M§7 S Lawndoie Am Office of PubUcotioo: M67 Sooth LowndaU Ave. Tolophooo. RoekwoU 4904. GLAULO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDN6TE ¡Si^JTE Chicago, BL, četrtek, 9. septembra (Sept. 9), 1926. SuUcrlpdi.n IMP W..I* STEV.—NUMBER 211 Angleži tepeni na kitajski fronti Kltfcfrkl iwdjewattsti amagu-JsJe. - Dslavski vodHMjl vasga a veka obračajo svojo posornost dogodkom na KI- "Dajte do al Ukor vtua Waeblngton, D. C. — Don Q>afls, pobojnik in Šer|f okraja Logan v Zapadni Virginiji ob času naj brutalnejiega preganjanja organiziranih rudarjev, je bil parol i ran in hgmščen is allantiške ječe. Zaprt je bil skoai leto dni zaradi zločinske zarote in kriitve Volsteadovega zakola- Chsfin je aluiil zvesto premogovniškim baronom v okraju Logan. Vagk organiziran rudar je bil njemu trn v peti. Izganjal je organizirane rudarje in njih družne k kompanijakih hiš, teptal je pri preganjanju rudarjev v ustavi zajamčene pravice. Rudarska organizaci- Waahingtoa, D. C. j- Bkae-kutivni kvot Ameriške delavske' federacije je tidal drugo okroš-nioo a klicem sa podpiranje britakih rudarjev na vae narodne in mednartiae centralne dr-daftavne. okrajne, občinske ln lokalne organkUclje. Stavek v okrožnici se Idash "Dajte do akrajne me* kolikor vam de- EMktatwin kralj^sU «Tapr-- la radi drastične, akcije ma-\ pram rebelnim častnikom. Pariz, 8. sept. — Z meje je pri-' šle vest, da sU si španski diktator Primo de Rivera in kralj Alfopzo v laseh. Rivera je .velel suspendirati 2000 rebelnih častnikov in je pripravil dekret sa razpust topničarskih enot kralj pa noče podpiaati dekreta, ker se boji za avoj tron in koža Neki španski državnik, čigar ime je zamolčano, je dejal včeraj v Henday u ob francoski me-ji. da » Wwov rešim pa^el v New York, N. Y. — Ljudje se čutijo veliko bolj vsrni pred vl-hsrji v mestih kot na deš4(, kjer Čutijo vso silo viharja. New York Ims visoke nebotičnik* milje in milje podzemskih tunelov ln veliko drugih inženirskih čudov, ampak ljudje niso vami. kadar zadivjajo naravni elementi. Izredno visoke hiše so sicer ščit, ob katerem se doer ra*i- Ck|cago. - Sodhik Joseph B. Pavldje 7. t. m. rawdU> dajpfcl tovskih pravično otroka, kateJ roga si lasti sa svojsga. Sodnik je Imel prod seboj dva neunvad-na slučaja, ko ata nezakonska očeta zahtevala otroka zase, nista ps hotela poročiti mater. Sodnik js odločil, da materi obdržite otroka in očeta ju ne sme-] ta nadlegovati. Kolon ta jeva gre v Mehiko, Mežico Clty, 8. sept — A-lekssndra Kolontaj, znana ao-vjetaks dlplomatlnja, pride v Mehiko kot poslanka. Sedanji tukajšnji tovjetaki poslanik Sta-nlalav ^etkovski Is odpoklican. «uamšaa zrsčnl tok, še preden dosežejo drugo vrsto hiš. , To potmi zsdnji vihar, ki je drvil v noči 7. septembra prek New Yorka- Vihar je napravil veliko škMMfttirl osebe je ubil, več ko trideseLpa poškodoval. Dve moški osebi ata bili ubiti in več ko «trideeet oeeb je pa bilo ranjenih, ko se je podsula zemlja v podzemskem predoru v Brooklynu. Dve ženski sta bili ubiti na 8taten Islandu, ko je odnehal jes pri New Broghtonu, več oseb Je pa bilo zopet ranjenih.* Skoda ae ceni na več ko šest milijonov dolarjev. pomofU Rivera do diktature, bo zdaj lato diktaturo uničila. .. Uradne veati iz Madrida so' rožnate. Vae je mirno in v redu. Navslic temu pa vlade po vse} Španiji obsedno stanje in najostreje cenzura, čemu to, če je vse v redu f Genanl i» poslal svojo nmlgna-4djo ' zaklaniškemu tajnika Mellow^— Sedanji pfnhibkl-#>niŠU režim ni spravil žganja In dragih opojnih pijač Is Weahiagtem D. C. — Izvede-nje proMbidJe je zadelo zdpet ob vogelni kamen, ob katerem se je ie iipodtaknilo večkrat, odkar Imamo Volsteadov s^ton. V kratkem ae bosta obdršavall dve konferenci in na teh konferencah ee določijo smernice zs izvajanje prohibldje. Ena konferenca se bo vršila, med zaUadnlšklm tajnikom Mellonom In generalom Uneoln C. Andrewsom, ki ima nalogo, da izvede prohibici jo. Prva kon-ferenea je najbolj važna, kajti na tej as odloči, ča se Andrsws umakne, ali če napravi še en poizkus sa posušen je dežele. Andrews se Jezi, ker ga koa-gres ln administrscija niste . podpirala, da se sprejmejo zakoni. ki eo Imeli namen še bolj poostrili Volsteadov© postavo, in Je izročil svojo reslgnacijo /akladniškemu Ujnlku Mellonu. Ako bo njegova resignsdja sprejeta, tedaj bo nekdo dragi 1-menovan, da lavršuje njegove posle. Kaj temu sMi, je znano. I premen jeno bo problbidjoni-ško oeobje, drago po najbrž o-staae pri staram. SNEG ▼ KANADL ' Calgarjr, Alberta, * sept. — Tukaj je yteraj ve« ket dva peka anega. Tako zgodnjega onega še ne pomnijo v tem kraje. To značl, da je Kanade letos že aa pragu zime. Hunčuanfaag, vojaški Peking. Kitaj. — "Ljudska Tribuna", glasilo kitajskegs nacionalističnega gibanja, ki jo podpirajo tudi kitajski delavci ia kantonsks vlada, je proteetl-rsla proti potlačen Ju delavskih strokovnih organizacij v San-gaju. OrgsnizeciJ« je potiski Sunčuanfang, vojaški poveljnik v Sen gaju. Sun Je podpornik .maršala Vupejfuja. enega izmed obeh diktatorjev, ki kontrolirata centralno in severno Kitajsko in katerima so nslito-ajeni Američani, Britje, Francozi ln Japonci. ' •Tribuna" pravi: "Nedavno so bile v «angaju in drugje po-tlačene od reetcijonarjav ljudske pravite. Javne organizacije. pooeboo delavsks organizacije so bile ra*uščene ln izraža- postaji Brighton Park v torek stopil v eno -treh celic, je našel jetnika, ki je bil saprt v nedeljo vslsd pijanosti, vlsečege ns vlačnsm pasu Bil je še štiri ure mrtev. Obešenec se je pisal Edward Mann ia njegov naslov je I„» H200 00. Irwtaf ave. KI UČITELJI SE anbirajo. Parts. - (F. P ) - Večina o-čiteljev ln učiteljic aa oenovnih šolah v Franciji pripade le se-daj Narod, učiteljski uniji, ki m je pridružile leta lttl Generalni delavslT konfederaciji polom Delavske federacije Vse lokalne aaije učiteljev še ae sodslu- • Nov potre« aa Aserlk. Lleboaa. 8 sept. — Novi potresni sunki, ki na niso naredili kake škode, so as včeraj pojavili aa Asorskih otokih. t ■p ^ ^IPfÄlBRA. ¡svoje misli med Atoeričani, ki ne rtfeumejo njegovega je-lzfka? Nikakor ne! , % ^ „„«o». ■jl.l^ui U.MU,, I Pustimo jezikovno vprašanje na atrani in recimo, da LASTNINA SLOVKKS** luaoma fOOKMUtt ¿TOUCT |kn «n/L,™ v AH lahkn tisoč PROSVETA C«m offkMT pe I Naročnina: Zcdinjeo« dri«*» (!«▼«■ pal tota te I1Ä ta tri »—est flÜgT II Wta, $1.66 aa trlm^**. to u| Naalav as rs* ksr Ia* stik s "PROSVETA" 1457-51 So. Uvalals Ava—a. Ofaag» «THE ENLlBkwFMi?^ Orgaa of tka H Hcino, ko pridejo v Zdrušene driave. AH lahko deset tisoč --------. Ifudi enreohrae več ko sto milijonov Iju^i v teku štirib ali Cktoaao) hm M petih let, da postanejo komunisti, ali lahko spreobrne sa- cjeje SSJO na lato, is aa po» i ^ lovico te nar(Kja v komuniste? Ali ne pošto ji tu- kaj nevarnost, da več ko pbiovjca teh dijakov i teku Štirih letihc postane obožovateljica sedanje** sistema blagovne produkcije iii distribucije, ko ti mladi študentje vidijo raakoil» in udobnost, kt vladtf v domovih imovitega raz-, Bedat & ' • ■■. i Ttfko pl ie dalo zastavil* ie v^ vjfašanj, ki vsa dokazujejo, .kako bedasta in nezmiseln* je trditev dapret- društvene dvorsno, ki pa je pogorela. Teko je veliko pogorelo in veliko razpadle» Drugače pe „o Towerčani, kolikor jih ¿e ItaL precej. imovini ** imajo nekateri lepe kmetije, daai so nekatere aa kompanijski zemlji.—Martin Pogerelc. ZARKOMET ..Mi»: o»*f <«■* ""L "MEMBER of THE FIDE RATIO nevarnost komunistične propagande od atrani ruskih dir »•i Jakov, faki članki so spišani, ker ja pisec sam neumen ui kratke pameti, ali pa iz hudobnefc* namena za Ijpdi, ki na mislijo dalj kot sega njih nos. Takf članki slikajo samo strali na steno, ki je znotraj votel, od zvinaj ga pa I - JP , mmmmpvm ^OaliiisTaUapaje s. pr. (Aag^M« VM) palsg vsisgs isisas as a^ots puaieni da rap Ja » ta« dnrvoa potekla naročnina. PoMVits )e pravočaase, dS ss vssi sa srtsvi S* j 1 BEDASTA IN BREZMISBLNA PROPAGANDA PROTI PRIZNANJU SOVJETSKE RÙSIJE. Vesti, ki prihajajo ia Moskve in Washingtona, pripo- ni >•' v Smm i tik Rfflnn. — Dnè 29 V*ak mislil, da bo obiskal svoje prijatelja. Toda marsikateri je bil razočarvan, ko je izyedfil, da njegov prijatelj ni bil doma, katerega a^erebiti ni videl leU ves«, KI pnnajaju u, mu®*vc m *faii»miw..B,'yv-1 |r| je vr|iU v By, vedujejo, da se pot za priznanje Sovjetake Unije vedng|Mln£ dnigE letna konvencija bolj gladi in da Mo diplomatični in trgovski stiki med Ameriške Jugoslovanske Zveae Združenimi državami in Sovjetsko Rusijo obnovljeni, pre- v ^Meeoti.