zikov koncert. V sredo, dne 3. oktobra nastopi v Ljubljani splošno znani komorni kvartet »Zika«. Trije Izmed četvorice so naši stari in priljubljeni znanci, namreč Rihard Zika (vodja kvarteta), Ladislav Cerny (viola) in Ladislav Zika (čelo). Vsi trije so svoječasno nastopali v orkestru našega gledališča, odnosno poučevali kakor profesorji konservatorija Glasbene Matice, kjer so svoj kvar- Turistika in šport, Hašk v Ljubljani. Hrvatski akademski športni klub igra, kakor smo že poročali, danes prijateljsko tekmo z ljubljansko Ilirijo. To gostovanje enega prvih reprez-entantov zagrebškega nogometa pozdravlja naša športna publika z velikim veseljem, ker ve, da se bo nudil res prvovrsten sportski užitek. Ilirija je v svojih zadnjih tekmah z našimi najmočnejšimi klubi Hajdukom, Concordio in Gradjanskim pokazala, da zna častno zastopati slovenski nogometni šport, bo tudi topot skušala doseči časten izid. Ker je gotovo, da bo naval pri blagajnah precejšen, priporočamo, da si občinstvo nabavi vstopnice v predprodaji pri tvrdki J, Goreč na Dunajski cesti. Zagrebški nogometni podsavez je včeraj v zadnjem hipu prepovedal Hašku nastop v Ljubljani. Ilirija in Hašk sta takoj vlažila protest, kateremu je zagotovljena ugodna rešitev. Hašk pride v Ljubljano, kakor dogovor' jeno, danes dopoldne ob 10.42. V slučaju, da bi proti pričakovanju nastale nove zapreke, bo tekma opoldne z lepakom pred pošto odpovedana. Lahkofttletične tekme za prvenstvo Slovenije. (Nadaljevanje.) V ženski atletiki so bili doseženi nastopni rezultati: 60_ m: (6 tekmovalk) I. predtek: 1, Legan (Ilirija)" 8.8 sek., 2. Ahčin (Primorje). II. predtek: 1. Preveč (P) 9.4. 2. Šantel (P). Finale: 1. Preveč 8.4, 2. Le-gan, 3. Ahčin. — 100 m (6 tekmovalk): I. predtek: 1. Šantel 14.6, 2. Ahčin. II. predtek: 1. Preveč 13.4, 2. Širca (I). Finale: 1. Preveč 13.8, 2. Širca, 3. Ahčin. — 200 m (6 tekmovalk); V finale so dospele Širca, Oman (I) in Preveč. Finale: 1. Preveč 29.5, 2. Širca, 3. Oman. — Štafeta 4 X 60 m: Tekmovale so 4 štafete. V prvem predteku je dospela na cilj kot prva Ilirija I v času 34.2 sek., kot druga Iliriia Ii in kot tretja Primorje II. Ilirija II je bila diskvalificirana, ker ie nastopila z neprijavljeno tekmovalko. V drugem predteku je dosegla 1. štafeta Primorja brez konkurence čas 42 sek. — Za finale, ki se vrši danes ob 14.30 na prostoru Ilirije, pridejo v konkurenco tore dve štafeti Primorja in prva štafeta Ilirije. — Skok v višino z zaletom: 1. Cimperman (I 132.5 cm (jugoslov. rekord), 2. Preveč 126 era, 3. Bloudek (I) 124 cm. — Skok v daljino z zaletom: 1. Preveč 441 cm, 2. Širca 406, 3. Cimperman 402. — Kopje: 1. Cimperman 23.60 (jugoslov. rekordi, 2. Preveč 22.75, 3. Sever (P) 19.32. — Krogla: 1. Cimperman 708 cm, 2. Perpar (P) 655, 3. Vider (I) 652. — Disk: 1. Cimperman 20.87, 2. Preveč 19.88, 3. Blou- winmiiiiiinmiHiii1 «wmiii iw i 'iohrekstes dek 18. — Troboj: V teku na 100 m, skoku v, daljavo in v metu kopja so dosegle Cimperma-nova, Šircova in Prevčeva rezultate 15.8, 14, 14.4 — 402, 406, 441 — 23.60, 17.41, 22.75. Ste-vilo_ točk sc oficijelno še ni določilo, gotovo pa je, da je prva Prevčeva, druga Šircova in tretja Cimpermanova. — V moškem petoboju so bili doseženi nastopni uspehi po Perparju« Valtriču, Vidmajerju in Borštnarju: 200 m; 24.3, 25, 25, 26.2; 1500 m: 5 : 22.8, 5.15. 