Štev. 241 TRST, v sredo l septembra 1909. IZHAJA VSAKI DAN ob nedeljah In praznikih eb 5., ponsdeljklb 9. ifvtra)- ?i.imnii5ne SteT. se prodajajo po 3 r»v6. (6 sioi.) ▼ moopk iofcsdcarnah v Trstu in okolici, Gorici, Krujn, Š4. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. L Migi. Tolminu, Ajdovimi. Dornbergn itd. Zastarel« štev. po S (16 atst.). 9*LA8I 8E RAČUNAJO NA MILMSCTVtZ t Arokosti 1 salone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase p« 8 «t smk, -tamrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodev pm st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 30 K, vsakm ms-i?.!jna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 sto i. beeeda, na£-^ aj pa 40 sto t. Oglase sprejem* Inseratni oddelek ^'•■jTnoeti". — Plačuje se iikljačno ie uprav« Edinost CHasllo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti jo moč I Tečaj XXXIV NAROČNINA ZNAŠA mv\a ■a vse leto X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroealaa aa a*delJsko Izdanja „EDIHOSTI" ataaa : i ■ i ■ l»»tno K 5-30, pol leta a SO i n Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrank®- vana pisma se ne »prejemajo In rokopisi se ne vračaje Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 18 (Narodni don) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost**. - Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PeStno-hranllnKnl ra5un St. 841 652. TELEFON 5L 11-57. Brzojavne vesti. Cesar na Bodenskem jeieru. BREGENC, 31. — Ob 7. uri 50 mip. zjutraj se je cesar vrkrcal na salonski parnik državne železnice „Cesarica Elizabeta'4, ki je nato odplul. S cesarjem je odšlo le ožje spremstvo. Dragi reservni parnik je plul v primernem razdalja. LINDAV, 31. — Jezero je vzbarkano, Treme je hladno in nekoliko motno. Piše precej močan veter. Vsprejem, ki ga je prebivalstvo lindfi? ko priredilo cesarja, je bil zelo sijajen. Parnik Cesarica Elizabeta'* je prispel semkaj ob 8. uri in pol predpohidae. Cesar je imel uniformo svojega bavarskega 13. pešpolka. Princ Ludrik, ki je bil v uniformi svojega avstroogrskega polka, je pozdravil cesarja v imenu princa vladarja. Potem sta ce cesar in princ Ludovik odpeljala ▼ vilo ob jezeru, kjer je ceiar pozdravil prin-cesinjo Terezijo. RORSCHACH, 31. — Vsprejem cesarja Fran Josipa se je vršil po programu. Parnik je dospel semkaj ob 10. uri. Množica ljudstva je cesarja navdušeno pozdravljala. V imena zveznega sveta je cesarja v francoskem jezika pozdravil podpredsednik Comteise, rekel je, da niso bili za časa 61-letnega vladanja, cesarjevega odnošaji med Avstroogrsko in Švico nikdar moteni. Zaležel je cesarju, naj večer svojega življenja preživi mirno sredi ljubezni svojih narodov. Cesar je prečital odgovor sestavljen v francoskem jeziku. Nato je 6 belooblečenih deklic, i trakovi v avstrijskih in š*icar«kih barvah izročilo cesarju šopke planink. Cesar se je vidno ganjea zahvalil vsaki posamični deklici ter je dal vsaki izročiti zlato zapestnico s krono oziroma brošo. Cesar se je mudil tu 20 minut, nakar je parnik iz pristanišča odplul — proti M&inovu. MAINOV, 31. — Ceiar je dospel semkaj ob 12. uri in 5 miaut. Na obrežju sta pričakovala cesarja veliki vojvoda in velika vojvodinja s ipremstvom. Vsprejem je bil prisrčen, na to sta se vladarja in velika vojvodinja ■ spremstvom odpeljala v grad. Cesar se je mudil tukaj eno uro, ter te potem odpeljal v Friederichshafen. FRIEDERSCHSHAFEN, 31. — Cesar je dospel semkaj ob 2, uri 15 min. Vsprejeli ■o ga virtemberški kralj, vojvoda Albrecht in knez Wied. Cesar se je dolgo razgovarjal z grofom Zeppelinom, ki je obžaloval, da ne more cesarju pokazati svoiega zrakoplova. Ob vhodu v grajski vit sta cesarja pozdravil« kraljica in kneginja Wied. Cesar se je mudil ▼ gradu eco uro, — ter »e ie nato vrnil v pristanišče. Kralj je spremil cesarja k par-niku, kjer sta še enkrat poslovila. Prebivalstvo je ceiarju ob prihodu in odhodu priredilo živahne o»acije. BREGENC. 31. — Cesar se je povrnil iz Friedrichth&feua in je ob 6. uri zvečer odpotoval na Duoaj. Splošni avstrijski katoliški ah od se ne bo vršil. DUNAJ 31. „Vaterlanri* objavlja sledeči kuKunikc : Ker je radi obžalovanja vrednih narodnih konfliktov dvomljivo, da bi mogel katoliški shod na Dunaju plodonosno delovati, in ker oirednji pripravljahu odbor ne more prevzeti rikake odgoveraosti, se odloži sedmi splošni avstrijski kacoiiški shod na poznejšo dobo. Tudi „R-ich^post* prinaša veat, da je PODLISTEK. Ona zna ...I Črta iz življenja. — SLAVKOV. Obsd je bil pri kraju in Mročiti. To pomore gotovo !