»»oatnina V Ljubljani, sreda dne 22. marca 1922 Posamezna fttev. 50 P M* • 2 K izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . HO K mesečno....... M • ze inozemstvo . . N8C , Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . ^ K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . i • Uredništvo: Miklošičeva cesta št i«A Telefon it 72. Opravnlštvo: If sernova ollca tU Telefon št 88. _ .. , .. Računkr.poštček.uradi Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko., ^.u^ Ljubljana, 21. marca. Kdor se mora vsak dan pregrizti skozi kopice člankov in poročil našega takozvanega opozicijonalnega časopisja. pa ima količkaj pojma o razmerah pri nas in drugod, količkaj znanja o dogodkih, zakonih, o parlamentu in o vladi, o gospodarstvu in kulturi, ta je v neprestani nevarnosti, da obupa nad ignoranco in lahkomiselnostjo naše žurnalistike. Ni ga skoraj dogodka, ki bi ga te vrste novine znale pravilno predstaviti javnosti, logično komentirati. Vsako stvar, če je še tako pripri>sta. postavijo na glavo, deloma iz nesposobnosti in iz pomanjkanja najprimitivnejšega političnega znanja, deloma iz one čistokrvne abru-ške filozofije, katere »piove, govorno ladro* je kriterij vsega, kar se godi v državi. V očeh priprostega bralca Petkovega dnevnika Cki se v tem oziru poteguje za prvenstvo, pa nikakor ni osamljen) se zrcali Jugoslavija kot oblast, kateri komandirajo po svoji dragi volji trije slovenski demokratski poslanci. Tem mogočnikom služi brez ugovora vse, kar ima moč v državi. Parlament jim dela zakone, kakršni se njim dopadajo, vojska jim daje na razpolago orožje, finančni minister zapira in odpira po njihovi želji meje, valuta stoji na njihovo povelje slabo, humanistična srednja šola se odpravl,ja na njihov migljaj, višji šolski svet izključuje dijake, da se njim prikupi, upravniki gledališč delajo afere na njihov račun, uvedba nove pšenično-otrobove veljave ni mogoča, ker demokrati nočejo, Italija še vedno ni preklicala aneksi je našega Primor-ja. ker demokrati ne kažejo dovolj odločnosti, občinsko gospodarstvo v Ljubljani je slabo, demokrati so krivi, pojavil se je jugoslovanski fašizem (po katerem je »Jugoslavija klicala cela letal), pa se je izkazalo, da so to le demokratski karbonari. Ali bi ne bil Radič že davno najbolj fanatičen jugoslovanski unitarist, da ni demokratov? V Sloveniji bi se cedilo mleko in med, ko bi je demokrati ne parceli-rali, g. Deržič bi bil že uredil naše železnice, gg. Brandner in Gosar odpravila socijalno zlo, g. Žebot organiziral državo in g. Bernot uvedel novo valuto, krepkejšo od samega dolarja, ako bi demokrati ne preprečili, da možje, ki jih ljudstvo hoče, zavzamejo vodilna mesta v državi. Ne da se popolnoma zanikati, da se tu in tam v tej nesrečni Jugoslaviji zgodi tudi kaj pametnega in dobrega. Toda dotična stvar bi bila še bolj pametno urejena in še boljša — ako bi hoteli demokrati. Pa kdo bo našteval vse, kar premorejo demokrati. Gigantska je njihova moč. Peskovj bralci si začudeno ma-nejo oči, ko čitajo, da je to vse skupaj pravzaprav le coprnija, ker demokratske stranke sploh ni več in so <-• Jugoslavija®, »Naprej* in »Novi Čas* že ustanovili pogrebno društvo, da njene zadnje ostanke pokopljejo. Čitatelji naj nam oproste, da malo norce brijemo. Od časa do časa si je treba olajšati dušo in ko smo eitali opozicijonalne komentarje k novemu zakonu o občinskih volitvah, nam je pero zdrknilo po papirju. Novi zakon je delo parlamenta. Odobril ga je zakonodajni odbor po temeljiti debati. Zakon