4 : 58»/«, 5:40.2; skok v daljavo: 556, 518, 547, 517;' disk: 21.95, 23.55, 20.69. 27.46; kopje: 25.88, 27.24, 32.04, 30.67. — Oficijelna klasifikacija 30 točkah še ni ugotovljena, sigurno pa je, aa ;e 1. Vidmajer. 2. Valtrič, 3. Perpar, 4. Boršt-. nar. — Poročilo sklenemo v prihodnji številki, ko bo izvršen ženski stafetni tek in ko bo znana oficijelna klasifikacija v petoboju in V troboju. Poizvedovanja. Zamenjani koSari. Dne 10. t. m. je bila na glavnem kolodvoru v Ljubljani zamenjana ko* šara z važnimi spisi nekega trgovca z drugo, v kateri je več oblek in perila neke deklice z imenom Ogrizek E. Oškodovanka se naj zglasi na policiji, kjer dobi svojo koSaro nazaj. Vprašajte svojega hišnega zdravnika in tudi on Vam bo odgovoril, da v nobenem gospodinjstvu ne sme manjkati dobrega in preizkušenega desinfekcijslcega sredstva. Za izpiranje ran, desinliciranje bolniških postelj, razkuževanje itd. je NAJBOLJŠE SREDSTVO ki se porablja kot 1—2 odstotna raztopina. »LYSOFORM« je najbolj poznano, več desek letij priznano in preizkušeno desinlekcijsko sredstvo. — Dobiva se v vsakt lekarni in drožerijl v izvirni opremi. Pridejano mu je navodilo o uporabt Glavno »astopstvo in saloga za Jngoslavijo: »Jugopharmacija« d. d. ZAGREB, PRILAZ 12. Mefeorologlčno poročita. LJubljana J06 m n. m. viš. Ua« OpRBO- van;a metor v mm •Termometer v O P.lUIura. (tilurenon v O vetrov! »Tinti T mm 2S./9, 21 h 7483 190 0-3 obl. 29./9. 7 h 743*4 14*2 05 megla 20./9. 14 h 742-4 16-7 , 00 jasno " ' Mesarski pomočnik ItšČE DELA. — Naslov pri upravi lista pod Številko 6196. Dve krtačarski delavki ISPREJMEM v delo proti dobri plači, ki I bi bili zmožni za pripravljanje žime in 1'četin. Hrana in stanovanje v hiši na raz-Ifolago. Pismene ponudbe na upravo lista IN .KRTAČARSKI DELAVKI«. 6197 za vse, pridno, marljivo, ki zna tudi kuhati, ISCE bolj-lii družina brez otrok. Naslove z naved-I bo plače pod šifro .PRIDNO DEKLE. 1'Prcjema upravništvo »Slovenca«. 6184 za perilo se priporoča za - w delo po hišah. Gre tudi na letelo. — Naslov pove upravništvo lista .Slovenec« pod Stev. 6195. Pri uprav, sodišču v Celju FA RAZPISANI DVE MESTI pisarjev. I*- Natančnejl pogoji so razvidni v Urad-Bl»m listu. 6206 IŠČEMO [kovaškega mojstra »Šoslovanskega državljana, ki bi vodil J*cčj0 delavnico. .— Ponudbe na RUD-FK MEŽICA. KOROŠKO. 6208 Kvalificiranega mizarskega mojstra veščega poleg finejših del tudi teorije (risarstva) iščejo SALEZ IJANSKE STROKOVNE ŠOLE na Rokovniku v Ljubljani. (Stanovanje in hrana po želji v zavodu.) Mlinar zanesljiva moč, samec ima prednost, ee išče za mlin z električnim pogonom v mestu na Dolenjskem. Ponudbe pod' >STALNA SLUZBAc na upravništvo lista. Samostojen ključavničar in AUTO-MONTF.R išče stalnega mesta pri privatnem podjetju. Nastop takoj. — Naslov pri upravi lista pod Številko 6167 DVA DOBRO IZVEŽBANA čevljarska pomočnika enega za prvovrstna šivana dela, drugega za mešana, SPREJME ANTON BRECELJ, čevljarski mojster, Ljubljana, Gsjcva ulica 2. Plača od kosa, po želji tudi hrana in stanovanje. Delo trajno. UČENKO Krepkega dečka popol. zdravega, strogih, poštenih sta-rišev, z dobro šolsko izobrazbo, IŠČE za takojšnji nastop večja manuiakturna in j Špecerijska trgovin« v lepem trgu Štajer- i ske. Naslov pri upravi .Slovenca« pod i Številko 6200. 