^ ^fei den mine leto dni. I p,.^^ v giovenski narodni d Rusija je na neoficijelen način dala razumeti, da je rwlI ^ 9, dopoldne in ob to. pripravljena priznati Kerenskyjeve dolgove in. se poga- ee Je pričel pohod po ulici s jati zaradi njih. Dalje je pri volji priznati odškodninske mej^ god^ ns^u. F^ads zahteve zaradi konfiskacij* ameriške lastnine v času ru-| ¡¡Jg LST in ske revolucije in se pogajati radi odškodnine. Glede ko- deklet*, za ženskam» so kevaka« munistične propagande je Rusija izjavila neofieijelno, ie člani glavnega iarrševalnega v Združenih državah postoji koipunistična pr^aganaa, odbora ^^^^ da jo ona ne podpira, in da se U propaganda, kolikor jo Lj 8e ^ ^^ v Waahillgtt>n je, vzdržuje s svojimi lastnimi sredstvi, zaradi tega Mo- High School Auditorium, kjer skva ne more garantirati, da se komunistična propagan- je mestni župan v kratkem goda v Združenih državah ustavi. Ta izjava Sovjetske Ru- vor^ ^svii delegacijo in sije je razumljiva, kajti jasno in razumljivo je, daMoskva ^ ZMimit0 je bflo opato. ne more ustaviti komunistične propagande v Združenih p«rado, V kateri je korakilo državah, ako v Združenih državah $ive ljudje, Jci jo ho- čez sto slovenskih Aena in deklet čejo voditi iz lastne inicijative. Zakaj je U stvar razum- ^ dsljnih «Ti^wfijT; Ijiva in jasna? Kakor Združene države ne morejo ust* viti caristlčne propagande, v Rusiji, ako postoji taka pro- je vendar vsaj deloma prebuftr paganda in prihaja iz lastne inicijative Rusov, ravno tako I in pričel skupno delovsti is svo-ne more Sovjetska Rusija ustaviti komunistične propa-1 J« intereie." Vssk d^tje gande v Združenih državah, ako postoji in prihaja iz last- oTkstere je prt ne inicijatWe Američanov. h i Najbolj so se postavili dele- Ultimat bivšega državnega Ujnika Hughesa vsebuje gatje iz Butils. Vsak delegat je med drugim zahtevo, po katerPnaj Sovjetska Rusija usta- ^^T- tf komunistično propagando v Združenih državah. Tega I ^ n'airrado> M u delega-besedila v Hughesovi zahtevi, ki pa postaja * izjavo Sov-Lija morala dobiti prvo. jetske Rusije ničeven glede komunistične propagande v Zborovanje se je pričete ob Združenih državah, se spominjajo tudi oni nazadnjakfl ]0'vorl. Giavidgevorriik na bkn-volji se pogajati glede obeh zahtev. Ampak kOmunlstič-l^^« JJL^ da^ki lina propaganda, to je nekaj. Dokazati se sicer ne more,T gU " Lai J^World", kUe saVzel da Sovjetaka Rusija podpira komunistično propagando mesto zveznega senatorja MU* med ameriškimi delavci, toda pozornost je treba obrniti eteeda, kateremu Je bila mnlao-na drug način komunistične propagande/' Ko Je bU tak zaključek storjen, se je usedel velebizniški šmokavzar, kil .ti^imerlškega1 drftavTJane". služi najtemnejši reakciji in je napisal člaftdt, da dokaše z* tako lep banket j^ bilo ameriški javnosti, da sovjetska vlada podpira komunistič- treba vdinco poittvnvanja slo-no propagando v Združenih državah, i Rusija bo poslala ¡£n'k,T" f^f v Ameriko svojo mladino študirat na tmivarze in učttišča. jf2.Vso ^Imrali,X To bodo sami komunisti, ki ne bodo študirali, ampak oku» «o uredili vse potrebne in tako žili bodo ameriške študente s komunističnimi nauki. Evo, Jjl» podtregtl fcJeei* y^ElyJu. tukaj je dokaz, da Sovjetaka Rusija podpira In vadržujeM komunistično propagando v Združenih državah, je šmok ¿a]> da ni prif»ravlJeHII od-sklenil svoje "modrovanje." bor imel kooperacije In naklo. Ta sugestija je tako bedasta in nesmiselna, kakor je »J«*0(jji nekaterih nšil*» trfov-trditev, da ae solne» suče okoli semlje In ne semlja okoil^^^;^ I nra Oglejmo si to sugestijo in jo definlrajmo. Red- »piošno med delegacijo, da ji ns . da Sovjetaka Rusija uoMje res deset tisoč dijakov v dan konvencije nelrt Sl^inelh in leta rojstni .Ako atorü, mu ni Ijalnem ^ bi pa vsaj bil zapustil svoj ^ik v resnici to ipo od njega. Ajto oseba v priprav* u po vplji, toliko možak, da bi bil doma in ie pokazal, da je ientle-man. Ako bi pa on sam ne Hotel biti 4o^a, bi pa bn lahko on sam Šel v gozd ; . gotovo ne pričakuje nobene zaalombe oiti podpore od strani najkga ljudstva, s katerim se sramuje javno obče' vati Posebno v takem slučaju kot je bil v nedeljo dne 29. avgusta v Elyju, ko je Čez tri sto fo-jakov in rojakinj prišlo iz vseh slovenskih naselbin te ^žalve z namenom, da bi na skupni konvenciji *ek#j ukrenil ss združenje «našega nasoda v MinnesotL „> . L ^ ■ Pozdrav |vanBu delegatom- » Dopis na zavijanje Župnika ftirflHPI H Wood ward, Iowa. — V roke mi je prišel izrezek iz Trunkö-vege Risanega polja v št., 168, v katerem je Trunk zabelil moj dopis v Proeveti U. 158. Hvala za izkazano čast Kot duhovniku eš Trunku zdi vredno in potrebno, da pobira pripsoste dopise iz brezverskih listov, ki jih pišejo rdečkarji. Iz tega Je najVolj razvidno, da mu ^e slabs, z gradivom, ker tudi melje vediio eno jn sto robo. Kö nima drugega, pr«>iše dopis ia »dečkarske-ge lista, ge male zavije in z njim veteumsko iK>ergumentira, ■ pa je tu nov dokaz —. vsakdanji prispevek , frančiškanskemu listu — da Je Tito* veleum. Mojemu dopisu ¿e dal ime: "Äary bi vse drugače sfiksala": V tem omerya moj dopis, da se hudUjem čez holinolarje in pen tem še čez boga. Trunk,pravi: "Ker piše besedo (boga) z malo ¿fko, l&hlo vsakdo ve, pri Čem di smo. Režite je dobiti tako tnaleinkostnega človeka kot j« Trm. Spodtika> nad ljudmi, ki smo malo ali nič hodili v Šolo i* ko smd hodili se učitelji in duhovščina sploh niso brigali, s kako začetnica kdo zapiše boga. Katekizem it glave, to je bi-la glavna naloga šole. Sfcer mi je tudi vseeno, Če je takim ljudem kot je Trunk* moja pisava všeč S» he. In če bi zapisala še besedo Trunk z male začetnico, kaj bi ni! vendar mo, MoJe Hvalice. Francoekj profesor Al(»bonse Labitte poroča o poakufnjah s črnimi mravljami v AlŠiru m pravi, da imajo mravlje razum. Mravlje so kradle žito, ki Je btto pripravljeno na vrtu^za ptiče. Labitte je postavil škatlo a žitom na drog. Mravlje so lezle po drogu in našle. žito. Nato je obdal drog z limom. Nekaj rora-fa prijelo na lin», a samo ..... uge so se čuvale, zar čeie ps so nositi prst skupaj in naredile ao most čez lim, nakar so. varno kale po drogV. Labitte je potem postavil škatlo z žitom na trinožnjfc, ki 4» stal z vsako nogo v loncu vode« Dolge . eo mravlje lazile ftaokrog in študirale, kako premagati najnovejšo oviro. Naposled so jo "ppgruntele'\ , Profesor je presenečen zagledal dolgo vrsto mravelj, ki so nosile listje Jn majhne vejice. Mravlje se metale listje in vejice v Vodo toliko časa, da je bila voda pokrita in potem so šle kakor pO suhem na trinožnik in do žita. Profesor Labitte Je zdaj prepričan — kakor poroča da majo mravlje dobro mero pameti, ki ni nič slabša kot Je pamet povprečnega divjaka. k To vest beležim zaenkrat brez komentarja. w • » V gel? pušča, da je toliko 'yer na svetu Gilbert* Minn., ¿etrto nedeljo v mesecif avgustu, 1^7. Isti čas 335 ï ^snj^DeW- gat. flTpota. Sedel sem v družbi in premiš-ljeval, moihltro mine prijazno mhmesdtako poletje ln kako dolgo se vleče zima. V dveh kotličkih je vrela minneeotskaH "buja", Jed, ki Je znania same v meeoti, ne slifno med Slovenci, temveč splošho. ^ Kuhati so jo pričeli prvi naselniki, ki sb i mešom divjačifte kuhali različna dišeča zetfšča. Tako se ts Jed pripravlja še danes, je okusna in lepo diik Poj^bne tega dne v CHIbertu )e dišala tako prijetne; da Je au^o in mlado u-kalo veselja. Jličmfcnj prijetnoMni Wk>vna Bvelethu, ke so tam na koacu S^la, ker bog ne ^že ^vojih sposobnosti nt^d m^o, kar se še l^hko zgodi. Trunk s tem misli, č^ bi prišla nad mene kaka nezgoda, da bi prosila boga in evetce za pomoč. Ne bi jih ne, ker Že davne ne verujem v nobeno božjo pomoč. KunŠtna ¿la Trunkova, ki se ukvarja j takim pisanjem! Ali je on se videl boga? Morda bo celo reke da je celo govor« ž njim. Pr [takih kunštnih ljudeh so vae ne-mogočnosti mogoče. Jaz bi še namalanega boga ne hotela v svoji hiši. I J ■ ft-avi, da bi jaz drugače "sf( ksala" svet, če bi bila sposobna za to. You bet, da bi ga! Prvo b "sfiksala'-L duhovščino, in sicef bi Jo sfik$ala tako, da Je duhovščina lahko vesela, da nisem jaz bog. Trunk je kajpada ponovno za-Ipiaal da duhovščina ni kriva karakter in zaželjeno stopnjo mentalnosti v laboratoriju. Vida n? spi in ne sanja pri belem dnevu. ■ * * * - Na' vse načine Se predajajo. Cenjeni Vkomet! Ker ^leče^ evoje žarke pa vse strani Vpri jiji še.aem na Norih Side Armo v Kanaas in poglej, kaj se godi tam pri tistem novem gggfr kjer ea. delavci prodajajo • ♦ » Se ena znanstvena vest. Kemik Irenee du Pont je pred par dnevi dejal na < konvenciji Ameriškega kemijskega društva v Philadelphiji, 4* kemija morda ustvari rod nadljudi Méa^ijb. ne ozirajočsTzfl opomine, svojih zavednih br». tov. Ce posvetiš med nje, bo* videl bivše "coal operatorje" in pa take, ki so nekoč rekli, >M bitja. Rekel. . da postoje gotove kemične sab-stance, ki lahko stimulirajo človeka mentalno do tako visoke stopnje, da vsak, ki bo>vživjtf ?» pwv«^ po8Une ** Du Poht Ji mnenja, da Je člo- vekov značaj, njegovo čustvovanje iti sploh vsota njegovega takozvanega notranjega ali duševnega (mentalnega) « življenja enostavno odmev kemičfa^ ga-delovanja gotovih orienov» zlasti žlez, v človekovem telesu. Itadar kemija s>6fcna nat*n> tega delovanja, ne bo nič čud-negi in redkega, Če človek dpbi -■na I lil........ I I. . X —Pil IT .|< " izpremeni naturo človeškega carizem in zavdala evropskemu. je, da ni izključeno, kapitalizmu tak udarec, ki ga j ne preboli nikdar, ojačila pa je J -■ i ........ Trunk je mojster v zav Kako zna izpeljati avoj jez ski argumenti Raz^fe ga bliino Uko: Iz njenega f' je razvidno, da se mora | -bati, ker drugače bi bila m , ter bi pustila, da drugi verujejo, kar jim ljubo. — To je raVno tisto, kar bi duhovššina imela. Tiho naj bi bili. P se duhovščini fte bilo treba bati, ameriški kpitalizem. To je danes jasno. Prihodnja-vojna pa ljajbi* udarih ameriški kapitalizem in ga strmoglsvi v grob sto let prej kot bi sam crkni! za starostjo: » *- * Liga (pijavkj narodov. Liga narodov zboruje v Ženevi. Nemčija je sprejeta v ligo. Liga je pridobila nemške pijavke, Izjgubila pa je Španske krvosese. Koliko ie na bol jem? Imenitna je ta figa izkoriščevalcev narodovi ^ ; ^ / y * K. T. B. 9 mi..... mr? mesta skuhali na čast par Cika-«anov pravo gorenjeko "bujo'Urazdorov in sovraštva med Ijud- Nedsvno iz Wyomtnga došli ro- ! s t vom. To je že stara reč, ds a^ars. . . - . duhovščine aoče biti ničeear solno« mo Ameriko študirat, kar se nVijbrž ne bo zgodilo, kajti če jih W^SSSüT^Ä?^ bo poslala tisoč je valiko, in ker ne postaje arfno v K^"™ **** ^^ bo poslala tiso« je veuao, in aer ne |K)sioje aumo v ArTW"l «adu riki učni zavodi. Jih to poslala najhrž tudt v d rufe dežela, tfjj« kakih in n mil) od vse wyske len cii'sei imc»c nijsau^, v ^^ITIh 4lk ^ " —. rr. ' anali angleškega jezika. Da dobro Izrazijo svoja misli, t* g p -TTuijTT jim bo vzelo najmanj dve leU. /Tu je pa vprašanje, ali lah-| aaamkia v Miniti ko človek, ki ne razume angleškega jezika, s uspehom Mri j pdšU na Ely dne ». avgusta. Je Jak Kos, ksteri še ni nikdar pokušal kaj takefa, si je vzel celi recept in ga zapisal v svojo peč-lsrsko knjižico. Samo ne vem, kdaj jo bo ktfhal. Kos mtnnesot-ske "kuje" ni mogel prehvaliti j in mu bo getovo ostala v trajnem e^oming. Bil sem v Towerju, Minn., kjer eo ravno popravljali sveži grob Mata OerŠetk, do 70 Jet starega in doma nekje od Ribnice. Ereven njega eo zopet po-lošili v grob Matija Nemaniča, kl Je bil v Toereru eden prvih fn je imel aiovaaae na hrwn frj stanovanj u.\ | MoJ stari phjetafj Italijan Oiuseppe Oeo mi Je lanako leto še^hotel postvečl s kavo. letos pa 'ee ga pokoVatt. Sirijo se govorice. de Je aeeanpajoč bankam Imel freeej zlatega denarja sa-kopen^ua pod evojo pečlarijdl Dokler ni nehal dihati. Je še upal. da se poda v evojo domovino. ali »mrt *|a je prehitela. Vendar nismo pri njemu našli več, denarja kot toliko, da ao mogli preskrbeti za pogreb. Zdaj « drugfiial počiva na t T^er ja bili ^ ^ ser mu nisem dolžna. Toda ko pi se mora huda Mary na njem kriva, pa če je zakrivili še Uko Strašen Zl&in. i Tudi t6 mu n^ ufšja, ker se ne(jbolJ Mzim nad katoliško duhd^ščhio. Tč mu potrdim. Saj vaak človek, ki zna zase misliti, lahko uvidi, da ravno te vrste duhovščina rada ini»)a ves svet pod svojo komando. " Trunk mi po otročje grozi,* da se ml Še lahko kaj pripetf. Saj 'čakam. Pet krilev že imam na grbi, pa se prsv nič ne bojim pekla in tudi boga ne, da bi mu morala dajati kak račun. Niče- s^m se prištevala merf takozva-ne cerkvene miši v domovini, ukrat eem se še bala pr4d Uki ml strašili, ki so nam jih v gla-vn vtepali črni maziljetttl. Posebno misijonarji s0 izrabljali Drilike in stra«|L in begali so ljudi a sodnim dnem. Čimbolj so bili ljudje v"bo*j«fc strahu, toliko, več je duhovščine žela. Nekateri reveži eo celo svoja posestva prodali in dsD izkupiček cerkvam, misi*. da itak ne bodo ničeear rabili, ker be konec sve-U. To Je bilo sa duhovščino veselje, ko se je ket pijavka redna na nevednosti Budutv« Župnik se tudi utflaša, da Se joslm nad ljudmi, kl' Soče Jo «lušlti delavskih govnmlkov ^^^________________™.trok pri rojstvu? da bi se jih še več spreobrnilo. 2. Kedaj rastejo otroci naj in Zato se tudi tako otepMe a m štirimi pred rdečkarji brezverci. Zavrača me tudi nja," kakor da ni res, duhovniških nazori^ praženje V peklu. Trunk uči, da pogubljene duše pridejo v pekel, kjer bodo v večnem o®nju. Ce damo živo meso na ogenj se praži an, cvre. Ako ee Trunku zdi neroden tzras, de se bodo njegove pogubljene ovčdce pražite v peklu, kajpada rada popravim, da H bodo duše cvrle, ako Je to boljši izree. Mšry torej tudi drugače lahko sflksal Rada bi videla, kako kiflo se Trunk drti, ko mene na koncu svojega glupega plonkanja zafrkava: Lepi svet, krasni svet, KOLIKO Tp^tfjUlja ia pdgorori. (Isrelite In .hrsnlU, mords vam f »dsj P»v pride.) t T t T Î T T M 'ečna teža o- M*Wt 8. Ali lahko izračunaš viso-na podlagi odti- radi Draže- ^ ^ Sivo odgovorov: 1. V Združenih državah znala povprečna teža dečkov pri rojstvu sedem fuptov in deset unč, deklic pa sedem funtov m poltretjo unčo. - ^ ^^UAibe narastejo me- talen kislo držati. Blažena neumnost tistih, ki Še kaj dajo na -take "argumente" * Kdor čiU JfcČabove spiee, stopnjema Izgublja vero v boga. Kdor je to Zgubil in ČiU Trun-kove "spise';, pa utrdi svoj* brezvero.—Mary Supan. Tikim ljudem*bi moja jeca nM ^.aa, . ^ V' n . " ^ karistil». če ji» ^ihov bo-j pred SS leti eo Imeli tam zidano! tec ne da boljše pameti. na Tri-gtov«. V Trst Je ¿riepet te dni general Cedorna. iUlijaaaki glavni komandant v svetovni vojni. Njegev prihod ee sprevljd v zvezo p predstoječimi velikimi manevri znatnih edinic iUlijan-*ke vojske aa naši meji. Del tet, ki ee bodo udelešile manevrov, ee zbirs okoli S«šaae,v ostali del pod Triglavom. Topovi ae še ee» daj spravljajo aa iUlijaaaki del Triglata. secev navadno po pet odstotkov svoje višine na mesec. Kaf se pa te-žetiče, Je pdvpreČen mesečni na-rastek tekom te dobe dvsjset odstotkov. Tudi dejansko ns-raščenje v številu palcev in u nt je hitrejše kakor v kateri drugi dobi do'približno eedenH«aj«te- ga leta. ' . . S. Ne natačno. t* vekovega koraka Je odvisna od njegovih nog, ne P» od doume njegovega teleea ^ kateri ljudje, ki imajo dolge ge, niso posebno visoki; m na drugi strani najdemo ljudi, ki ee visoki, ps kratke noge. Tisti desdevr, ü-speht detektivov, ki bsJ* J* podlagi odtiekov nog pop»* ® človeka, kateri js asprsvM t.atf odtiske, so večiaome le bejke. __pri delu S» Skarušni v ljublajnaki okolic« je te dnr pri mlatflnicl «nrtno po-nearečUe desetletne Krstina Ko- jo je kole ter Jo zavihtek> ^ Uko, da je z glavo tla. ina Je UkeJ mrtva. Vesti iz Jugoslavije ČETRTEK, 9. *f$ u v 7 SEPTEMBRA. PROSVETA nnpp^Hj „JlUHtt so'se rkzgalilm Mehiški konzul v New Yoritu kliče v spomin, kako ao ameriški klerikalci podpirali tirana Huerto. Zverifcen* logika Kolumbovih vHesov. New York. — Tukajšnji mehiški konzul Arturo M. Elliss je objavil v newyorikiti listih dopis. v katerem opozarja na izjavo Flaherty ja, predsednika, katoliške organizacije "Knightaof Colubmus." Ellias piše: Dnevni listi so po vseh Združenih državah razširili poročilo, ki je zanimivo iz dveh razlogov. Prvič, ker odprto izraža, kaj bi lajični predstavniki katoliške hierarhije vadi dosegli od vlade Združenih držav, in drugič vsebuje izjavo predsednika Kolumbovih vitezov. Poročilo se glasi; da je Flaherty obiskal predsednika Coo-lidga na njegovem počitniškem bivališču in mu izročil rasoluci-jo, ki je bila sprejeta na