je izvrsten in zakonodajni odbor ga je razširil na vse pokrajine izven Srbije in Črne gore. Princip kombiniranega proporca je uveden zamo za avtonomna mesta in največje ob- Motiv tega novega proporca je ja- feu iii pove. m »Uii.oii, V \uii,»..i občinah, zlasti pa v mestih, se preveč uveljavlja splošna politično - strankarska opredelitev na škodo lokalnim komunalnim momentom. Dokazov ni treba iskati. Imamo jih pred seboj. V mestih triumfirajo politične koalicije nad smotrenim občinskim gospodarstvom. Zasigurati našim velikim občinam zopet trdne večine, to je predpogoj za obnovitev rednega komunalnega življenja. To ni nlkaka demokratska partizanska učenost, nego je nauk izkustva. V Sloveniji bo po novem sistemu volilo vsega menda sedem občin; le v Ljubljani in v Celju so bili pri zadnjih volitvah demokrati relativno najjačja stranka. Povsod drugod izgubijo tudi oni del svojih mandatov. Ako govorimo torej strankarsko, je § 34. občinskega volilnega zakona oroti demokratom! Seveda se bo po novem sistemu vodi o šele pri prihodnjih volitvah, ko poteče poslovna doba sedanjih občinskih svetov. Samo v dveh občinah Važne iziave zunanfega ministra Ninčiča JUGOSLAVIJA NE PODPIRA NOBENE AKCIJE PROTI RUSIJI. -POGAJANJ GLEDE BAROŠA NI! Beograd, 21. marca. (Izv.) Popoldne ob 17. uri 15 min. e predsednik Ribar otvoril sejo narodne skupščine. Poslanske klopi so dobro zasedene, galerije polne. Pred prehodom na dnevni red je zahteval poslanec Voja Lazič (zemljoradnik) intervencijo predsednika narodne skupščine, da bi se one uredbe, ki so uzakonjene v zakonodajnem odboru na temelju čl. 130 u-stave uveljavile. V več slučajih se pošto pa še po starih določbah, čeprav so že davno revidirane. Dr. Ribar je odgovoril da bo takoj v tem zmislu interveniral pri pristojnih ministrih. Nato je narodna skupščina prešla na interpelacije. Min. za zunanje stvari dr. Momčilo Ninčič je odgovarjal na vprašanje poslanca Moskovljeviča o ruskem generalu Wranglu. ki se nahaja v Jugoslaviji. »Mi smo izjavili, da se bivanju g. Wrangla ne more pripisovati nobena voj-no-politična važnost. General Wrangel je v naši državi samo begunec, otmen begunec, ki vživa našo gostoljubnost ravnotako in pod istimi pogoji, kakor vsi drugi Rusi. On ni bil priznan kot šef ruske vlade, niti takrat, ko je na čelu svojih zrna-gonosnih čet šel na Moskvo. Zato je izključeno, da bi se sedaj mogla njegovemu bivanju pripisovati kakšna politična važnost. V vseh ekspedicijah proti Rusiji se je naša vlada držala striktne nevtralnosti. Materialno nismo podpirali niti ene ekspcdicije, ker nismo hoteli pomagati enim Rusom, da ubijajo druge Ruse. Vse te ekspedicije smo smatrali kot meščansko vojno, v katero nismo imeli pravice vmešavanja. Popolnoma izključeno je, da bi mogli mi pripustiti, da bi se na našem ozemlju pripravljala kakšna akeja proti Rusiji, ker bi to pomenjalo, da priprav!ja-mo vojno z Rusijo. Naš narod ne bi mogel dopustiti, da bi se vojevali z Rusijo, tudi ne v trenutku, ko jo upravljajo boljševiki. (Burno odobravanje v vsej skupščini.) Poslanec dr. Korun: Kako govori g. Spalajkovič? Posl. Kobasica: To lahko delajo Bolgari. Min. dr. Ninčič nadaljuje: Kot važno hočem naglasitl v parlamentu v pomirjenje javnosti tudi sledeče: Mi nismo hoteli vstopiti v kakršnekoli mednarodne odnošaje, ki bi nas mogli zaplesti v vojno z Rusijo. (Ploskanje in vzkliki: Zelo dobro!) Podatki, katere je navedel g. Moskovljevič, nam niso znani, vsa) po večini ne. Izjaviti moram: ako bi bilo res, da izvestnl člani