* Stekla je iz seba in prišla kmalu nazaj držeča v roki klobuk in palicr. Ernest je bil tako iznenađen od njenega hipnega zaključka, da ni vedel, kaj bi precej odgovoril. Ko se je nekoliko zavedel, jo je pogiedal proseče in vskliknil: „Kaj pa ti je, za božjo voljo? Kaj ti ne prihaja na um ? K našemu šefu, k tisti sitnobi! Moj Bog! Vrže me koj skozi vrata, ako samo stopim predenj. Ti ga še ce poznaš, draga moja! Videla ga nisi še nikoli, kak je, ko prihaja inšpicirat k nam v urad. Vse, za božjo vdjo, samo tega ne l" Govoril je to naglo, kakor bi bil 2e sedaj pred svojim šefom in sklenil roki pred njo. A ona se je zaničljivo nasmehnila in rekla: „Sram te bodi, slabič! Svojega iefa se bojiš in vendar ne more biti slab človek! Ko smo ga zadnjič srečali v okolici, je bil tako prijazen z menoj, da sem mislila, da in ako bode štrajk Se nekoliko časa nadalje val, imelo bode to za posledico uničeeje nebroj-nih gospodarskih ekzisteoc. Ob enem predlagajo prosilci, naj bi ie zadevo izročilo mirovnemu razsodišču, ker bi direktna pogajanja med strankama predolgo trajata, ali pa naj vlada imenuje posebno komisijo, ki naj bi konkretizirala kompromiine predloge. Kralj je odgovoril, da se vlada v vprašanje ne more vtikati, dokler želi posredovanje le ena stranka. Posledica štrajka. — Konknrzi nekaterih tovarn. STOKHOLM 31. — Radi generalnega štrajka so bile nekatere tovsrne že prisiljene napovedati konkurz, ker niso več mogla zadostiti svojim obveznostim. Zveza delodajalcev ima vsak dan 250.000 kron izdatkov. Carjev obisk v Italiji in Turčiji. PETROGRAD 31. Carski dvor se poda prihodnji teden v Livadijo. Obisk sultana in italijanskega kralja se bo vršil okoli srede septembra. Cara bo spremljal minister zunanjih zedav Izvolski. Vojne priprave na daljnem iztokn. PETROGRAD 30. — Glasom privatnih vesti, ki prihajajo semkaj, je Mandžurija prenapolnjena vojaštva. Kitejake posadke biku meje se vedno ojačujejo. 'Tako so došli v zadnjem času v Tielin tri polki in šest stotinj poljakega topništva. V Mukden, kamor je koncem minolega meseca prispelo 22.000 vojakov pričakujejo sedaj 19 eskadronov konjenikov in 23 baterij gorskega topništfa. Ruski listi živahno razpravljajo o tem pojačanju čet od strani Kitaj ake in Japonske in poživljajo vlado, naj tudi ona skrbi, da jo bodoči dogodki na daljnem iztoku ne najdejo nepripravljeno. Angleška carska dvojica obiiče sultana. CARIGRAD 31. „Tur quie" poroča, da se poda angležka kraljev, dvojica na pomlad v Carigrad. Kraljevsko dvojico bo spremljeval en del aogležke vojne mornarice. Srbski Častniki v franooski vojski. BELIGRAD 30. Početkom tega meseca otidejo štirje viši čaitniki 'generalnega štaba naj Francosko, kjer bodo uvrščeni v francoske pešpolke. Ti častniki ostanejo v francoski vojski leto dni. Protest Europe proti grozodejstvom Mnlej Hafida. LONDON 31. Včeraj je parlamentariški podtajnik zunanjih zadev Mac Kinnon Wood odgovoril na vprašanje v zadevi grozodejstev, ki so bila provzročena po nalogu sultana Mulej Hafida na vo nih ujetnikih. Rekel je, da je dobil angležki konzul v Fezu nalog, da se pridruži protestu proti onim grozodejstvom. Ob enem se razpravlja o skupnem protestu celega diplomatičnega zbora v Tangeru. Atene 31. Vojnim ministrom je imenovan polkovnik Sapatiotis. Rim 31. Ob 2 uri 40 m. popoludne je bilo čuti tukaj lahek potres. Inomoat 30. Povodom tukajšnjih jubilejnih svečanosti so bile aretirane tukaj tri osebe, o katerih se sumi, da so anarhisti. Kodanj 30 Kakor protest proti vstopu Christanseaa v ministeritvo je priredio prebivalstvo stolnega mesta opoludne velik demonstracijski obhod, katerega se je udeležilo mnogo tisoč oseb. boš ti gotovo ljubosumen nanj. Iu zdaj t k strah !te „Ne strah, to ni strah ! Toda pomisli, da z enim takim nepremišljenim korskoia lahko pokvarim svojo, oziroma najino bodočnost. Ne grem in ne grem; tudi če bi imel čakati na promocijo se par let." „Će ne greš ti, pojdem pa jaz! Vide. boš, da bom imela vspeha in kakega vspebal Kar sedaj se oblečem; ti me boš spremlja i! Dobila ga še v uradu." Šla je v svojo sabo in se začela ob!a-3iti. Naredila je toaleto, o kateri je zc»!a, da v njej ugaja vsakemu možu, da vzbuja poželienje, ttrasti.. Prsa so bila pokrita s tankimi čipk« mi tako, da je bilo videti njih belo, alabastrovo kožo. Ko je dovršila svojo toaleto, se je pogledala še par krat v ogledalu in je zadovoljno pokimala z glavo. Oblekla je še lahek površnik, tako, da je skril njeno provokaterično postavo in odšla k možu. Ta je še stal tam, kjer ga ie pustila. Mehanično je nasadil klobuk na glavo, vzel palico v roke in odšel Snjo iz stanovanja. Poklical je izvoščeka in odpeljala sta se proti nimdu. * ♦ * ' (Zvršetek pride.) Stran