letošnjem zborovanju Kolumbovih vitezov in katera poziv^ "na akcijo v zaščito katoliških cerkve-njakov v Mehiki v njihovem verskem -sporu s predsednikom Callesom." Tako je ljudstvo Združenih držav končno dobilo "storijo" o skem vprašanju" v vsi svoji nagoti. V izjavi ni nobenih ovinkov, ni pretveze, da so lastninski interesi tega ali onega ame^ riškega državljana v Mehiki V nevarnosti, pač pa predstavniki katoliške hierarhije naravnost zahtevajo od predsednika Združenih drtav, naj se vmeša v čine predsednika mehiškega suverenega ljudstva, ki zahteva, d» predstavniki cerkvenega podvze-tja ubogajo suverene zakone republike, ki so utelešeni v ustavi. Ta nezaslišani afront ne potrebuje komentarja za Američane, ki imajo svoje stare tradicije o suverenosti. Mr. Flahertyjeva izjava se povsem strinja s todami katoliške hierarhije. Predstavniki ameriške hierarhije še danes objokujejo padec no-toričnega Victoriena Huerte, ki je prišel do predsedniške oblaati preko umorjenega predsednika Pranciaca Madra. Zgodovina je že zabeležila, da je hierarhija hotela z denarjem in vplivom obdržati Huerto na krmilu. Znano je, da je mnogo nadškofov in škofov bežalo iz Mehike, ko je padel Huerta, ker so se bali posledic svoje odprte protirevolu-cijarne kampanje. Sedanji škof Keiley v Omahi je bil zaveznik Huerte v Združenih državah. Kelle/je.dal tiskati knjigo, v kateri je naslikal tirana Huerto v rožafcih ba#vah in lagal Američanom, da je Huerta edini človek, ki lahko naredi mir v Mehiki.> lati škof Keiley danes napada sedanjo mehiško vlado in pokojnega predsednika Wilsona, kateri je bil po njegovem mnenj d odgovoren za Huertov padec. Mr. Flaherty pravi, da "razmere, kakršne zdaj postoje v Mehiki, so rezultat vmešavanja ameriške vlade v Mehiki, in če bi ne bilo tega vmešavanja, bi nikdar ne tyli Carranza, Obre-gon in Calles na krmilu Mehike." Iz teh besed se da izvajati samo euorVictoriano Huerta aH njegov naslednik, uslužen hierarhiji kakor je bil on, bi bil takozvanem "mehiškem ver- še danes na krmilu in Mehika bi ne imela eerkvenega vprašanja, ako bi bila Wilson in Harding vodila drugačno politiko. Mr. Flaherty mogoče nekega dnfe spozna, da mehiški predsednik^ so izvoljeni južno od reke Grande in ne severno od iste. Morda bo tudi razumel, da Mehika je suverena država, ki uravnava svoje zadeve po volji svojega ljudatva in ne na pritisk od zunaj. ¿al, da ni Fl^hertyjeva logika boljše razvita. Na eni ' strani vidi napako dveh ameriških predsednikov, ker sta posegla v mehiške zadeve, na drugi strani pa zahteva od ameriškega predsednika, de poseže v mehiške potraujfi probleme. Tu se vidi, kam sega njegova logika. On je proti vsaki intervenciji, katera bi škodila posebnim« privilegijem cerkve, je pa za intervencijo, če koristi istip privilegijem. Cadorna aa Svetigerl Cador-na je posetil s večjim aprem: stvom, v katerem je bil tudi tržaški škof Fogar, Svetogoro. Od tam si je ogledal vsa sosedna bojišča. Italijanski frančiškani so maršala s navdušenjem sprejeli in pater I nama je proail svetogorako mater božjo, naj čuva in varuje Cadorno, Italijo, kralja in Muaaolinija ... Na Svetogoro prihaja vedno manj alovenakih romarjev, kar ae je opaeilo slasti na Veliki šmaren, ko je bilo včasih na ta dan na stotine slovenskih romarjev na Svetigori. Prihajajo pa v večji meri Furlani, ker gospodujejo sedaj okoli svetogorske matere božje italijanski patri. Romarje iz Slovenije, kl se napovedujejo sa konec tega meseoa, mislijo spraviti na Svetogoro koli-kof možno neopaženo za Italijane in po obisku jih bodo takoj prisilili v vagone, da ae odpeljejo proti Podbrdu. Drsen roparski napad ae je izvršil v občini Dol-OUica nad 'Ajdovščino. Dva neznana lopova sta «drla v stanovanje-Amalije Ukar, jo zvezala in odnesla 600 lir ter nekaj drugih reči. Grozila sta ji z^hožem. Orožniki iščejo roparja. V goriškem okraju je bilo po italijanskem ljudskem štetj\i 1921. prebivalstva 94,863,- Italijanov 18,406, Slovencev 68.878 (kl govore tudi i tal. 8860), tujcev 989. V Gorici je bilo izkazanih 14,190 Italijanov, 6141 Slovencev (ki govore tudi Jtal! 2189), tujcev 840. Ajdovščina je štela 99 Italijanov, Slovencev 886, občina Kal 2 Italijana, Slovencev 2885, Kanal 98 Italijanov, Slovencev 1588, D&rnberg U Italijanov, Slovencev 2136. V Učniku je bilo izkazanih san 91 Slovencev. V Mirnu je bilo Italijanov 27, Slovencev 1482. Prvačina je imela 45 Italijanov, Slovencev 1175. V Podgori je bilo. 142 Italijanov, Slovencev 2438. V Solkanu so nsštelj 800 Italijanov, Slovencev ^3080. Oblina Kojsko je imela 49 Italija-nov, Slovencev 40*0. V »v. Križu je ¿11 1 Italijan in 1760 Slovencev. Občina Vrtojba je izkazala 2383 Slovencev in 54 Italijanov. V Gorici je sOveda Več Slovencev nego samo 61411 POROČILO DELAVSKE ZBORNICE ZA SLOVKNIJO čikaska tMallšča Mnnmn««« Bogato opremljena čikaška gledališča, ki so lsst Balaban in Katz družbe, vedno skrbe, da nudijo posetnikom dovolj užitka, pa bodisi na odru ali pa na platnu, v vaudevilakih aH pa v godbenih programih. Tako bo prihodnji teden v Central Park gledališču na vrsti smeh* poln in zanimiv program. Gloria Swanson bo nastopila v filmu "Fine Manners", pričenši v nedeljo. Jurij Beban pa pride prihodnji teden v Chicago teater, kjer bo nastopil osebno in na platnu. (>n je zelo poznana osebnost ns «»dru. Najprej bo prikazovan film "The Loves of Rlkardo" in kakor hitro bo zginil ta film, pa bo Beban nastopil z igrslci na odru prav tako, kakor na platnd ln bo nadaljeval z igro. Nemški film bo yroizvajan prihodnji teden v Roosevelt gledišču. Ime filmu je "Veriety". Kritiki vsepovsod zelo h velijo ia film ter trde, de prav nične zaostaja za slavnimi ameriškimi filmi. 2e zop4 so Nemci dsli i »osebne vrste An, ki bo v tem teatru nadaljeval za nedoločen Čas.' 1'ORAZ STARE GARDE V WIS-(ONBINU. Madison, Wis. —'Governor Maine, pristaš U Foljettove r regresivne organizacije in od prt nasprotnik proHtbidJe, je bil v torek nominrlran sa kandidate " publikanake stranke za sens-'"rjs v Wisconsinu. Sedanji sector Unroot, pristaš stare fsr-^ J* pogorel. Rkvfcdbraki delavci ao eužnji Waif h! nee ta. Guayaquil. -A (F. *P.) - V manifestu, ki je bil priobčen v socialističnem tedniku "El Faro", delavska konfederacija *o-jasnjuje, kako so delsvci v Ekvadorju zasužnjeni od W|jl •treetakih bank. Te banke kontrolirajo ve* sistem na Ekvadorju in na ta način prisilijo vlado, da od njih vzdme posojila. Poleg tc*e Pa še ti tu)pi prejemajo zelo povoljne koncesije. Vlade, ki Je pred kratkim pri- šla v sedlo, se Jf pe uprla temu ¡pčetju in kot posledice temu je bila panika in pa dnevni bankroti bank. Člapi socislistične stranke v mestnem odboru Guaymas trga, ki so bili izvoljeni po deldvcih, so zahtevali, da naj se organizira pododseke v mestnem odboru, da bi nadzirali manipulacijo cen, ki so oro-pele delavce za vrednost v^lifi plač, s katerimi ne morejo kupiti potrebščin, ker je vrednost denarja zelo nizke. Francoski Merci ze ljudsko Velika poveden* v Bvrml. Rangún. Burma, a. sep*. — ^ "tinnedsmdasst prebivalcev je "tonile v poplavljenem dlstrit- tu Mavlaiku. Paris. — F. P.) — Generalna konfederacija v Franciji Ji naslovila na fraacoako ljudstvo vigorosen protest, naperjen proti neideri, da bi se prepustilo telefonsko napravo, ki je sad last ljudstva. Zapadni električni korporaciji. ki Je podpirana po Morganovth interesih in ki Je del General nege električnegs trusts. Bankirji so Imeli zdelan načrt, da bi Francija feposodfla denar v gotovini na Wall Stree-tu. v zameno pe bi U tvrtfke kontrolirala francoeki telefonski monopol. Western Electric kompenija je začela veliko propagando. da deaste svoj nemen. Centrala narodne strokovne sni-je pe ostro protestira preti tem nakanam ter pravi, da W to škodovalo narodu, ako bi se dalo to potrebno javno podjetje U vladnih v privatne roke. SNUŠ » - Vera In veda. Sodobna omika je napravila toliko za blaginjo človeškega telesa. Kaj pa duh T Ta je bil arečen v dobi; ko mu je zadoščalo majhno število idej. Danes pa blojll po brezkončnem labirintu mnogobroj nih protislovij. Kje naj najde pravo, pristno, popolno resnico? Morda na poti poezije, ali pa na trnjevi stezi filozofije? Iti kako izbirati med obeiUa kipoma istl-ne. ki ju najdeš na koncu teh dveh potov? Da opfedeli ta mi stični neffokpj, Je letos stavil "Figaro" članom Znanstvene kademije to-le vprašanje: "Je-11 veda