ruske emigracije pod tujim vplivom pripravljajo neko akcijo, ki bi bila naperjena proti Interesom naše države, potem se bodemo mi proti temu uprli na naj-energičnejši način in storili vse korake, ki nam jih narekuje interes naše države ter jih dopuščajo naši zakoni. (Odobravanje.) Minister Ninčič je nato odgovarjal na vprašanje poslanca Laziča (zemljo-radnika) o luki Baroš in rekel: da naša vlada ni vodila nikakršnih pogajanj z italjansko vlado o baroški lukt Poslanec Lazie se je zadovoljil z odgovorom. Končno je odgovarjal dr. Ninčič na vprašanje poslanca Etbina Kristana o dogodkih na Reki. Svoji izjavi, ki jo je že dal o dogodkih na Reki, nima ničesar dostaviti. Posl. Kristan je naglasil, da je faza, v kateri se naha'amo. resna, ne samo za nas, temveč tudi za ostalo Evropo. Imamo vzrok za re«en pesimizem. CvTSto je n ver jen. da je uradna Italija oisrovoma za barbarizem, ki se vrši na Reki. (Burno odobravanje v celi zbornici.) Kristan np razume, kako je to mccče, da Italija vzpostavlja red na Reki s svojimi silami, mi pa s pre-križanimi rokami rledamo in čakamo na razvoj stvari. (Burno odobravanje.) Mi se moramo za naše ljudi zavzeti. Ministrov odgovor ga ne zadovoljava. Naša država naj nastopi energična ker mora braniti pravico. (Burno odobravanje v celi zbornici.) ZAKON O OPCI UPRAVI SPREJET Beograd, 21. marca. (Izv.) Skupščina je nocoj s 143 proti 51 glasom sprejela zakon o opči državni upravi. Prihodnja seja v četrtek. Prisilno sklicanje reške konstituante Snšak, 21. marca. (Izv.) Ze nekaj dni trajajo napori fašistov in nacionalističnih njihovih pristašev, da se 6estane reška konstituanta, ki naj bi izbrala novega predsednika in nekakšno vlado, sestavljeno iz nacionalistov in fašistov Rečanov. Iz Rima je . daljavo znat-a tudi dosedanji ameriSki rekord Nemški rekord za to 8:43.3. . v Bavarsko nogometno prvenstvo: v kratkem se vrši druga prvenstvena, tekma med društvom »Wacker* (Monakovo1 in moštvom »Spielvereinigung Furth> za bavarsko prvenstvo. Vojaški nogomet Belgija : Franci; ;. Moštvo belgijske vojske je porazilo moštvo francoske vojske e 5:2. Avtomobilni davek v Nemčiji. Nemški državni zbor se bo v kratkem bavil s sklepi finančnega odseka glede davka na avtomobile. Davek bo znašal za motorna kolesa od 100 do 350 mark po konjskih silah ter pri osebnih avtomobilih (izvzemši omnibuse) od 100 do 4u0 mark letno. - Ni še gotovo, ali bo plenum zbornice sprejel odsekove sklepe, ker so lastniki avtomobilov vložili oster pro-test proti temu davku. »DRAGICA" j francoski roman spisa! G. M. de Bifevre. j -Ali pa tudi veš, kje je doma, v j kakšnih razmerah je. kako živi, kake -orodnike ima in kako ga čislajo v ■inižbi? Sploh vse, kar se zahteva od ugledne družine. Odgovori torej, pri-smojenka! Ti, znorela goska!* Zdelo so mi je, da sem vzvišena kot kaka devica v starih časih, devica-mučenica, ki so jo radi vere vrgli divjim zverinam. Prekrižala sem roke na prsih, kot da pritiskam nanje svojo inuČeniško palmo ljubezni. -Trpela bom za izvoljenca svojega -rca, njemu pa se odrekla ---nik- !ar.> -To je prava norost! Je to vse, kar in i imaš odgovoriti? — Pomisli vendar' Ce se zaljubiš, nikar ne misli, da -meš delati kar hočeš. Jaz sem tvoja zakonita varhinja in ti moja dedičma: *ega najbrže ne vež.* '«Nič ne dvomim o nesebičnosti vojvode, še manj 0 njegovi ljubezni — in jaz ga poročim!* »Proti moji volji?