6200 kmetsklh staršev, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje proti malemu plačilu v hiši. — IVAN KRO-ŠELJ, Ljubljana, Martinova cesta It. 15. Starejša mirna oseba i Salonsko ogledalo dobi pri dobri obitelji brez otrok in z lastnini, prijaznim domom z večjim vrtom v središču Ljubljane LEPO SOBO (vhod poseben) z vso preskrbo proti pologa 200.000 dinarjev in vknjižbo na prvo mesto. Obresti posebej, Pismene ponudbe pod »MIR 6180« na upravo. fin okvir, in 2 cvetoči mirti dobi, kdor odstopi za 1 go-< spoda in hčer sobo in kuhinjo v Ljubljani, takoj ali za 1. november. — Pisma na upravo pod Številko 5991. Zlatarski pomočnik le prvovrstna moč, dobi tako| mesto proti dobri plači. — LUD. ČERNE, zla-tar-juvelir, Ljubljana, Wolfov» ulica 3. nalo rabljen, (skoro nov), črno polir&Ai po ugodni ceni PRODAM. — N. LOBODA, Šmartno pri Litiji 49, II. nadstropje. m m m m m m m m m m m m m Strojepisko t znanjem stenografije, srbohrvatskega, nemškega in po možnouti slovenskega jezika, sprejmo takoj pri večjem podjetju v Ljubljani. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja jc poslati pod «U. L R. 6154« na upravniitvo lista. brez otrok za takoj IŠČEM za v sredino mesta. Prednost imajo drž. uameščenci. Naslov v upravi pod »Hišnik 6188«. PLETARJE" izurjene, sprejema proti dobri plači od komada PLETARNA V STRNIŠČU, r. z. z o. z., Slovenija. — Stanovanje preskrbljeno. — Delo stalno. 6112 Pridnega VAJENCA krepkega, sprejmem, tirana in stanovanje ✓ hiši, učna doba 3 leta. Sinovi železničarjev prednost. — R. JAKELJ, kleoar. mojster in inšlalaler, Dravograd. Novo jedilnico PRODAM radi pomanjkanja prostor«. -Naslov v upravi Ust* pod številko 6168. Kupim fižol vse vrsfc, franko vagon. — Ponudbe: j Ljubljana, poštni predal Stev. 77. 6183 | HLODE smrekove in jelkove od 25—60 cm media 38 cm kupim vsako množino proti dobrem in takojšnem plačilu. — Ponudbe: LJUBLJANA, POŠTNI PREDAL ŠT. 77. up! M 2 vagona jabolk voščer.k in cn vagon moskanjcev, par-men in kosnmč, vsa obrana, prodam po ceni po dogovoru. — ANTON STER-NAD. Sevnica ob SavL 6190 Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj. Cena 600 Din. t Naslov pove uprava lista pod štev. 6213. Zaradi opustitve zaloge DOBI TAKOJ prostorno klet i^JKJE 80 hI dobre vinske posode. — Natančneje pri sodarju nasproti piv. .Union«. Zamenjam krasno slan0Tanic obstoječe Iz sobe, kuhinje in pntiklin r Zeleni |am« itev. 167, I. nadstr. (Novi , Udmat) z enakim ali večjim v sred. mesta. L' UNION francoska zavarovalna družba v Parizu. osnovano leto 1880. Skupna olavnlca znaja 400 miljonov frankov. Previama vse vrata polarna In žlvijenaka zavarovanja. Pojasnila dajejo brezplačno val krajavnl zaitopnlkl In danaralno zastopstvo sa Slovenijo, Ljubljana, Sv. Patra cesta itav. 33. AOIENE ZASTOPNIKE aprojemamo pod ugodnimi pogoji. Odobreno od ministerstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše »redstvo proti revmatirmu je ^Radio balsamica' dr. Ivana Rahlejeva Zdravilo je patentirano in zaščiteno z znamko v naši državi in v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja sc po vsem cvetu samo iz laboratorija dr. IVAN RAHLEJEVA iz Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za informacije se je obrniti na laboratorij dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska štev. 43. 