nasprotna verskemu ču stvu?" Iz različnih odgovorov je mlad modroslovec, Rene Dar-bord, izluščil nekaj splošnih načel. ki Jih Je pravkar objavil list Le Progrès Civique. V uvodu se Dsrbord vprašuje: Kaj Je danes učenjsk? Kateri so najsposobnejši zastopniki modernega znanstvenegd duha? Po njegovem mnenju Je fizika tista panoga, ki s svojimi poskusi in drznimi teorij srni najbolje oblikuje znanstvenege duha ter odpira najširša modroalovska obzorja. Med fiziki, kl so se udeležili ankete. se zlasti dva odlikujeta po svojih delih o molekularnih raziskavah: Ds Broglie in Jean Perrin Med metematiki pa B Borel ln Madamard, kl s posebnim zanimanjem saaledujeta grli napredek nove fizike. In baš ti štirje so deli najmanj religiozne odgovora. "Kadar se vprašujemo,N se U znanstveni duh pirs verskemu čustvu, Je imeti ne umu najčistejšo znanstvene Inteligenco, . kl Jo vede isobllčltl. To ponavljam poleg te skrajne razumnosti mesta za rellgljosno čustvovanje," zaključuje Darfcord AH lic naročeni «a nik "Proevete"? Podpiraj«* tvoj Met! zadoščajo, več za* povečanje pl-sarne. Odsek H z avgustom vsel v novo preurejene prostore v hiši OJJZD v Gradišču. Tam bo poslovala odseliva pisarna, ljud ska in študijska knjižnica ter čft» talatea; '»L ei Studijska knjižnica in čltalnl ca naj služita predvsem delav skim zaupnikom in funkcionar jem ter socfclno političnim de-lavcem, ki kodo našli tu časopl se in rs vije,/ki .jih v Svojo informacijo potrebujejo, ki ai Jih pa sami ne .marajo naročiti. Na e-nak način bo treba podpreti delo funkcijonarjev delavskih orgs-nizaclj tudi v drugih vašnsjših središčih. Odsek js nadaljs za prosil za doraljanje, da ame pri rajati s pomočjo obstoječih kul turnih orgaafcacij v SloveniJ poučna, kulturne in socialne fil ime, ki jK> najuspešnejše in naj modernejše aredstvo za to, da se v širokih množicah vzbudi zml sel za izobrazbo. Odsek bo sače v jeseni s polnim delovanjem Društvom bo preskrboval skiop-tične slike In filme proti nsznet ni odškodnini, podprl bo po možnosti materialno Tlelo vanje kul turnih društev in organiziral bo več predavanj in tečajev za elementarno ljudsko Izobrazbo. Od ssk bo ¿uvede pri U*n spq0tovs samostojnost in intcMiO obstoječih delavskih kultuifcih društev in bo vodil celo isobraže valno delo s višjega splošnegs stališča, ki ae bo posegalo v svetovna nazlranja poedinlh d rti štev. On bo skirsi ia pripravlja v glavnem sredstvs za kulturno Kulturno-prusvetal odsek Delav-ake zbornice. Delavska zbornica se je dobro savedala, da sa more le isobra-šen delavec uspešno boriti za svoje goapodarake pravice. Zato e sklenila ustanoviti poseben oddelek, ki naj se peča s prosvetnim delom med vsem delavstvom brez., razliki političnega prepričanja. Ker ao doslej skušnje na kulturnem polju med našim delavstvom minimalna, je poslala zbornica aodr. Stukelj Cirila v aprilu na študijsko po-tavanje na Dunaj ln v Prago, da si ogleda tanošnj« delovanje delavskih kulturnih društev in in stitucij, da, naveže ž njimi potrebne stike in da dobimo tnici-jativo za rasvej prosvetnega delovanja doma na podlagi najnovejših izkušenj ljndake izobrazbe. To študljako potovanje je, t* di v polni meri izpolnilo svoj na men. Zborafea je likala le še naj primernejše, oblike aa organizacijo prosvetnega dala. Prvoten poskus, da uodi to delo Ustanova odnoano društvo pod kontrolo Delavske zbornioe, ae je izks kot neprimeren. Končno ss je konstituiral poadben kulturno-prosvetnj odsek, Šifer pravilnik se je raapoelal vsem delavskim strokovnim in kulturnim organizacijam v znanje. Kulturno prosvetni odsek tvorijo gg.: dr. MU lavec in Kordin sa Mub Jugoslo-vanake Strokov neJSveze (JSZ) in Krekovo Mladim*, -dr. Bohinjec in Juvan za Narodno Strokovno Zveao in "Bratstvo" sodr. dr. Turna in Celešnik airStrokovno komisijo in "Svobodo". Tajnik odseka in obenem kultumo-pro-svetni referent DZ je s. Ciril dtukelj in kohčno je član odseka s. FiHp Utratnlk, tajnik pz Odsek si Je pajprej moral urediti svoje posebna prostore, ker sedanji prostori ffl šbsdutno ne fo lici voziček, gs je pritisnit s 2. V bodoče bo prispevek za Delavsko' zbornico enak prispevku za Borzo dela. Da more znašati, za proračunsko razdobje od 1. avgusta 1926 do 1, avgusta 1927 rodni proračun naše Jbornlce 2 milijona dinarjev. (Razen tega je odobril v svr-ho kritje prekoračenega budše-ta za leto 1925 zneaek 211,416.56 Skupščina zbornice bo morala že odobren proračun sa 1. 1926^ prenesti na zgoraj omenjeno proračunsko razdobje, obenem pa znižati ta proračun od 2.5 milijona na 2 milijona dto*rjev. 3. Da «a . ima razpolagati aredstvi, ubranimi v času med I. januarjem in 1. avgustom t. 1. tako-le: b teh prispevkov (ki bodo znašali aa našo sbornico naj manj 1.9 milijona dinarjev) se morajo najprej povrniti p redu j mi, ki so se napravili v tem času pri SUZOR-u (710,000 Din). Ostanek se mora porabiti za kri tja eventualnega primanjkljaja v ^proračunskem razdobju od 1, avg. 1.1 do avg. 1927. (Ta pri manjkljaj ae mqre ceniti aa 200,000 Din.) Kar bi tudi preko tega preostalo, gre v fond sa zgradbo Delavske sbornice strašna smrt v mlatllnsin Htrpju. V St. Petfu pri Mariboru je bila dne 18. avg, oaeip-najstletna Lizika Bohe! zsposld-na pri mlatllnem stroju. Pri delu je stroj deklico zagrabil za kito ln jI potegnil glavo med zobovje kolea. Nesrečna deklica ja obležala z zdrobljeno lobanjo na mestu mrtva. # Paatlrček težke ponesrečil. E-najstletnl pastir France Prek, rudarjev sin v Trbovljah, Js 1^3. avg. dopoldne pasel Zupančičevo živino pod Retjem. Igral se Je okoli žične železnice, ki do vata v Jamo semljo In pesek zs zasl panje Izrabljenih rovov. Deček je plezal po nji. Ko Je prldrve zmanjkalo* poguma, oz. da ni samokres fankeljonlral. Zaslišanih bo še* preoejiaje število prič, katerih izjave so zelo »estre. Velik iftšar v Kamnici pri Mariboru. Vaa Kamnica tik Maribora ig}a neprestano katastrofalne gujkare. il noči z du« 23. avg.' je zoperpričelo opolnoči biti plkt zvona in naznanjati poiar v Kamniei. Ogenj je upepelil gospodarsko poslopje posestniks Vogrinca. Na kraj neareče so prihiteli sicer gaailci is Maribora in Studencev, vendar poslopjs i\i bilo mogoče več rešiti. Pogorelo je vse letošnje seno, poljsko orodjs ln gospodarski stroji. Foelg tega je postal žrtev potara tudi HOletni Jože Drofenik, kl je prišel prej. šnji večer obiskat svoje seAro, ki js jilušlls pri Vogrincu. O. genj ga je zajel med apanjem v podstrešju in ga ni bilo mogoče rešiti. Šele drugi' dsn so našli njegovo sogljanelo truplo pod rasvslinaml. Zeleaniška neaneša pri /Ate-rah. Iz Celja javljajo; V nedeljo 22. avgueta je potniški vlak med postajama Store-dt. Jurij ob južni šelesald povosU let-no beračico Marijo Cmajl is 2i-beka pri Šmarjah. Bila. je na mestu mrtva. y ' m Vu: — O seveda bom to rad storil ... (v naglici): — Žbo-gom. maršali . . . (se klanjšta) — Naj bodo blagoalovljeni Vaši sledovi I • Cank: — Zbogom 1 (aeklanja-ta). , -o Maršal Vupejfu odide s svo-jjm spremstvom. Canitsolin se vsede k mizi in nadaljuje svojo Igro: ma^Šon (mah-jongg) . . . m -i— tako siib, da mu Je noga le |e ns koši visela. V bolnici so revešu nogo odrezali. Ameriški poslanik g. Prince, ki se že dalj časa mudi na Bledu, Js izjsvll, ds jd pripravljen predavati v prihodnjem zimskem semestru na ljubljanski u-nlvsrzl o aktualnih vpraianjfh. kl" zanimajo našo krsljsylno. Prsdsvsl bo v srbohrvstskem Je-ziku. f \ Občinske volitve na Tssou pri Mariboru. Dne 22. svgusU so se'vršils v industrijskem Tsznu občinske volitve, ker prejšnji občinski odbor sploh ni prišel do dele in izvolitve Šups-ne. Pri volitvah Js nstopilo 5 strank In sicer: nsrodno-gospo-darska, kl Ja dobila 40 glasov (2 mandata: Kumare Ip Luk ner) ter nacijonslna dosedanje-ge gerenta Jagrovlča, k^ Ja dobila 48 glasov In 2 mandata Socljalistl so dobili 40 glasov, » mandate, klsrikaki samo 17 jrla. sov, In 1 mandat, nemlkutarji 28 glaaov 1 mandat, in neodvisna delavska 8 glasov, nobeaeu» mandata. Zanimiv je~slebl rezultat klerikalcev« ki so ss vedno bahali, da Js Tezno njihovo, posebno ksdsr Js tam zboroval poslanec Zebot, pa so ae najslabša odrezali. Km rt v paraem kotlu. V zs-grebški tovarni perila v Kraji-škl ulici ae je pripetila nssrfča, ki Je zahtevala človeško ftrtev. Andro LepčinHs bil v družbi strojnika D/Sgotlna Tslana sa-posten pri čiščenju parnega kotla.. Pri tem js UpUn pri*, i v stik z močnim elsktrlčnim tokom. Strojnik gs je tgkoj po tegnil Iz kotle ter gs f umetnim dihanjem skušal spraviti aopet k zavesti a zsman. NesraČne) Je bil že mrtev, Lepčtn Je bil oženjen ter Je zapustil vdovo ln šestero nepreskrbljenih otrok K urnem v TVkevljak. Pptck preiskavs proti morlku Krsj Šku. ki Je ustrelil Kraljevo, d<» kszuje. da Je bit Izvršen njeg'" čin skrajno premišljeno, Nsj IkiIJ zanimivo je. da ni nikjer najti semokresa. s katerim Je KraJŠek streljtl. Morilec se še od lega detbma naprej 0.81 vedno segeverjs. da ss je keU-l odstotkov zavarovane mezde | tudi sam ustreliti, da pa mu Je Kulturno delo urno pa bodo vršila posamezna kulturna Hm štva, ki v zrn is I u svojih kultur nih programov med delavstvom že danes delujejo. G. minister se socialno politiko je odločil s svojim rušenjem obr. 107 IV. od 29 juJIJs L I : I. Da se I ms jo prispevki te Del. W*Ml%. počenši od l.