* »Proti ivoii .voliil> »Dobro,* je rekla teta in se tresla od jeze. »Bomo videli. Za sedaj bos tako prijazna, da greš v svojo sobo in tam premišljuješ o tem, kako me moraš spoštovati. Sobe ne zapustiš prej, prodno te ne najde pamet; dandanes zapirajo ljudi, _ ki so mnogo manj blazni kakor si ti.» Prijela me je za roko, me vlekla za seboj kot kako vjetnico in me pahnila v mojo sobo. Kar opotekala sem se. Potem je dvakrat zavrtela ključ, jaz pa sem bila s pestmi po vratih svoje ječe: »Porodim ga! Poročim ga! Proti tvoji volji! Proti tvoji volji'.* »Molči, pobesnela si, dam ti natakniti prisilni jooič. O, ti moški, ta svo-jatl Začaral jo je, kot mene njega dni baron Livarot. — Ifigenija, odpri oči!* * To so bile njene poslednje besede Nato je odšla v- svojo sobo. Jaz pa sem se vrgla vsa obupana na tla. Mene zaklepati, kaznovati kot kakega otroka, mene. odraslo deklico! Vpila sem, tulila, nato se pa pomirila m vstala, trdno odločena, da zbežim m poiščem vojvodo. Morda bi odlašala, ako bi bila teta napram meni dobra. blaga in prizanesljiva. Govonla sem, kot da je teta še navzoča: »Tu vidiš, teta. s silo ne prideš daleč! Omozila bi me rada s kakim dobrim, krepostnim, brezmadežnim, mladim možem. S kakim takim, ki je poslušen sinček, dober meščan in zato tudi dober zakonski mož, vzoren gospodar m oče, ki obeta postati vzor vseh mož. — U, kako življenje bi Mo to! Ze čutim, kako mi pajčevina pokriva obraz, na licih mi rastejo gobe — ako pomislim na pusto, dolgočasno življenje, ki bi ga v tem slučaju morala živeti s strogo teto in z vedno raztresenim, zarjavelim možičkom v kotu za pečjo. Jaz nisem nobena mačka — zaspanka, ptica selivka sem. krila moram razprostreti v Bvobodnem zraku — če hočem sploh dihati. Moj mož mora biti zapeljiv, lepo napravljen, s cvetko v gumb-nici, monokel na očesu, vzbočenih prs, elastičen, vedno razpoložen, da pleše, potuje, obiskuje razsipna kopališča, vedno živahen in dobre volje. Živela svoboda! Pripelji se. avto, osvobodi dvoje zakrinkanih zaljubljencev izpod jarma despotinje. ki jima hoče uničiti v3o srečo!* Odgrnila sem zaveso in odprla okno. Stolp je bil s te strani vos prepleten z virginskim jasminom in glicinami, ki so se vzpenjale prav do mojega okna — prava živa lestvica. To sem dobro vedela. Vzela sem črn klobuk in tem-jopico; stopila sem na okno in no jvjivv, — iskala veje, ki bi me držala. Kmalu sem jo našla, oprijemala sem se previdno in v par minutah sem bila na tleh. Skrila sem se za grm, da prisluš-: kujem — vse je bilo tiho. Plazila sem »e ob vrtnem zidu, skočila preko steze j in tako dospela v temni park — reso-na sem bila. Teta je ob tem času go-; tovo smrčala v svoji nočni čepici: »Ih-creniia odpri oči!* Res ni bilo dostoj-1 So pa se vseeno nisem mogla prema--^ati — pokazala sem osla proti nja-j nim oknom. Vedno mi je bilo še v mislih, kako grdo je ravnala z menoj m, kako je teptala pravico žene — napram meni. vsaj tako sem si domišlja-; vala Prišla sem do velikih vrat, ki! vodijo na cesto, z obema rokama zavrtela veliki ključ — in bila sem zunaj bila svobodna. Ponosna na to svoje junaško dejanje, sem globoko dihnila in srkala vase nočni zrak. Zdelo se mi ie. da sta zaeno z me-. noj zapustili vrtni zid — dve senci. Obstala sem iznenadena, ne preplašena kajti razburjenje me je se bolj ojunačilo. Ozrla sem se tja — m senc-; so izginile - no, to je bil pac nočn. veter, ki ja majal grmičje. Pokrajina jo bila tiha; samo žabji zbor v Goutte-Verte je pel svojo staro meni tako ljubo pesem. Nic se nisem čutila osamljeno in stopala sem hitro po travi z eno samo mislijo v glavi: kako srečna sem, da sem ušla! Da tega nisem storila, omožila