II „EDINOST" St. 245 V TrstuJ dne 1. septembra 1909 Pariz 31. Umrl je v Versaillesu jezuit da Lac, ki je igral veliko vlogo v Dreyfusovi aferi. Narofl ne žiri samo od M! Češki deželni zbor ne deluje; državni zbor ne deluje; državno gospodarstvo zavoženo ; finance mnogih dežel v položaju, ki je naravnost brezupen; mrtvilo, stagnacija in sterilnost; vse javno življenje, vse javno gospodarstvo v stanju derute. Mej tem pa ljudstvo zastonj pričakuje rešitve in pomofii! Jamo je, da tako ne more, da tako ne sme iti dalje, ako nočemo pognati države v propad. Država potrebuje novih davkov. Bilo bi brezplodno govoriti o tem, je-Ii bilo potrebno, da je prišlo do tega ?! A fakt je, da je račun tu in račune treba plačati. Ljudstvo pctrebuje trgovinskih pogodeb. ker, ako bo trajal sedanji položaj Še nekaj časa, ■ploh ne bo več možno živeti radi tiine draginje. Daaes že poznamo družin, ki ne kupujejo več kruha za otroke, ker je predr&g, marveč se zadovoljujejo s po lento. A če pojde tako dalje, si niti polente D9 bodo mogli več privoščati. Treba nam tcrej trgovinskih pogodeb, da dobimo cene - jega kruha in meia. Treba pa nam je tudi drugih zakonov, a pred vsemi zakon za so c jalno zavarovanje. Z eno besedo: nam je potreben državni zbor, ki bo deloval in sicer plodonosno de lo val! Vendar, če je državni zbor potreben nam, ni nič manje potreben Nemcem. Treba tcrej najti pot, po kateri bi prišlo do mir nfga delovanja v državnem zboru. In naravno je, da se nam pri tem nehote vsiljuje vprašanje: kake nada imajo pogajanja, ki se imajo pričeti na eui strani za delovanje češkega deželnega zbora in na drugi strani državnega zbora? Kak vpliv bi imel sporazum v češkem deželnem zboru na razvoj stvari v državnem zboru? Ali, ko odgovarjamo na to vprašanje, nam je in nam mora biti pred očmi stara zlata resnica, d a človek ne živi samo od kruha! Mi smo že opetovano označili svoje stališče: narodnostni problem se mora rešiti zavso državo in ne samo za češko kraljestvo! To, kar je dobro za Nemce na Češkem, moralo bi biti dobro tudi za Slovence na Koroškem in Siajerskem 1 Eventuelni sporazum omejen ls ca Čehe in Nemce, ne bi torej mogel vplivati na taktiko naših poslancev v državnem zboru, ako češko nemško sporazumljenje ne bi imelo ob enem za posledico premembo sedanjega Slovanom sovražnega zistemana jugu monarhije! Ako ima vladati še nadalje sedanji, nam Slovencem sovražni ziitem, potem na preostaja nam Jugoslovanom druzega rr£fO boj brez ozira na erentuvalne uiodne poti lice. Ako nas imajo Namci z vladno pomoč j'< agonobljati po ma-tem, je bolje, da priiujo katastrofalni dogodki č m prej. Na Koroškem utrakvistične šole, v katerih sistematično potujčujejo slovenske otroke, a potem naredba, da na sodnijah se sme posluževati stovenckega jezika le oni, ki nemščine ni zmožen: to vse so stvari, ki povzročajo vskipevanje krvi. Za nad 100.000 koroških Slovencev ena edina javna slovenska, ljudska šola, a za peščico kranjskih Nemcev poseben šolski nadzornik: to so stvari, ki bi ne bile možne niti pod najbolj prononsirano nemško liberalno vlado, a so se dogodile v v eri mobjektivnega" Bienertha! In pri vsem tem se Nemci Še čudijo, kako da se moremo mi sploh pritoževati ? ! Ali je sploh možno še dalje, ko se našim rojakom na Koroškem ne dovoljuje citi toliko, da bi se na sodniji posluževali svo jt ga materinega jezika ? ! (iraška „Tagesposta" je prinesla pred kratkim članek, v katerem primerja slovansko dušo z žensko, ki ima svoje muhe in ki se kuja brez razloga. Edino na ta način da se da tolmačiti — tako pravi graški nemški list — da Slovani niso zadovoljni s s:d*njim zistemom. Bodisi! Ostanimo pri prispodobi slovanske duše z žensko 1 A potem moramo prispodobiti nemško dušo z možem, ki noče u m 9ti žene, ki bi hotela deliti z možem ne le skrbi in dolžnosti, ampak tudi pravice io radosti! In če že oitanemo pri tej piiipo-dobi, pri prispodobi med možem in ženo, bi ■e dalo pač urediti razmerje med Slovani in Nemci v državi nekako tako, kakor je v harmoničnem zakonu razmerje med možem in ženo: enakopraven mož, poleg enakopravne žene! In gotovo je, da I i bilo to le v interesu celokupnosti. Kake - se v harmoničnem zakonu spopolnju-jeta mož in žena, tako bi se zamegli v državi spopolnjevati Slovani in Nemci, To se zde jako lepe sanje, utopična slika, ki bi pa vendar mogla postati resnična idila. Mejtem je bilo dosedaj razmerje med Slovani in Nemci tako, kakoršno je razmerje v zakonu, kjer vlada prepir, ker žena nima volje, da bi mirno prenašala soprogova na-silstva, mož pa vprašuje začudeno: Kake muhe ima ta moja žena ? čemu se koja ?! Bil torej vspeh češko-nemških konferenc kakoršen-koli hoče: ako ne pride na vsej črti do drugačnega, nam Slovanom ne tako sovražnega kurza, bomo mi pri vsem tem, da priznavamo, da je plodonosno delovanje državnega zbora nujno potrebno, vendar-le za skrajni boj. Poleg skrbi za trebuh so tudi etične potrebe, ki so ravno tako važne za Življenje narodov kakor — k:ub! Naj nam torej dajo pogoje za našo narodno eksistenco in za svoboden razvoj, ali pa boj do skrajnosti. Kakor človek, tako tudi narod ne živi samo od kruha...! „Ueleizdojnftki proces" v Zagrebu. (132. dan razprave.) Zagreb. 