3 SODI naprodaj 6 in 19 hI. — Poizve ce: ŠRIBAR, restavracija pošta, Litija. 6137 Pridam HIŠO z lepim vrtom, dalje okrog 20.000 zidne in 2000 strešne OPEKE po zelo nizki ceni. — Več povedo v gostilni o-SOJAR«, Dravlje štev. 30. 6164 Lep plemenski kozel »Gospodarske zveze« se nahaja v Zg. Šiški 88, pod hribom pri Golarju. 6122 V NAJEM ODDAM t k G 0 pod zelo ugodnimi pogoji. — Naslov pri upravi lista pod številko 6147. N ISCsmo za talsojfin|l nastop s poznanjem nemškega in sfFGlic. So)! ]c srbstoga, Jezika notno veSC BRRZEL D. D. (prlje Brsta Rosgitfsld), SDBOTICR KLAVIRJE In PIANINE KUPUJEM. — Ponudbe z označbo cene, marke, dolgosti in notranje konstrukcije (t. j. da-li ima klavir znotraj okoli žg-iezno ali leseno taino), naj se pošljejo na S. F. ČOP, ZAGREB. Mrazovičeva ulica štev. 12, DI. nadstrople. 6102 Vsestransko izobražen trgovec, knjigovodja, bilancist, slovenski in nemški korespondent, ŽELI SLUŽBO PREMENITI s 1. januarjem 1924. Eventuelno bi se pri kakem sigurnem, dobičkonosnem podjetju udeležil s cirka 50.000 do 60.000 Din. — Pismene ponudbe pod «Vsestransko izobražen 1924« na upravo «Slovenca«, 6104 Naprodaj! Posestvo 42 oralov z lepo hišo, gospodarskimi poslopji, z vsem živim Ln mrtvim inventarjem za Din 225.000.—. Trgovska hiša enonadstropna, z dvemi lokali in prostim stanovanjem v večjem trgu, na zelo prometnem mestu 'ia Din 185.000.—. Več dobro idočih gostiln v Ljubljani in ua deželi, tudi z inventarjem in posestvom od Din 300.000 naprej. Enodružinska vila nova, z velikim vrtom, 6 sobami, kopalnico, kletjo, elektrika, parketl, 10 minut od pošte, vsa takoj ua razpolago -.a ceno Din 350.000.—. Posestvo 22 oralov z enonadstropno hišo, gospodarskimi poslopji, lepimi gozdi, vinogradom, arondi-rano, v ravnini, pol uro od postaje ob glavni cesti za Din 250.000.—. Enodružinsko hišo s tremi sobami, prostim stanovanjem iu vrtom v predmestju Ljubljane za ceno Din 82.500.—. Razun tega vile, trgovske ia razne obrtne hiše, dobroidočo pekarije, razna kmečka posestva 2—60 oralov, stavbne parcele itd. Pojasnila dajei Realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta št. 12. / * Priporočajo se sledeče domače tvrdke: BAKRENO KOTLARSTVOi »Jugometalljn«, Kolodvorska ulica št. 18, dvorišče. (Objava 4 dinarje.) STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO-. Terene & Fuchs, Liubljona, Miric Stev. 2 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogata), konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jože Markei, Jesenice 54, Gorenjsko. KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, Florfipnska ul. 13. Kom T, Poljanska cesta šicv 8. MEHANIČNA DELAVNICAj pisalne, računske, razmnoževalne in dru-ge pisarn, stroie popravlja in prenavlja Ludovik Baraga, Selenburgova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: Jean Scbreya uasied. Jakob KAVČIČ, Gradišče štev; 5. ŠPEDIC1ISKA PODJETJA: čehoslavija« d. d., Sodna uL 3, Tel. 463, Ranzinger R„ Cesla no luž žel^zn. 7—9. TRGOVINA Z 2ELEZNINOJ SuSnik A, Zaloška ccsta št 21, Liubliona TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIK1: Mikuš L, Mesini trg 15. TROOV. Z ZELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Erjavec, pri •.; 1 Hercegovino, Aleksandrova ulica 