#av-gusU t. L zirfšeti Prispevek f* IMsvsko sbornico, kl ie zneŠel do 1, avgusta L I. 0J odstotkov zavarovane meade. Sangajaki Usti popisujejo zanimivo srečanje obeh maršalov: severnega podkralja Cang-tao* lina ln južnokltajskets preziden U Vupejiuja po skupni zmag^ nad komunistično "narodno vojsko" ln preden sta se skregsls radi zassdb| Peklngs. Vupejfu stopi previdno v dvorano. počasi ss mu približuje CangtsollaAiObs se nepreneho. ms klanjatsi ln Cang prlčns kot goapodar: — Kako sem vesel, da Vsa vicUm, gospod maršalv ; Vui — Tudi Jaz sam zelo vs-ssl! (Oba ss prlklonlts.) Csng: -rLe vsedlts se, prosim, ksr po domaČe! Vut — pysla. Tudi VI si Iz vollU vsestl. (Oba istočasno po-čepneta na dlvaiie.) Kako sa i mata. maršal? Kako sa počut Vaša nebeška rodbina? Cang: — Zelo sem Vam hva< ležen sa Vašo velikodušno ljubeznivost napram moji ničvredni osebnosti In moji ubogi rodbini. Meni grs prav Izvrstno In tudi moji družini. Upsm, ds to Ishko trdim tudi o Vss, msršsl. Izvo-lite si vzeti čsjs, četudi Js skrsj no slabo pripravljen. Vu: — Globoko obžalujfm, da nikakor ne morem z Vami »ogla. šati. CaJ Js, nasprotno, rajski ln krasno pripravljen. Njegov okus js bošanskl, NI dvoma, da sta plačali sa čaj vsllkanske novce. Cang: Nikakor na! Eden izmed mojih generalov ml ga Ja iMi«lal 500 zabojev. Zelo sem vs7 s«l, da Vam č^j ugaja. Tako t>om poalal v Val vlak za vas 20 zabojev ta vrste. Vu! -» Tisočera bvstst (Po-Kitu!« na uro.) Maršal Cang, zelo sem vesel, ds so zaključena današnja uspetns pogajanja V pri jetnim sklepom o popolnem unfl on ju rdečih. Navdušen sem po Vaši prijazdasti tako, da bom sam vedel zivpjs Junake v boj. Cang:—Končno uničenja rdečih Js nsjin skupni cilj. Posla Vam bom^Oi pomo{ svoja naj tKdjše oddelke. Vu: - Tedaj Ja cilj našegi »«»tanka dosežen. Bojim se, da Vss bom moral zapustiti na svo-js veliko ogorčenje. Cang: —<-Čemu ta kruta naglica? Tako redko me doleU sre ča, da Vas vidim. Ce sva se sre-čaia, pomeniva se o ns J inlh zabavah. Kakor veste, maršal, o-i*»*avam ma-čžon (kitajske ša» he, l»dobne našemu šahu), gram sedaj osle dni ln noči. ln VI pišete šd vedno sljsjns pop-zija? Vu; — De, če la imam časa sa to neumnost. Oprostite. Imam še nekaj poala. Ns zsmerlte. če nem Vas utrudil. Cang: (vstane, da spremlja obisk) — Kako morete to trdlU Obžalujem, da Vam nisem mofle izkazati boljših in Vas vrednih časti. Prosim Vas, da me obišče, te pozneje v Mukdenu in se od počljete pri meni, ko bo najin rdeči sovrašnlk končno pol ničen In bo Vaša dežela srečno cvetele. Pariški OnjOglnov muzej b» do prenesH v Rusljm Znani zbiralec starin is Puškinovega ča-aa, pariški velebogataš Onjegin, je ostavtl po svoji smrti vse svoje zbirke, znane pod Imenom "Oajeglnov muzej", kakor tudi premičnine sovjetski vladi v Moskvi. Bogataš, je u-mrl lansko leto, V testamentu je določil, da se njegove ztyrke, med katerimi Se nahajajo dragoceni rokopisi, morejo prenesti v Leningrad, ter ae shraniti Puškinovem oddelku Akademije znanosti. Sovjetska vlada je takoj po. Nlala v Pazit svojega poobla-ščenca ter f» sešel* ratgovarje-tl s francoskim kabinetom. Prišlo Js ,do sporetuma. Nsto Ja odpotoval v Frsdcljo član akademije Platonov, kateremu ja bilo nalošsno, da mora prevzeti muzej ter da odgovarja* ta pravos. Platonov ao je aadaj vrnil Meskvo, tdda brat abfrka. Vzrok temu tiči -v kapricah pa- da ka- riške vlade. 'Ta Je nI vila, da gleda itvota mi bo delala nobenih naprOIk ne bo zahtevala nikake nine ta dsdščino. Psč ps va, da to ji plača davek pital, kl ga js Onjegin tapistll. In tako se Ja laplmll konlllkt. KraacosliO oblasti so Itjsvlls, da bodo pustile preko meje samo rokopise, medtem ko ss mora osti^fa imovina ooaaltl po poaeb-nUi cenilcih li\ Jo bo poto» dr-tava obdavčila. VprašaaJo ao »edsj rešuje mad sovJotekHn po« slunikom v Parlfcu (n med francoskim ministrom vnaajlh ta-dev„ podoba ja da bo imel i».slednjo besedo v tej odločitvi SflftTilnlatrskj svat 2$li«(s so voakakor še pripravljena ta transport. In tabuji s knjigami, listinami ln rokopltl ae ša nahajajo v ursdu aovJstsHfgs po-slsnultvs v Rue ds Gronstts. Kako mu Ikincl Izvojevall urni delavalk? Copenhagen.* (F. P.) — V člsnlui, kl ga Js aplsal Cari F. rodnih unij, opisi^sdslf <* toki se gs bojevali danski dala vel. »U 1872 Je bil aa Danaksm povprečen delavnik 14 ia pol uro. Lete 1919 v maju pa ae Jo doasgsl «porsaum med strokovnimi unijami in pa mad organiziranimi delodajalci. Mom ten sporasuma.se Je Imel udajstvlti osem urnik — masa aa lodjodel-nica, kmetijstvo in Še par dru< glh manjših obratov — leta 1010. Agitacija na Danaksm ao Js vsšila m«d unijami sorazmerno na polju industrije In v mestnih odborih ter v narodni akupAčinl pa ao to delo vršili tasfopnikl H'H'iallstične stranke, tedanji ministrski predsednik Btaunlng, konservativen soalaliat, je autor zakona sa oaem urni delavalk, kl je bil sprejet leta 1010 ta ki deli delo na tri dele po oaem ur. On sedaj skuše. da bi ae aprajelo zakon, ki bi določal osem urni delavnik obvetuim ta vsa iadu-strije. Ds pa se to še ni ifodiio, pravi Madaen, Jo kriva rsaksijs, kl je savledala po vssj Evropi po letu 1020. * Medtem pa se pritožujejo delodajalci t vseh Hkendinev-skth deželah, da ne morejo vsč konkurirati s svojimi Milnimi sosedi v Industriji ter na ta način skušajo utrgati piaêe la pe-daljšati delavnik. WI PROSVETA1 ŽDRAVSTVO Poljudna bessds a hlgljenl ia skrbi sa sdravjs. 0 ZOBNI NEGI. Kot majhen šolar sem ae bal zlasti, dveh stvari in to le kar dneve v naprej: zobnega zdravnika in pa spovednika. Kar ae prvega tiče, mi bo marsikdo pritrdil; v kolikor pa pride'apoved v vpoštev, nevem, ali sem bil tsko velik grelnik ali pa sem vzel celo zadevo zelo resno. Znsns je razburjenoet peci-jentov pred konzultacijo zdravnika; marsikomu tolče srce bur-neje, ko sede na zobosdravniški stol. £e preje po stojmicah si posebno senzitlvni. predeavlja-jo muke in strahote/ki jih čakajo. Zatorej moramo zdravniki računati s takim duševnim razpoloženjem svojih pacijentov in se ozirati na njih senzitiv-noet.8 pomirjeveiaim nastopom Iti rsvnsnjem dosetemo več, kakor pa če odrekamo psd-jentom vsako pravico vmešavanja se v zdravstvene zadeve, Spominjam ae kolega, ki mi Je pod roUps priznal, češ, sej sem tudi sam Eskulsp In vendar me kar pretresa, ko zsbrenči stroj in se zsje svedferček v zo-bovine. Sedsj sf pa predstov-ljsjmo pri prostega človeka sli ps celo kmeU iz hribov: v strahu, da Je morda po njih glavi, se v začetku kar brshljalno branijo, potem ps so potrpežljivi vočbe. Saj so sHšali razne gro-zote in vrste; kajti toliko kot ljudje na zdravstvenem polju pretiravajo, se dogaja še morda samo v lavski latinščini. Zpbozdravniški atol Je zlasti za deco velikega vzgojnega po-piena. Navaja se sistematično na semozatajevsnje in prenašanja bolečin, vse irtve, brez katerih si ljobega zdravjs ne moremo ohrsniti. Tudi iivljenje nam bo nastiljslo vedno cvetlic ns pot in je dobro, ako se še zgodaj spoznamo z njegovimi senčnimi stranmi, da »amoremo ce-, niti solnčne dneve tem bolje. Dobro vzgojena deca postanejo hvaležni pscijenti in oeramote s svojo potrpežljivostjo marsikaterega odraalega, dočim se z nebogljene! ne opravi ničessr in je najbolje dati takim materam priznani recept brezovega olja, da se zglase s svojimi razvajen* ci zopet v doglednem čssu po posrečeni kuri. S strani zdravnika Je potrebna pri naših malčkih potencirana potrpelljivost in bolje je v začetku, dokler si le nismo pridobili njih zaupanja, malo