30. Vin, Danes je predsednik nadaljeval s priob-čenjem odloka, s katerim senat „odklanja" blizu „vse priče", predložene od brambe. Le glede okrajev Davor, Korenica in Gjulovac so dopuščene le „nekatere" priče. Ustreženo je tudi predlogu obtoženca Malobabiča, in predlogo branitelja dr. Popovida, gl«*-de nabave fotografij asegnatov srbske vojvodine iz leta 1848. Predsednik je priobčil, da se bo zaili-šavanje dopuščenih prič vršilo 31. avgusta, 1. in 2. septembra. Branitelj dr. H i n k o v i 6 je proti tomu odloku senata prijavil pritožbo ničnosti. Državni pravdnik Accurti je vložil prot, obtožencu Jagnjiću (Pakrac) Senovo obtožbo češ, da je za časa aneksijske krize „agitiral' za Srbijo in proti naši m o n a r- s • • • h l j i. Po p a v z i so čitali nekatere akte, mej temi tudi neko ovadbo proti obtožencu dru, G j u r i ć u, ki da se je izrazil, da ta dežela mora ostati srbska ter da more on v 24 urah preskrbeti 5 vagonov orožja. Na predlog branitelja dra. Hinkovića so obtoženca dra. Gjurića privedli v dvorano. Dr. G j n r i ć je izjavil, da je ovaditelj Potrabić simuliral neko bolezen in mu je skušal izvabiti zdravniško spričevalo, a sedaj je jezen nanj, ker mn ni hotel dati tega spričevala. Potrebič že zato ne zaslužuje nobene vere, ker je osumljen, da je ulomil v neko blagajno. Nadalje so prečitali neki dopis okrajne oblasti v Zemunn glede prehodov bratov Pri-bičevičev v Srbijo. Branitelj dr. H i n k o v i č: „Podatke za to poročilo so dali ordinarni policijski vohuni. — Dalje so prečitali dopis poštne direkcije v Zagrebu, glasom katerega ni bilo v kritičnem časn odploslano nobeno priporo-čeno pismo na Ljubo Jovanovića, ne v Beligrsd, ne v Bruselj. Predsednik v je dal dovesti obtoženca B e-kića in S. Živkovića, na kar se je razpravljalo o afsri bomb v Kostajnici. Dr. H i n k o v i ć: „Dragojlovič je bil agent provokator. Državni pravdnik Accurti: „Pazite, Dragojlovič bi vas mogel pozvati na odgovor!* Dr. H i n k o v i 6: „Na razpolago sem mu." Obtoženec Živković je oporekal, da bi se bil izjavil, kakor se mu podtika* Obtoženec B e k i ć pa je zahteval, naj se pozove priča Črnić. Po pavzi so Čitali spise glede Nove Gradiške. Dr. Košutić — rešen! Minolega tedna se je vršila kazenska razprava proti uredniku „Obzora", gosp. Grškoviću, katerega je tožil znani dr. Košutić (preiskovalni sodnik v „veleizdajniškem procesu) radi razžaljenja časti. „Obzor* je namreč svojedobno prinesel vest, da je dr. Košutić kakor sodnik v Ludbragu falsifici-ralzapisnik. Na razpravi se je jasno dokazala Košuti-ćeva krivda, ali sodnik, da ne desavovira „Tolikega" procesa, je odbil po dr. Hinkovića predlagane priče in obsodil g. Grško-vica na 3 mesece zapora ali 900 K globe ter na plačan je stroškov v znesku K 150. Seveđa je branitelj obsojenca vložil pri-tožbo ničnosti. Kakor se vidi, zagrebški sodniki so zelo — dosledni, ali ne na čast hrvatskega pravosodja 1 _' „Demonstracije v Hrvatski." „O. B." t. j. „Ogrski korespondenčni biro*1 je poilal v svet (seveda tudi „Piccolu") senzacionalno vest, da so kmetje v Dragov* cih blizo Požege bombardirali z jajci kosti- cijonaške zastopnike Vinkovića, Lukinića in. . . Pribićevića, ko so ti šli v Požego^ Kmetje so njeni z» civilne slušatelje štiriletnega tečaja in vendar je po vseh razredih nemški učni jezik; niti slovenskih' paralelk nam ne privo-ščajo, odpravili so jih 1. 