52. Sušak, Banka za Pomorstv. m^ssisbanbnbbgiiiaaanasioaiibbagibaiinasflabbbbi vesfflo. Vsem ecnj. odjemalcem kakor tudi lobaviteljem naznajam, d« sem odda! rvojo znano £pec«rijsko trgovino v na-era g. Joško šturmu. Ob tej priliki se zahvaljujem vs«m dosedanjim odjemalcem, kakor dobaviteljem za do sedaj izkazano mi naklonjenost, obenem pa priporočam svojega naslednika, da Isto in v isti meri ohranijo tudi njemu. Z odličnim spoštovanjem Janez Zorman Ljubljana VII. (Sp. Slika.) Vsem cenj. odjemalcem kakor dobaviteljem naznanjam, da sem izstopil kot poslovodja pri Splotai gospodarski zadrugi za Slovenijo v Ljubljani in da sem prevzel na »roj račun staro dobro znano špecerijsko trgovino Janez Zorman Ljubljana VIL (Sp. SUka). Ob tej priliki se cenj. odjemalcem kakor dobaviteljem zahvalim za do sedaj izkazano mi zaupanje ter se ob enem priporočam tudi za vprihodnje. Trgovina bode vedno založena z vsem špecerijskim in v to stroko spadajočim blagom, kakor tudi z moko in deieL pridelki po nizkih cenah ter se priporočam za obilen po»«t z odličnim spoštovanjem Joško šturm pr«j« JANEZ ZORMAN i Ljubljana VIL (Sp. Slika) Teleion 370. DESaBBttttBaBBHSISiaBBCBBaBBBBaBBBBBBBBaBaaBBaBBBBaBBBBBB 7. oktobra 1923 se vrši v Mengšu prostovoljna favna dražba nastopnih, v katastralni občini Mengeš se nahajajočih zemljišč: pare, št. 14f"HIŠA št 92 (z elektr. razsvetljavo), pare. It. 140 VRT, pare. št. 1833 GOZD, pare. št. 120/1 NJIVA, pare. št. 121/1 HIŠA št. 130 (z elektr. razsvetljavo), pare. št. 121/2 VRT, pare. št. 1385, 964, 965, 966, 967, 1185, 1223, 1323, 1046 in 1464 NJIVE ter pare. št. 2634 GOZD. — Dražba se vrši r MENGŠU v hiši b. št. 85 in se prične ob 1. uri popoldne. Dražbeni pogoj! se naznanijo pred dražbo. 6003 Henrik Snpanče?ega posestva ¥ Rogatcu. Dne 3. ©IctoBara 1933 predpoldne ob 11 uri se vrši pri okrajni sodniji v Rogatcu javna dražba posestva g. Emerika Supanca, posestnika v Rogatcu. Posestvo, obstoječe iz večjih stavb, travnikov, paSnikov i. t. d. s trgovino, hlevi, je cenjeno na Din 683.597. 16, najmanjši ponu-dek znese Din 455.731.76. K posestvu spadajo pritikline, kakor kuhinjsko orodje, razna posoda, stoli, mize, peči, svetilke, 200 kg ovsa, 1 kobila, 1 žrebe, 1 svinja, stelaže, 1 telefonski aparat. Vsak ponudnik mora vložiti pri sodišču pred začetkom dražbe znesek 68.359.70 v gotovini ali domačih državnih ali na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v katerih ae smejo nalagati pupilarni denarji ali vložne knjižice kake domače hranilnice. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Ernest Kalan, Celje, Telefon SV. ifmm ANO. JAKIL tonama kaZ (n Senilen d. prodajalna Ljubljana. POLJANSKA CESTA ST. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških ČEVLJEV iz telečjega boksa v vseh bojah, govedjega boksa in rjave kravine. SOLIDNO DELO! 3480 NIZKE CENE! Poravnajte naročnino! Knjižica „Za naSeoo EvtarlstiM Kršila" ee prodaja po 2 Din v prid bosen. miši jonom za zvon Srca Jezusovega. Prosimo širite in priporočajte! Bosenski odbor Ljubljana, Joietinum. vliva najceneje in s dobavnim rokom od 2 do B mesecev Zvonarna in livarna St, Vid nad Ljubljano Mam dovito nizkih cenah kupite letos m. ženske ln SUKNO za MOŠKE obleke, in tudi vso drugo manufaiturno robo v veletrgovini R. STERMECKI, Celje. Trgovci