markiranja kakor pa da bi preplašili r preonergičnim postopanjem njih rahlo dušo. Tako od zdrav, nika zavoženo ravnanje ss ns ,da z lepaj^oprsvitl in otroci se boje potem bele halje huje kot ščetksmi ob zobnih vratovih ta-sspegs hudičs. Mlečno robov-[kozvaal klinasti defekti sli zsje ni v toliki meri občutljivo kot stslne; vendar lahko oropa zo-bobol tudi otroka mirnega spanja in dobrega teka. Dodatno bodi omenjeno, kar se tiče krtačenja zob in dlesne, da je treba pri tem opravilu, v začetku, dokler še nimamo po-vse utrjenegs, torej nekrvave-čega zobnega meaa, ppstopati seveda previdno. Ne smemo brez usmiljenje strgati, marveč Sistematično stopnjsvatl ja-kost pritiska zobne ščetke. Sicer naa pa obvaruje pred preti-ranjem naša lastna občutljivost, ki nas zapelje potem kaj rada zopet v staro smer prevelike rahločutnosti in iz nje izvirajoče napačne nege. Kot merilo si Ishko postsvlmo dobo 4—8 tednov, v katerem Času lahko s pravilnim krtačenjem ozdravimo nr prezanemsrjeno dlesno. Seveda se mors odstraniti po-preje zobni kamen, ki pospešuje v vsakem ozira alsbe higie-nične prilike v ustni duplini. Tudi pri raznih vnetjih zobnegs mess vel j s kot kardinalno prs-Vilo mehanično čiščenje, ne ozl reje se pri tem ns krvavenje, ki bo po psr dnevih vedno manjše. 8 kemičnimi sredstvi, lri igrajo le sekundarno vlogo, pridemo lshko šele tedaj, hO smo odstranili v izdani meri vse sekrete, ki se izcejsjo kot simptonl vsakega vnetja. Pri marsikakem zobovju se o-pažajo po krtačenju s trdimi SVET N I K (Dalja.) Za Jesnns se je bils zakaprlcirala v mostu Vena dl Fonte Alt^ ne da bi bila kaj vedela o njeni preteklosti. In tudi zdaj ni vedels ničessr. Sumila Je, da'je Jeanne zaljubljena v svetnike, toda domnevala je mistično ljubezen, ki se je porodils, ko gs je čuls govoriti v katakomb! ulice dslls Vite. Prepričana je bila, ds je Jeanne imela ivoj delež pri tem, kako Je t svetnik izginil iz vile Mayda, In da pozna nje- ' govo skrivališče, a ga noče izdati, ker Je prijateljem obljubila isjnost. Kajti Jesnne je malo zsupsls gospe U ss ji je zdels nekam lahka In o kateri pl mogts pozabiti, da Je so-progs mogočnegs sovrstnika, ter Ji je ponovno tsJUa, ds bi ksj vedela. Ta pičla Jesnnina zaupnost jo Je nekoliko žslils, ker prav ss prav tvega ona, donns Rosetts, soproga Ekselence, mnogo več; sploh ps Je bilo zdsj njeno ssmo-ljubi Je že sestavljeno v igri, kstere postavek iJO bilo prostb bivanje svetnika iz Jenne v Riti, in ona jo bila trdno odločena, da partijo i mu nadaljuje. Zelo zapletene reči torej. Vsekakor vaa j do petka svečor policija še ni izaledlla svetni-kovegs zavetišča: Domnevala je, da je v Rimu, to peč. Tu is donns Rosetts naredila odmor v upanju, da Jesnne kaj poreče. Nič. Priznala Je, ko Je sopet povzela razgovor, da bi njen soprog lshko slutil svijsče, ki mu jih one pfikrivs, in bi s njo ne bil popolnoms odkrit. Toda to ni verjetno. Ksdsr njen 0o-prog ne govori odkrito, razume donns Rosetta to Že v zraku. SioeT pa raiume ona to tudi pri drugih. Olede avojega soproga se Je donna Rosetta vsrals. V palači Brsschl so vedeli že od srede zvečer, kje lahko najdejo Maironija, s niso hoteli tegs povedati, in državni podtaj-nlk Je svoji soprogi zaupsl Še manj nego Jeanne. , |)ebele pa ao vatikanske novice. Povedali ao papežu dogodke Iz ulice della Marmorata in. Njegova Svetost je bila hudo ogorčena nad vlado, ker eo ji nstvezli. da je vlada v tej zadevi orodje proetosidarskih mrženj zoper človeka. ki je pepelu priljubljen. V papeževi okolici so duhovi deljeni. Najbolj zagrizeni nepopustljive!, nasprotniki ksrdinala državnega tajnike, ao vneti za Kvirlnalu zoprno Imenovanje, ki se tiče nadškofijske stolice v Turinu, In obsojajo skrivne spletke s italijsnsko vlado. Po nazorih njihovega glavarja, prevzvlšenega, ki ga je donna Rosetta sklenile zdsj obiskati, je treba poskušati drugačna sredstva, ds odtegnejo svetegs očeta pogubnemu vplivu nekega s misticizmom prevlečenega racljonall-ata. Te atvari Je goapa Albaclna izvedela pri opatu Marlaieru. ki ae je hodil v njen salon prebrslano amehljst o njih. Trebalo je samo slišati, koliko strupenih obtožb in s kakšnimi sredstvi so nepopustljive I, vsi edini v tem, troelll loper tega ubogega mlatlčnega rad Jona! iste. ki ae je opat nad njim prav Uko smehljal kakor nad njegovimi sovražniki! Novice % rotijo tudi v notranjem ministrstvu. Kakšne novica? Donna Roeetta Je rav. no hotela odgovoriti, kar se Je kočija uatkvlla pred velikim aamoeUnom. Tam Je stanoval kardinal. l>onaa Itoertu Je izatopila aama. . Pri kardinalu Je Jesnnina prtaotnoet nepo-» trrbna. bila bi celo neprilAna. Potrebna ps Is na drugem kraju. Jesnne Je takala v kočiji, zjovoljna, da po tolikem čvekanju še zmerom ne ve, zakaj ta obisk. MinUo je petdeset minut Jesnne je v kotu, kjer se Je bils jtogreSr nils v svoje ,iaWi, vzrsvnsls telo in pogledsla v samostanski vhod, se li ne priksže zopet donns Rosetts. Redki mimoidoči so stopali počasi po molčeči ulici ter se ozirali v kočijo. Gospe Jesnne se JO zdelo isljivo, ds nosi zem-, ' ljs tudi tsko mirne ljudi. O Bog, in on, in on T i Zdravnik ji je obljubil poročilo ob sedmih v Grand Hotelu. Zdsj I«1 tri niso. Nsd štiri ure čakanja. In kaj pove poročilo? Toliko tekanja, toliko opravil, toliko zvtjsč, toliko vsegs — in potem? 0 Bog, o Bog — in potem? Vgriznils se Js v ustne, zadušila Je stok v grlu. Ah, evo Je, donne Rosette, končno vendar! Služabnik Ji odpre vratca, ona mu,naroči: ■ "Pslsčs Braschi!" In vstopi v kočijo, pod noge si vris drobno knjigo; mesto ds bi govorila, si z dišečim rpb-cem nagtoma otira ustne in prsvi s tresočim se zgražanjem, da je morals ksrdinslu poljubiti roko in ds je te bils tsko mslo snažna. Poset ps se js dobro ddigral. Joj, če bi njen soprog to vedel! Igrsls js v resnici strašno vlogo. To Je oni sloviti ksrdlnsl, ki se Je bil nekoč srečal s Ivsnom Sslvs v knjižnici samo-stans Santa Beolastica pri Subiacu ter ga napadel, imenujoč ga skrunitelja svetih zidov, obljtobujoč mu, ds pojde v pekel ln še globlje. Donns Rosetts je zapihsla v njegov ogenj, da bi razbila tajni dogovor med Vatikanom in palačo Braschi, šla mu je pravit, ds si verna tu-rlnska hsuts (vlsoks družba) želi moža, ki gs Je izbral Vatikan in ga Kvirinal ne njara. Ta vražji kardinal, ki ga je ona spoznals v salonu nekega ftransoskegs prelsts, Je sprvs s svojim ne francoskim, ne itslijsnskim glssom odgovoril ssmo: % ■ "Cost vous qui me dltes ca? Ceat vous qui me dltes es?" (VI ml to pravite? VI mi to pravite?) In donns Rosetts je zsres odgovorils stne-homa: "Oh c*est enorme, Je le sslsl" (Ah, to Je gorostssno, vem!) BU je to razgovor, ki bi njenegs soproga ' lahko stal naslov "Ekselenca". ■ Toda nsto JI Js prevzvišenl skoro obljubil, da se bodo' tu- * rinski haute Izpolnile njeno želje: "Co sera lull ce sere/lull" (On bo, on bol) Končno ji je rekel: * "Comment done, madams, avez-voua epou-,iae un franemacon? Un dea pires, aussl! Un dee pirael Fsltes lul lira celat" (Kako gospa» prostozidarja.ste poročili? Enegn najhujših, povrhu 1 Enegs najhujših 1 Dajte mu, naj bera to!) • ' ' In dal JI Je knJUieo o peklenskih naukih in neizogibnem pogubljenju proetosUlarJev. Bila Je to knjižica, ki si Jo Je goepa Albaclna vrgla pod noge, ko Je atopila v kočijo. "Predstavljajmo altH Jo rekla. "da moj soprog bere tako reč!" AU kaj Jo to brigalo Jeanne? Jeanne Je nestrpno ¿akala. ds bi Izvedela novice Is notranjega ministrstva. In kam se peljeta sedaj? V notranje mlnietratvo? K minlatru ali k državnemu podtajnklu? K državnemu podtajntku ee peljeta, k soprogu donns Roaette. Donna Roeetta Js do tega hlps molčala o namenu ln pradnaetu toga poaeta. da bi se Jeanne ne imela časa braniti ali preveč pgpraviti Častivredni Albselna Je poanal priJaUljstvo svoje soproge do goeps l)esealle ln prijete! Jatvo gospe Deasalle do 8sl-vovih. ki so po svoji atranl bili v tako tesnih mvsaah s Malronijem. Rekel Je evojl da hoče govoriti prav s to goapo ssmo. in p posebnimi uammi. ki Jih nI hotel razodel i Da jo bo pričakoval v m I ni ■trstu po treh. (Dalja prfeaOajU)___ ^ ki nastanejo na ta način, da se vdrga polagoma mehkejša zobovna. dočim se zobnemu e-majlu ali koščttrki vsebuje mnogo več ^norganičnih snovi in je vsled tsga neprimerno trši, ne pride tako kmalu do živega. Marsikdo se ustraši in ustavi pravilno krtačenje. Posledice teh kiltfestih zarez pa niso tako hude, kakor bi mislili na prvi pogled. Mnogo hujše so, ako »emarimo zopet zobno dlesno in pride potem do predčasnega Idaltobovja, dočim se ono s klinovAhni zarezami utrdi sčasoma do te stopnje, da priča še v poznih letih trdno kot skala o pravilni zobni negi. Najhujše, kar lshko povzročajo ti defekti, Je njihova občutljivost, ki Jo pa po navadi tudi sami ozdravimo s tem, da jo kratkomalo izkrta-čin>o. "po piikavosti pride na takih mestih zelo redko, aaj se ns mora kopičiti v takih ustih nesnaga, ki slu« potem raznim bakterijam v nafoljevsnje. Pi-škavost zobnegs vrsto nastane samo Okrn, kjer se nabirajo nemoteno zaHtanki jedil in pa or-ganičnl odpadki sluznice ter povlečstjo potem z neestetčnim pasom robove dlesne, tvoreč na tak nsČin pfsvcšte umetne kultura raznovrstnim glivicam. Taka cvetoča flora in favna ustnih škodUHeev ims poseben, c^uh, ki ga opešamo vsikdar, če pridemo s sapo dotičnikov pobliže v do-tiko. .