1873. Francoščina je obligatna za vse dijake od 3. razreda dalje, v višjih razredih pa tudi laščina za tiste učence, ki ne marajo pouka v slovenščini. Trije jezika so pafi preveč. Francoščina ima za naše kraje malo pomena, pač pa laščina zaradi bližine Italije in laških delavcev, izlasti zidarjev, ki redno delajo v naših krajih. Gotovo bi bilo pametneje, ako bi bila slovenščina obligatna za vse dijake ! V višjih razredih pa srbohrvaščina za Slovence. Francoščina naj bi se opustila, mesto nje pa gojila italijanščina. Bealec je dan danes preobložen z učno tvarino, kajti poleg jezikov in drugih predmet ima še kemijo kakor samostojen predmet in pa deskriptivno geometrijo, ki se na gimnazijah niti ne poučuje. Ni čuda torej, da pada na realkah mnogo več dijakov nego na gimnazijah. Ta trditev pa velja še posebno za ljubljansko realko. Kako je tudi možno, da bi slovenski dijaki tako obširno tvarino prebavljali v tujem — nemlkem jeziku ? ! Poleg tega jih pa še mučijo s francoščino, kije za nje popolnoma nepotrebna. Saj nam primanjkuje po vsehslovenskih deželah domačih tehnikov. Našim absolviranim tehnikom torej ne bo treba iskati na tujem kruha s pomočjo francoščine. Za izobraževanje je pa tehniška veda tako temeljito obdelana v nemškem jeziku kakor v francoskem. Čudno, da naši poslanci niti slovenskih paralelk ne morejo nazaj pridobiti. Najbrže je temu kriva njih nesložnost, Žalostno! Razmere se pa niti ne zboljšujejo, ampak še slabšajo. Kakor vse kaže, dočakamo še čase, da se bodo — Nemcem in Lahom v posmeh — pretepa vili Slovenci med seboj. Naši „Orli" in „Sokoli* so že na tem potu. Tako delo pač ni obmejnim Slovencem na korist. Z medsebojnim tepežem tudi Slovenstvo ne bo rešeno, rešena pa tudi ne bodo — ne klerikalna in ne liberalna vprašanja. Rešitev Slovenstva zahteva združenje vseh naših moči; medsebojno sovraštvo je pa naš največi grobokop. Ako bomo to samomorno delo nadaljevali potem dobi krasna Gregorčičeva pesem čisto drugo oblike. Glasila se bode nekako tako-le : „Slovenec sem, Slovenec sem, Tako mi je mačeha djala, Ko me je večkrat namahala. Sedaj me tudi tujec tepe, Imam rane jako lepe; A moj lastni brat, Me hoče tud' kloftat. Zatorej dobro vem; Slovenec sem!" Takih časov, nas obvarujBog! Protižidovski izgredi v Bukarešti. Skupina prodajalcev antisemi stega lista Liga antisemista" je napadla več židovskih pasantov in jih pretepla z biči. Mnogo Židov jo bilo ra'njenih, med temi neki klepar z imenom Weiss smrtnonevarno. Večim židovskim trgovcem so bile razbite prodajalnica. Policija ni mogla vstaviti izgredov; še-Ie, ko so prišla ojačenja, je {bilo možno aretirati kolovodje. Dnevne vesti. Gg. odborniki pol. društva „Edinost* in njihovi namestniki so uliudno vabljeni na sejo, ki bo v četrtek dne 2. septembra ob 7. uri zvečer v pisarni dr. Gregorina in dr. Slavika. Predsedništvo. Iz šolske tiužbe. — Profesor na državni gimnaziji v Trstu dr. Rihard Findeis je imenovan profesorjem na drž. gimo. v VI. okr. na Dunaju; prof. na drž. realki v Poli Rihard Riegler profesorjem na državni realki v Celovcu. Prov. učitelj na drž. gim. v Trstu Gotfried Gilber je imenovan definitivnim učiteljem na tem zavodu; ru plen t na Fran Josipovi gimn. na Dunaju dr. Guttav Riedl je imenovan suplčntom na državni gimnaziji v Trstu. Razpisan štipendij. Na c. in kr. visoki šoli za živinozdravništvo na Dunaju ima se podeliti devet državnih štipendijev v letnem znesku po šeststo (600) kron, ki so name- baje klicali: „Doli koalicija", „Živio ban" ! V Pletenici da bi bilo prišlo tudi do demonstracij, da niso „oblastnije* (oh! oh!) posegle pravočasno vmes! Iz hrvatskih oovin ne vemo še nič o tem groznem „poraza" koalicije. Samo to vemo, da se je imel v nedeljo vršiti v Požegi ljudski sabor, ki ga pa ni privoščala koaliciji — Rauchova vlada, ki je dosedaj ,,prepovedala vse shode", sklicane od iste koalicije. Rauch se baje boji za ,.red in mir". Naše realke. (Dopis s Kranjskega.) Na slovenskem ozemlja imamo realke v Ljubljani, Idriji, Trstu, Gorici, Celovca io Maribora. Slovenski učni jezik ima samo idrijska, vse droge so nemške, oziroma italijanske. Realke so bile prvotno ustanovljene za posebno gojitev realnih red, to je: priro-dozaaostva, matematike, risanja. Pozneje so jim vrinili tudi moderne jezike in kar po dva« Na ljubljanski realki so naj bolj čudne razmere. Večina učencev je slovenske narodnosti na visoki šoli za živinozdravništvo, in katere podeljuje c. kr. ministerstvo za uk in bogo-častje sporazumno s c. kr. poljedelskim mini-sterstvom, in sicer dva s 1. oktobrom 1909 in sedem s 1. januvarjem 1910. Prosilci za te štipendije naj vlože svoje primerno opremljene prošnje pri rektorata c. in kr. visoke šole na živinozdravništvo na Dunaju najpozneje do 30. oktobra t. 1. Še vsdno o zemljepisu. V naših časopisih se je izvela precej stvarna debata o naših zemljepisnih imenih. Ne bo torej škodilo, če omenimo še nekega članka, ki ga je neki nasprotnik našega jezika napisal v reviji tukajšnjega italijanskega planinskega društva — seveda proti našim zemljepisnim imenom. Člankar, g. A. Tribel, kritiku je še vedno ubogo mapo Toaring-Klaba ter očita njenim izdavateljem, ker so iz „Laurana" naredili Lovrana, is „Pisino" — Pazin, iz „Montona* — Motovun, iz „Pinguente" — Buzet, iz „Digaano" — Vodpjan, iz „Parenzo" — Poreč itd. itd. Pa tudi „Moščenice* so iznašli talijanski geografi — Sadi se g. Tribel — ter filozofira: „Po-reč (porečje), kje je ta reka pri „Parenzo"? In potem „Vodnjan" ! Ironija kje je manje vode, nego v — Vod-njanu ? ! Če bi bil urednik kakšnega slovanskega lista skoval besedi „Vodnjan" in „Porač", no, potem bi nas Tribel po pravici mogel vprašati po logiku Ali če narod omenjenih krajev od pamti veka tako naziva svoj dom — kaj moremo mi za to ? 