engros-cene. Radi sploSn. pomanjkanja de-! narja treba povsod Itediti in je dolž-j nost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti ▼ veletrgovini R. STERMECKI. Cementni zarezani strešnik (FALZ), betonske Cevi, vratn« podboje in drugo, Ia porUand CEMENT nudi F. Panda ln drug, Karlovska e«s*.a 8. Iz skladišč Zagreb In Uubllana Woil-Lanz HP 1917 10/30 1918 15/25 1918 17/32 1917 20/32 1921 26/42 1917 26/48 1912 30/49 1919 30/4« 1916 38/57 1921 40/65 1919 48/70 1921 54/75 HP 1913 56/88 1921 65/95 1914 70/100 1912 85/120 1913 90/125 1914 100/150 1912 120/17» 1914 135/175 1914 145/195 1921 200/300 1914 300/400 1922 330/480 Delujoči lokomoblli, enoletno tovarniško jamstvo I Prvovrstno generalno popravljeni. Vestno preizkušeni. Kurjenja s vsakim gorivom. Vse mlinske stroje v prvovrstni Izdelavi, napr&T« modernih mlinov rekonstrukcije In predelave ž« obstoječih mlinov po modernem sistemu, silosi ln tavanske Zllnlce. naprave za transport lita dobavlja tvrdk« Brata ra&chan & Vavrerea tovarna strojev ln gradbeno podjetje mlinov Pordablce. Cehoslo-vaška. Veliko skladišč« v Zagrebu. Poset lnženerjo, projekti, prospekti ln katalog brezplačno. Promptna dobava. Zmerne cene. Glavno zastopstvo za sns Brata Flscticr d «3. Zagreb, Pantovčaft 5. i na olbrolce: bhkbbbbbbbbbbbbbbbbbisbbbbb KISELJAK BEOGRAD Balkanska ul.25 Tel. 30—05 ZAGREB Tlica št 69. Tel. 18 Brzojavi: »Stroj« Skladišče kotlov za plin, vodovodnih cevi za kotle ter spojk. bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbflibbbbo ZALOGA! Teleion 441 ZALOGA! Prve kranjske vrvarne 5 LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 31. MARIBOR, Vetrinjska 20. — KAMNIK, Šutna St. 4, kjer kupite dobro VRVAR-SKO BLAGO, lastnega izdelka, kakor vse v to stroko spadajoče predmete. Solidna- postrežba! Cene zmerne! 01 ^i. >r., .n i j-,, i. "i ^ r i g i Arnitekf V.KRAINERdCo.. lese&ilce. (Gorenjsko). Stavbna *?otis?va: J?:vršw!e privaftie 8n ln«5u-sžfljsSifi sfa¥l?e. pr«rat«53€. : EiaCrfe. cenitve. poseDnl : : oaaeleft za crisMefcturo. : VELIKA PORCELANA! EMAJLIRANA \n luksuzna posoda! Priporoča se ANA KUS, Ljubljana, Res-Ijeva c. 4 (prej trgov, barv g. Hauptmana) m Telefon 268. Tine Rex Co. Ljubljana Gradišče 10. POZOR! POZOR! Ugodna cena za nakup sledečih parnih strojev in kotlov: 3 parni kotli po 100 konjskih moči znamke «HOCK«, znamke «HOCK« in «TISCHBEIN«, 2 po 45 m*, 1 90 m' kurilne ploskve (Heizflache). Vsi stroji in kotli so v obratu in v najboljšem stanju in se prodajo le radi vpeljave celokupnega obrata na električni pogon. — Gornji predmeti se lahko ogledajo do 20. oktobra 1923 v TOVARNI CEMENTA ZIDANI MOST. Cene po sporazumu! Skoro vsi paviljoni Ljubljanskega velesejma prekriti s krovno lepenko Najcenejša, ker vsled velike trpsžnosti najboljša! Založniki: LJU8LJ0HSKA KOMERCiJALNA DRUŽBA z o. z. - - Ljubljana Ble!weisova cesta 13. - Telefon št. 406. Gradbene potrebščine. - Asfai-tovanja.- Ksiiolitna tlakovanja. MODISTARIJA in preoblikovalnica — Ljubljana, Mestni trg 7. — Velika zaloga klobukov, nakita in modist. potrebJčin. Preoblikujejo sc klobuki za DAME in gospode po najnovejših vzorcih. 