(Cer pride do nemotenega razkrajanja teh zastankov, se tvorijo razne anorganične In or-ganičn* kslino, kojih zmes ds tipično, neprijetno aromatično vonjavo. K mehaničnim čiščenjem zobovja spada tudi rabljenje zobnih trdbeev. Ali je higienično, da odstranjujemo z njih'pomočjo ostanke jedil? Na vsak način. Saj olajšamo z njimi zobni ščdtki' izdatno njeno delo s tem, ii mobiliziramo takorekoč zastanldp v tesnih medzobnih prostorih. Seveda se mora zaiti tjakaj previdno, da ae rani-, mo zobiega mesa, kar bi lahko vedlo n raznovrstnim infekcijam. T%)i če ftffde ščetnica zobne krlščice ob ~ zobnem \ratu pod dlefcno, nastanejo prav pogosto vnetja zobne pokostntee pri drugače popolnoma zdravem zobu. Upotreb^ zobnih trehoev seveda hi preveč estetIČna, zatorej od tolikih strani tak odpor prm nji. Vsskdo pa lshko opravi 'U posel raje doma, kjčr ni izpostavljen tujim pogledom. Ali tudi v goOtilnaK se da s dL skretnftn postopanjem omiliti neestetlčnost in na vse zadnje e vprsšanjs bontona j ako elastične kakovosti ln se moriš v zdravstvenih zadevah skladati z zahtevami hlgijene v smislu starega izreka: naturaHa non sunt turpls (nečesa naravnega nI treba, hiti člpveka sram). de bolj kot zobne trobce se priporoča rabiti po jedi navošče-no nitko ali pa tanko gumllaati-ko ter zaiti akrbno in previdno v vse medsobne prostore, s čimer se zastanke Jedil odstrani ?"č najsigumejše. Seveda zahUva tak posel od posameznike večje Irtve ln nekakšne ročnosti zlasti pri zadnjih zobeh, čemur pa se sčssoaffa igraje privsdimo. Ako Žrtvuje msrslkdo naravnost otroAJo nego svojim nohtom, zakaj ne bi posvetil zobem enkrat dnevno in sicer najbolje po večerji pot mlndt generalne vlzitacije? Hasnilo bo samo jajamu ln prihranil si »bode mar-sikak jzdstsk pri sobnem sdrav-niku. Seveda moramo paziti tudi pri tein opravilu, da ne gremo pregloboko ob zobnem vratu navzdol, ker M poškodovaH si-oer zobna vezivo. Pri vsaki reči ss mora Imeti peč srednjo, slsto mero; ne pa dolgo lasa nič, potem naenkrat vee. Tako početje nlk|er nI na meetu ln pretiravanje se kaj rado maščuje. Vsaka stvsr lahko postane dvorezni nol a oairom na to, ali Jo rabimo pravilno ali ne. Zatorej ss Je treba poprej natančno podučiti In v dvomljivih sluča-Jih raje vprašati sa svet, kakor ps pod vzeti aa svojo poet kaj nepravilnega. Aocijalna medicina hudi v tem ppgtedu doeti pri-fcšnoati s svojimi različnimi dlspensarjt ia i apkbulatoriji, znanstvenimi predavanji in poučnimi listi. "Zdravje**. Hercegovini. V Hercegovini Je bila v zadnjih dneh dovršena kvalitativna ocenitev tobaka, ki je imela nepričakovan uspeh. Po tej ocenitvi bo letošnja toba^ na žetev v Hercegovini rekordna-in bo dala približno pet milijonov kilogramov tobaka. Kvaliteta pa ho slabe j šs kakor je bila lanska. 2 KN IT V ENA PONUDBA. < Slovenec srednje starosti se želi seznaniti s slovenskim dekletom ali vdovo v starosti 30 do 46 let. tudi z dvems otrokoma ni izvzeta. Jaz živim v bližini Pipeburga, Pa., imam avoj dom, torej če katero veseli Imeti svoj dom, naj ae priglasi in priloži naj svojo sliko, katero ji na zahtevo vrnem. Tajnost jamčena. Ponudbe naj se pošlje na naslov; Slovenski Ženin, 2667 So. Lawndale Ave„ Ghicago, 111. (Adv.) RAD BI IZVEDEL ZA NASLOV Marije Essick, meseca augusta se je nahajala na-2814 Roose-' velt Rd., Chicago, III*. Prosim jo, da se mi priglasi, poročati ji imam nekaj zelo važnega. Moj naslov Je: Florjsn.A. R. F. D. 7~Box X26 Greensbutig, Pa, (Adv.) R06WKI Znamenje (Aug. 31-1926) L meni, da vam Je^ročnlna p» u dan. Pbnorite jo pravočasno, da vam listo ne ustavimo, A*e IJeta ne prejme-te, je mogele fSavIjen, ker nI bfl plačan. Ako Je vsi Ust pla-Čan In ga prejmete, Je mogoče vstavljen valed napačnega .naslova, pilite nam xdóplonlco la navedite stari la novi nadev. ; Kaftl saatopa&i so val dnj4 Itveni tajniki In dragi ssstopiü-kfc pr| katerih lahko piálete naročnino. *' . /. ' v Naročnina sa eslo leta je 8I.68 za .pol leta pa 92-50. Člani Several Cough Balsam. Ja priljubi ano idravilo lakom zadsÉh 4S lat; vsladtaga Ja prtisVui^no. • ' ig' " « * » • " i f. Cana SS in SO eantoy. Vpral^ta saaj v lakarask. v. r. icvzsA «a, cmassarns. ■ ssii y saos api VO, PIÖ PO NA» PRODUKTE. frank oglar, *4ei assarisr Arasai CTaeslasi. O. V Ñl Oddam v na£ Otanovanje. kurjavo f6S, brez 55. 2714 Ridgdand Ave^ Blsra>„. ^ V NAJEM SE ODDA-Hjti vanje za tri dekleta, za dv» roČenca ali pa za tri mladj Oglasite se telefonično in p čite: Stowart 4326. rhK m (Adv.) SAMO 6 DNI PREK ■ *«nmW pftrnlkl m olj. I FRANCE - - 2S.sept.ioU., PARIS - 2. oktobra is 23. u navas-PsaišKo peist*n^ __________rasrada il attcl in tekočo vodo sa 2. 4] oaah» Fnmeoska kuhinja la p.. ®whJW 181 H. Ds arbora St, Cbict|«J alt lokalni agent ja. M ¿ = Agitírajte za "Prosvc s. i. p. j ima v sa pol Ista leto 18.60. In Cleero leto 13^6, sa S. N.^. i. $1.80 in sa ' . Za sieste sa totf 86.50, Mtta »5.80. . Za Bn#a atoas aa pol Ista $4.00» aa vaa leto 'pa $8.00. Tednik atone sa Evropo $1,70. Člani doplačajo ssmo 60s ss psatnlno. Naročnino Ishko indi baarf pošljete na naalov: UPJftAVNlBTVO u PROSVETAw 2667 8. Lawndale Ava. ; CHICAGO, ILL. ^ # AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsegi 682 strani, trdo vessna, vredna svoje cene, stane....$5.00 1 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna In lahko m- \ umljiva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom raznih koristnih informacij, stane ssmo..............................$2.00 1 Zakon Btofenesijs-4olmači naravno' zakone in splošni j razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov sa tslesno in dušeno dobro......................................$U0 Pater Malaventurs^-V Kabaretu—«animiva povest iz živ-. 1 jen ja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, iz- j * vrstno spopoinjena s slikami.. M.M................MKHMHMM M Zsjedald—resnična povest in prava ilustracija doslej skri-tega dela življenja slovenskih delavcev v AmerikLfl.TS Jimmle Higgina—krasna povest, ki jo je spissl sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek ........................m...........m................................ $1.00 Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. 1,262 strani mehko vezana, stane samo^.................................................. 50c KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBs| pri naših društvenih tajnikih in drugih zastopnikih, namreč doeedaj Jih Imajo v prodaji poleg društvenih tajnikov tudH v William Bíter, 6404 Si tialr Ave^ Cleveland, Ohio. Anton Jankovkh, 1171 Norwood IUL, Cleveland, Ohio. Anton Bokal, 727 E. 157th Street, Cleveland, Ohio. John Kri&ančič, 13111 Benington Ave., West Park, Ohio. Andrew Vidrich, R. F. D. 7, Box 103, Johnstown, Pa John tee. «555 Ruasell St, Detroit, Mich. Fsank ltúar, 18706 St Aubln, Detroit, Mkh. John Golob, Boa 14< Rock Springs, Wyo. Proletary, 3639 W. 26th Street, Chicago, in. Ali pa pišite ponjena: ' KNJIŽEVNA MATICA a N. P. J. 2697 So. Lawndale Ave* Chicago, HL . ¡ Af Hirajte sa Twretow! SPREJEMA KA Ï TISKARSKO OUT ■¡I SPADAJOČA BELA tUn ▼•bUa m TMeSn ia «hod«, rtdtalce, «auüke, knjife. Wedwi«. tetake itd. ▼ rio^ankem, hmtokem, dortikem, MOnm. noaikem, »I leikem jeziku in dragih. ' voktvo tbkjuhe apelira m (uuistvo s. r. p. 1., ra tiskovine naroči « stoji tiskarn nato N toiwaato* H uato« 8. INI. P. J. PRINTERY . »W« SMtf Lawairia Atnm, CUea«% SL TAM SB DOSE NA ZSLJO TTJDI VSA U0TMKNA POJASNILA