bi me teta s kakim rdečenosim burbonskini kmetakim graščakom. Vsa moja ljubkost, vsi moji čari bi bili na kmetih' pokopani, postala bi gospa z dežele, ki si daje napravljati svojo toaleto v provincijalnem mestecu, da jo potem vaščanke občudujejo v nedeljo p'f maši. Edina zabava čez teden bi rr.i bila, gojiti koklje in kokoši, zdaj pa lahko uživam piške na mizi iz puhteče posode. Rožljajte cekini, bežite po zraku, modri bankovci, pretakaj ^ skozi moje prste, bogastvo mojega soproga! Imela bom sijajne toalete, bri-ljante, ekvipaže, napudrane služabnike, ki nosijo baldje. (Dalje orihodniič.) Domače vesli odpotoval * Kralj Aleksander je včeraj v Topolo na lov. * Kralj na zabavi svoje garde. Poročajo nam iz Beograda: V soboto zvečer je kralj Aleksander posetil zabavo kralj j ve garde v oficirskem domu. V posebnem salonu se je kralj delj časa razgovarjal z oficirji svoje •--arde. Zabave so se udeležili tudi čla-•V diplomatskega zbora v Beogiadu. * Krstna slava Karagjorgjevega polita v Splitu. Iz Splita poročajo: V nedeljo se je na svečan način praznovala krstna slava Karagjorgjevega polka Na poljani kralja Petra se je zbrala množica ljudstva. Pukovnik Damja-novič je imel krasen nagovor na vojake. Potem se je vršilo defiliranje vojakov, katere je množica frenetiČno jx>-rdravljala. Opoldne je bil slavnosten banket, kjer je prvi nazdravil komandant Damjan o vič, potem pa pokrajinski namestnik dr. Metličič, ki je nazdravil vojski - maščevalki. V imenu mesta je govoril načelnik Tartaglia, ki je napil' dobrim odnosa jem med Splitom in vojsko ter prijatelju Splita nolkovniku Damjanoviču. Popoldne je * interesanten javen železničarskl shod se bo, kakor vse kaže, vršil v četrtek dne 33. marca ob 19.30 v ljubljanskem Mestnem domu. Sklicuje ga voditelj klerikalnih železničarjev Fran Beltram, da »razkrinka* narodno-soeialne in soc. demokratske železničarske voditelje, ki so ga — kakor lepo pravi »Naprej* — brcnili iz žeL koalicije. »Naprej* s svoje strani poziva pristaše naj pridejo na Beltra-mov shod ter jih opozarja, da so tudi neželezničarji dobrodošli, češ zabava bo povsem brezplačna in blamirane klerikalce bo lahko vsakdo nemoteno izžvižgaL Izgleda, da si bodo prijatelji povedali marsikatero iskreno besedo. Kot protiuslu-go za Beltramov shod ponujajo socialni demokrati klerikalcem javno diskusijo o ljudskem sleparstvu ter jim za slučaj, da te diskusije ne spr- ' - 'o že v naprej podeljujejo naslov propalice*. * Zakon o draghijJiiii dokladah. »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 27. z dne 21. marca »Zakon o draginjskih dokladah civilnih in vojaških državnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk*, na kar opozarjamo interesente. * Železnice v službi pošte. 2e nekoliko • OtroSko maščevanje. lOletni Boberf Patzelt, sprevodnikov sin iz Broda pri Novem mestu, Je imel sanke, ki Jih ni hotel nikomur posoditi. V nJega Je silil posebno 71etni delavčev sin, Franc Papež, da bi mu jih posodil vsaj za eno vožnjo. Ker nobena prošnia ni pomagala, se ie končno zakadil v Patzelta in ga sunil v desno oko. Kljub takojšnji zdravniški pomoči se Je Patzeltu stanje poslabšalo ln so ga morali odpeljati v bolnico. * Slabo godovanje. Josip Ambrož, viit-kar iz Podkraja pri Tomišlju, Je v nedeljo praznoval svoi 73. god Kahor zahtevajo že stari običaji, se Je zjutrai oblekel v praznično obleko in šel v cerKev, po maši pa seveda v gostilno, da pro-, bila ljudska veselica, zvečer pa obhod 6e vTŠi v Beogradu konferenca med vojske na