1 Mari naš narod ne sme nazivati svojega Pazina -„Pazinom", le zato ker Pazina niso hotele pripoznati do leta 1864. vojaške karte in ker ga sedaj noče — g. Tribel ? I In vprašamo mi — ne znamo, koliko krati že — kje je „Opicina", „Cesiano" itd. ?! So-li to imena narodaa, historična, ali niso skoTana v uredništvu „Piccola" pred par let ?! — In vendar kriči talij anski tisk o popačenju „talijanskih" krajevnih imen! Povrnili smo.se k temu predmetu, da našim ljudem zakličemo še enkrat: ne dajte, da bi izginila naša krasna narodna krajevna imena!! Obsojeni radi cesarske pesmi. Dalmatinske novine javljajo, da je politiški komesar v Erceg-Novem, v južai Dalmaciji, obsodil na 5 dni zapora, ali 50 K globe, nekega posestnika in nekega mladeniča, ker se nista odkrila, ko je godba svirala cesarsko himno o priliki odlikovanja nekega žandarja. Tako se godi v Boki Kotorski, na meji črne Gore. V Trstu pak ne velja isti zakon. Mi smo namreč videli na večer 17. avgusta, na trgu pred namestništvom na stotine ljudstva, civilistov, oficirjev in vojakov avstrijske armade, ki se tudi niso odkrili, ko je godba svirala cesarsko pesem. Da, da, porečete vi: eno je italijanska, a drugo Črnogorska meja ... 1 Pismo Prezzolinija „Piccolu". Od prijateljske strani nam je došla ona štsvilka flo-rentinske „La Voce", v kateri je izšlo pismo italijanskega žurnalista Prezzolinija „Piccolu", ki si ga ta list ni upal priobčiti, a smo reflektirali nanje v nedeljski številki. Opozarjamo čitatelje, da priobčimo to pismo v italijanskem originalu, da — ker že „Piccolo* noče — vsaj iz našega lista izvedo interesiram naši italijanski sosedje, kaj in kako se o njih piše — v Italiji, Kmetijske razmere na Češkem, je naslov X, zv. „Kmetijske knjižnice", ki jo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska in ki je ravnokar izšel. Zvezek obsega poročilo o gospo-garskopoučnem potovanju slovenskih kmeto-valcev na Čeiko 1. 1908., sestavljeno po voditelju potovanja g. c. kr. vioarskem nadzorniku B. Skalickem, Udeleženci potovanja so videli velikanski napredek češkega naroda na polju kmetijstva, tehnike iu industrije. Ta napredek posnemati, bodi naša dolžnoit, zato je bila upravičena želja, izdati to poročilo v tisku, ki bo udeležence spominjala na prekrasne vt;se, druge čitatelje bo pa istotako bodrilo k tistemu napredovanju, ki so je zasnovali bratje Čebi v svoj blagor. Knjiga, ki je opremljena z 32 podobami se dobiva pri c. kr. kmetijski družbi kranjski po 70 sto t. s poštnino vred. Pri naročitii je denar naprej poslati. Glasbena šola „Šentjakobske Čitalnice", i&5e še učiteljico, ali pa učitelja za glasovir, ter učitelja za flavte in sorodne inštrumente. Pismene ponudbe naj se dopošljejo takoj na naslov „Šentjakobska Čitalnica", Campo S. Giacomo št. o. ustmeno pa se sprejemajo vsaki večer v istih prostorib. Za srečelov, ki bo v nedeljo 5 t. m. v Narodnem domu" pri sv. Ivanu v korist Vrdelskega Sokola" je podaril g. Josip Ga-sperčič 2 steklenici vina, g. Vera Ponikvar bomboniero, g. Karlo Ponikvar 2 steklenici Šeri, g. Ninka Odinal galanterije, neimenovana dobrotnica 4 steklenice desertnega vina. Iskrena hvala za to in toplo se priporočamo za nadaljne darove, ki naj se pošljejo v zavod sv. Nikolaja ulica Farneto, pri sv. Ivanu pa g. Pooikrnrjevi. „Sokol vrdelski" je prvi v okolici, ki ima ta dan jami naatop. Zato naj nikdo ne omalovažuje tega važnega koraka, ter naj s kakim, darom, ali svojo prisotnostjo v nedeljo pripomore do zažaljenega vspeha! Sokolska ideja je tako velikega pomena osobito za nas Slovence, da bi ne smelo biti slovenske družine, kjer bi ne bilo Sokola in še po več. Kajti to ni malovažen šport, to ni enodnevno kratkočaije, temveč je mogočna organizacija, ki nas krepi di&evno in telesno ter nas dela silne in nepremagljive. Najlepši izgled o sokolski ideji nam daiejo Čehi, ki štejejo čez 60 tisoč Sokolov. 