5355 jtroSkih VOZIČKOV, DVOKOLES ln MOTORJEV .Orionette«, Motorette«, •Ornega«, D. K. W„ ŠIVALNIH strojev po nizki ceni. Sprejmemo v popravo, za eroajliranje z ognjem in poniklauje iste kakor tudi razne stroje. — TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroSldh vozičkov, Ljubljana, Karbvska cesta 4. Dražba premičnin. Due 1. oktobra ob 8. uri se bo na dražbi v Vel. Mengšu št. 89 prodajala razna premičnina in tovarniški stroji sa izdelovanje klobukov, slamnikov, sušilni kotel, modeli itd. 5980 Royal Mali Line Kr. Angleška Poštna Parobrodna Linija, Redni potniški in tovorni promet iz [ ^amborga-Gherboorga-Sonlliamptona v NewYorkln Kanado Gherbourga-Liverpoola-Soalhamptona v Južno Ameriko. Prevoz potnikov v I., II. in III. razredu KABINA III. razreda z 2 in 4 POSTELJAMI. Vse potrebne informacije daje v vseh jezikih radevoljno gornji naslov. — Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Zagreb, TRG I„ štev, 17. Brzojavni naslov: ROYMAILPAC, Podzastopnik v Ljubljani: Ante SUGJIC, Dunajska cesfa 31 v Beogradu: Mihael TON1Č, Karagjorgjeva ul. 91 SARDINA D. D. ZA KONZERVIRANJE MORSKIH RIB, SPLIT Tvornice: Komlia, Makarska, Postlre, Trpani, Velaluka, Slaet, Troglr Proizvaja: Sardine, makrele, slane sardelevoliu naseljene v vseh oblikah In velikostih. Dobavitelj kralj, dvora NJ. VelIC. Zastopstvo in glavna zaloga R. Bunc in dr. Ljubljana, Maribor, Celje. NAJBOLJŠA NUDI suMMit inwiw»aiwwtiuinw»wnnnwwiwinniiiiiniwwiwm»ifi; Stavbenik Hud. Ročak v Trbovljah | irvršuje vsa stavbena dela — lastno j teaališče — izdelovanje stopnic Teraco-tlafc Bre*konkuren6ne cene! TiniiinmiiittiiiiiNHiMMUiMiiiin«ittiiuiiiii>uimiiiiiniinniiti =:lll=lil=:Hi=lll=£lllr:(!I= Kurilne naprave, vodovodne naprave, popravilo io postavitev kotlov za visoki pritisk, elektrotehnične naprave vaoH vrst' Stegu in drugi, VIČ - GLINCE 5. Pisarna: Ljabljana, palača Lfcblfansbe kreditne banke, Dunafska cesta lbiHl. iai=BB»=8lt=IBt=SBl=68£ = lB8 z verižicami in gurfami mtur ali g barvane i i i3 deščic § h priporoča delavnica Žaluj S i Krč l Kovačič, Kranj, K. P. 70. f ® n I«MHHBigigag8maBBaBwaaaaa«aBBaBBaagiBg»BBg uiiiiiimiiiiiiimmarofliiniininhimijmninihhnnnibminm IHOLLAND - AMERIKA LINIJA I 1 Rotterdam-N2w-York § | Generalno zastopstvo za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev \ I Hrvatska banka za promet s nekretninama d. 1 | 1 Zagreb, Zrinjski trg 8. | Odprava potnikov I., II. HI. raz- | reda za Severno Ameriko ln | Kanado z ogromnimi, najino- | "I s dernejlml brzovoznlml paro- | brodi. Potovanje po odprtem | morju 6 do 7 dni. ,Naiugodneja | sigurna in brza vožnja. | Izvrstna kuhinja. Vsak teden | jeden parobrod. Potniki tret- | jega razreda imajo posebne | kabine z uzorno čistostjo. | I Vsestranska pojasnila daje vsakomur brzo in brezplačno: | 1 Hoiland-Amerika Linija j | Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 21. jj l(hiii!mummiimmim«iiihi!mminihn!nimmimmnniiiihnimiiniiiiiiii!uiiiimmn!!iiuniii:!iinnihm:miihuiiniiimnnm v vseh opremah. Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno EDINO le pri: Josip Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip. za Slovenijo, r. se. as o. as. V JCi^ifelfaml mtm Izdaja konzorcij >Slovenca«. je svoje centrafino skladišče v prvo nadstropje nove pa- >a«e jiafcmne poso|ilnlccu na Miklošičevi cesti, poleg Uniona" in solidno nuunifoMnre w Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani. Jugoslovanska tiskarna v Liubliani.