01 todi njih sila, njih podjetnost, njih veličina na gospodarskem in kulturnem polju. Posnemajmo torej kar je posnemanja vredno, ter]podpirajmo zapričeto delo z vsemi močmi, a ne podirajmo s svojo mlačnost'o in nestrpnostjo, kar drugi tako težko zidajo! Za nedeljo torej bratski Na zdar! z Na adreso slovenskih trgovcev. Mi toliko pišemo in govorimo o osvoboditvi Slovencev od tujega kapitala na gospodarskem polju, vendar moramo z žalostjo ugotoviti, da je v nas samih premalo prave samozavesti in vse premalo smisla in preveč brezbrižnosti. Moj znanec je ponujal nekemu slovenskemu trgovcu v Gorici, ki živi edioo od slovenskih odjemalcev, blago po konkurenčnih cenah. Trgovec je pač priznal dobroto blaga in ugodne cene, vendar je mojega znanca 7&ti- :nil, rekoč, da se poslužuje že drajiet let pri V Trstu, diie 1. septembra 190S »EDINOST« St: 245 Stran III laiki tvrd ki in da je ne mara opustiti... Mož ni umel, ali ni hotel umeti, da na ta način pač nikoli ne pridemo do toli po^darjane potrebe po aamoosrojitri na gospodarskem po* lju, ki je glavni predpogoj narodne samoodločbe, Nisem črnogledec, a moram reči, da je na Slovenskem §e vse polno trgovcev s ta-1 kimi nazori in tako narodno brezbrižnostjo., Mnogo jih je, ki se jim doederije, da so storili bogrekaj za narcd, ako so razobesili slo-, vensko tablo, ako postavljajo v izložbo pir ikatljic Ciril-Mštcdovih užigalic in če sem in, tja posetajo kako slovensko prireditev. Od takega slovenskega trgovca imamo bore malo, ker se slovenski denar, ki ga puščajo slovenski odjemalci v niegovini trgovini, steka v roke naših narodnih sovražnikov, in ker s tem tak trgovec naravnost onemogoča vspevanie slovenskih oziroma slovanskih tvrd k. Zato naj bi se slovenski cd ema'ci postavili na stališče, da bedo podpirali samo take slovenske trgovce, ki kupujejo svoje b'sgD pri slovanskih tvrdkah in tovarnah. Umeje se pa, da velja to le za blago, katero je tudi res možno naročati v slovanskih tovarnah. Koliko krasnih slovenskih podjetij bi lahko stopilo v življenje in se razvijalo, ko bi ta podjetja vsaj priližno lahko računala na oddajanje svoiih proizvodov predvsem slovenskim trgovcem ! _ Tržaška mala kronika. Veliko poneverjenja. Tukajšnemu poštnemu ravnateljstvu je došla od preiskovalnega sodnika v Trentu brzojavka z naznanilom,. da je bilo v menjalnici tamošnje „Banke cooperative" poneverjenih oziroma ukradenih (brzojavka ne omenja tega) 300.000 kron in sicer 200.000 K v javnih papirjih in 100.000 v gotovini. Podrobnosti manjkajo. Težko se ranil. Kočijaž Štefan Vogr i nek, star 25 let, stan. v utici Induitria št. 4 je nekaj rezal z nožem in si je pri tem pre-rezal žilo na desni roki. G. Treves mu je prožil prvo pomoč ter ga potem spravil v bolnišnico. Zblaznila. Sinoči je gospa Ana T., stara 46 let, stanujoča v ulici Amerigo Vespucci nakrat zblaznila. Pozvali so zato Trevesa, ki jo je odvedel v opazovalnico. Umrl je včeraj zjutraj v bolnišnici Viktor Cernovec, oni delavec, o katerem smo poročali, da je bil v soboto ob 3. uri po noči težko ranjen z nožem. Vkljub raznim opominom ni hotel povedati imena osebe, ki g* je ranila. Nagla smrt. Vleraj popoluine je premo-larju Josipu Bernetiću v svobodni luki nenadoma prišlo' slabo, zgrudil se je na tla in kmalu potem izdihnil. Zdravnik z rešilne postaje ni mogel drugega nego konstatirati smrt. — Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Juštu. Uvoz kave. Včeraj zjutraj je iz brazili-janskih pristanišč priplul v naše pristanišče Lic vdov parnik „India" z 58.491 žaklji kave. Tatvina. — Iz stanovanja duhovnika Bernarda Malusa sta bili v nedeljo zvečer vkradeni dve preprogi, in pet odej v skupni vredaosti E 100. Titovi, ki so vkradene stvari potem ponujali na prodaj, so bili aretirani. Tatvina na parniku. — Na Ltajdovem parniku »Baron Gtautsch" so bili tekom vožoje odprti nekateri poštni omoti in iz njih vkradeno za K 60 blaga. Mornarji, ki so to storili, so bili aretiran?. Koledar in vreme. — Danes: Egidij opat. — Jutri: Zenon muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -+- 25.° Cels. Vreme včeraj : zj. po noči dež, po dnevu oblsčno. Vremenska napoved za Primorsko: — Oblačno s posamičnimi padavinam?. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V z&eatku slabo, potem bolje. Društvene vesti. Dramatično društvo v Trstu. Dame in gospod« igralskega ensambla vabim, da pridejo zanesljivo in tečno ob 8. uri zvečer jutri v četrtek v gledališko dvoreno „Nar. d^ma" v Trstu. Prišli naj bi tudi tisti, ki se niao še priglasili, a bi hoteli sodelovati. Inten d a n t. Teloyadno društvo TRŽAŠKI SOKOL v Trstu Bratje Sokoli! V nedeljo dne 5. septembra t. 1. je prvi javni nastop našega bratskega društva. „So-. kol" na Vrdeli, ki je bilo do pred kratkim še odsek tržaškega Sokola. i Tržaški Sokol se udeleži tega prvega nafetopa brat m ž zopcit enkrat oČ>tai nezvestobo in 50 p etvpa), g% je ona, ku je, sps1, po.ila s pelroijem in zažgala, da ie! naalčdoji daii umil za optkiinimi. Porot: iki! eo pritrdi r -prašno, n ghde umora, n ob enem tndi rprašabju, da }e storila dejale ▼ ifcnju dušetne ziLtd* nosti. Zato je biia opreš^na. Ogenj. — Otrok zgorel. Na Trtdencu Sf. 2« pn Hcr,ui;u je30. t.m.ob p'l 11. uri fcifcu Afitoar. Sttnavcika. Kako je cgen) nfktal §e r.-i drernmo. V cgn;'u 30 rgotel tadi pose^tcikov 1-letni siLČek, ki }e upal ca senu. PožarLa braa;b« je bila takoj na mestu I ter zabranila s bit* o pomočjo večjo nesreče,1 Dobro je bilo tudi, da je popolndne deževalo, j ker so bile tako slamate strehe zelo mokre,: da se (genj ni itogel daijo raziiriti. Ob suii bi gotovo pogorelo pol vasi, ker je večiLa hii, pokritih s slamo. Otrok zastrupljen. — Zastrupil se je vi Gradacu sin krčmarja in mizarja Antona' 4> IU. Galp ■!■ TRST, Corso 4 GORICA, Corso Verdi 11 JJCS8* Specijelna tvrdka za '^sžgk gumijev, predmete pŽ Gumijeve cevi, gnm- posteljnine, gnm. podvzglavniki itd. POTREBŠČINE ZA POSTREŽBO BOLNIKOM. RANOOELNISKO ORODJE. IZDELOVANJE ORTOPEDIČNIH APARATOV. I Kiini pasi, opaanice, nogovice in obveze za krtioe, ravnodrzaji, ortopedični oplečki itd. itd. Snspenzorji, iriptorji, sitalice, iikalatidi in mrzlični tennometri. Mila, diSave, toiletne potrebščine in ščetke. PRISTNI AN6LEŠKI PLAŠČI. ■ .............'■■ RUSKE GALOŠE. I amr ksgijehični predmeti Giovanni di CaioV. Kanobel Pošiljat v e, keraisije in zastopstva. §|~ Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, poSiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi preva-_ žanje pohištva v mestu na vse kraje. _| TSRT, ulica Lavatoio štv. 4, TBST NOVO POGREBNO PODJETJE ^ mr z bogato opremo za Copso žt. 49 (Piazaea Goldoni) vsakovrstni pogreb. . wvv ^ ^ in prodajalnico mrtvaških -- ^U^ predmetov in vsakovrstnih rT 1 a Ife^} vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd. : Velika zaloga : voščenih sveč. Prodaja na deb. in drobno. * v vojaški\| .. stvaii ^ /Daja nasvete in informacije o vsenA cJ1 Os /kar se tiča novačenja in voj. službeA " ^ /izdeluje in odpošilja vsako vrsto pr<:-) Cj /3enj vojašk. značaja — oproSfenje od. ^ jp /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-\ .O /stovoljstvo, ženitbe, dosezaDje zakonitih /ugodnosti glede prezenčne službe vspre /jetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je 'zastopati stranke pred oblastnijami. — Posreduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanj« hitro in točno — Uradne ure : Ob delavni kih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol ^Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12 opolud CP Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonlra-na od c. kr. namestništva. bbbbsb Fotograf Anton Jerkič ste št. 10, Gorica, Gosposka ulica št. 7. 1357 Nova prodajolnica ur In dragocenosti I G. BUCHEE 1 (ex drug Dr2g, Vekjeta) « CGSiO štev. SO — T3ST | 9iona injii)! snitjii. m« aun. £ So^sti Izkor ziatanln«, srebrnln«, 4ragoc«n»itf | in žspnlh ur. Kupu]* In zmanjuj« staro zlat« r* srebro z novimi predmeti. — Spr*]*nut | naroCae In popravlja vsakovrstno, srotenilno la iepne ure. Couo xssor*o. B EJC@31 M mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 priporoča slavnemu občinstvu svojo mizarnico. •• °° 1 Izdeluje vsakovrstno, tadi NAJFINEJŠE POHIŠTVO Pisalni stroj mžt* „MOYA" z vidno pisavo in premenljivimi črkaal Je najboljši stroj, ki se prodaja po obsceni Kron 250'— Ceniki zaHtonj in poštnine prosto. Pisati je na; Glavna zastopstvo v Trsto ulica Valdirivo št. 23, I. Interesantna !! NOVOST !! Nenavadno presenečenje. ATtomatlčao Tfialo „REGENT". Žepno krepilo in istočasno žepna svetlika. Jako elegantno ln praktično. Navadno uporabljanje s 1 roko. I enim pritiskom ogenj in luč. C«na 2 opisom vred : 1 komad K 3 30 ; 3 komadi K 7.75 ; 6 koniadoT K 15"—; lžt komadov K S7-—. PoStnlue pro«te poSiljatve, ako »e poAlje denar naprej ali pa po povzetju. ALOIS SCHAUHAlttl ?t"rJ >v ui!"Be= PO POVZETJU 8TANE 30 STOTIN K VEC. ) ■ 4 Aurelio Herus Civilni geometer. — flviorirovani zapriseženec Trst, ulica Huoua 42, II. nad. ■prejme merenja, elukorporaclje, lntAlacljc Itd. •ploftno vsa geometrična dela, | ?9varse in delavnica pohištva ia stavbenih Izdelkov v SOLKANU pri ■•iMBlIU M* I S»rfca, Salkai Mizarska zadrura v Solkanu ZALOGE: SOLKAN, TRST, vfai Cattnm 4 Osrednje ravnateljstvo. ^.V^ C U-V'.*: ZALOGE i REK > Via Pila 2 SPLIT, naaivoj tkali Brz.: ZADRUGA - Tret Telef. št IS3I interurbsu Žaga v Sorski (Bohinj> Letna produkcija = K 1,000.000 ^ HOTEL BALKAST 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji CENE ZMERNE. •• P0ĆKAJ & K0GL. HOTEL BALKAN