obali, kjer so se prirejale i velike manifestacije. * Tožba ministra PrlbiSeviča proti St. Protiču. Poslanec Kosta Timotije-vič je v soboto vložil pri beograjskem sodišču obširen spis, ki se tiče tožbe ministra Pribičeviča proti St. Protiču. V spisu so navedene vse klevete, iznešene od strani St. Protiča in njegovega lista »Radikal* proti Sv. Pri-bičeviču. * Minister saobračaja na inšpekciji. Minister saobračaja gosp. Andro Stanič se je podal na inšpekcijsko potovanje. Odpotoval je v pondeljek y Gornji Milanovac, odkoder bo obhodil in pregledal vse železniške proge v zapadni Srbiji. * Predsednik reške države Zanella, ti se je tri tedne mudil v Ljubljani, je včeraj odpotoval v Zagreb. * Anketa o železniških zvezah. V pondeljek se je vršila v Zagrebu anketa o internacionalnih in domačih, •železniških zvezah. Na anketi je bila zastopana tudi pokrajinska uprava za Slovenijo ter trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Odobren je bil nov vozni red, ki stopi v veljavo dne 1. junija. 4 Slovenski kolonisti na Kosovem. Te dni odpotuje na Kosovo prva skupina slovenskih Primorcev, ki se nadele na Kosovem polju v okolici Prištine. 4 Spomenik angleškim padlim vojakom na solunski fronti se postavi letos na obrežju Dojranskega jezera. Visok bo 12 metrov. Stroški so prora-čunani na 4000 funtov; * Nemški dnevnik v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da so v kratkem ustanovi tamkaj velik nemški dnevnik, za katerega je baje že zagotovljena obratna glavnica v znesku 2 milijona dinarjev. Glavni urednik lista bo g. Mirko Tansk. * Poletni čas se ne uvede. V mini «trstvu za socijalno politiko so se vr šila te dni posvetovanja o vprašanju zastopniki ministrstva saobračaja ter ministrstva pošte in brzojava, ki se tiče predpisov za prenos pošte in poštno-br-zojavnega materiala z železnico ter izgradnje brzojavnih in telefonskih linij. Ti predpisi so bili izdani pred kakimi tridesetimi leti ter jih je treba sedaj nadomestiti z novimi, ki bi odgovarjali današnjim razmeram in prometu sploh. Železniški organi zahtevajo 25 par po kilometru od vsake osovine poštnega vagona ter utemeljujejo svojo zahtevo z razlogom, da morajo v svojem budžetu izkazati čim večje dohodke, ker bi le potem bili opravičeni tudi večji troški. * Spalni vozovL Pisarna Wagons-Lits, Ljubljana, Dunajska cesta 31 nam javlja, da so se spalni vozovi po možnosti popravili, ker so vsled hude zime trpeli, ter vozijo redno in sicer pri brzovlakih: Odhod iz Ljubljane proti Beogradu, vsak četrtek in nedeljo (dnevno pa zveza Za-greb-Beograd) ob 15.56. Dnevno odhod iz Ljubljane proti Trstu ob 0.42, proti Dunaju ob 0.40, proti Trstu ob 5.27. Dnevno Simplon-Orient-Express, odhod iz Ljubljane 6.17 proti Beogradu, Carigradu, Atenam, Bukarešti Iz Ljubljane proti Trstu, Milanu, Parizu 16.30. Istotam se dobijo tudi železniške karte v predprodaji. * Izza postnih dnL »Jutro* je objavilo svojčas o neki dobrodelni prfreditvi kritiko, ki je povzročila mnogo hrupa. Ker nisem vajen hvaliti, kar mi ne ugaja so prizadete osebe seveda takoj lopnile po meni, češ da sem jaz učinil ono grdo »prostaščino*. Ni pa pomislila gospoda da jaz nikdar ne napadam iz zaledja, še manj pa, da bi tičal za kakršnimkoli krilom. — J. L. v C. * Vesti o bivšem ljubljanskem trgovcu Raymondu Driay, ki smo jih po avstrijskih listih posneli tudi mi, so se izkazale kot popolnoma neosnovane, kar lojalno ugotavljamo. Grehe, ki so jih naprtili njemu, je izvršil neki drug francoski pustolovec, ki se že nahaja v rokah pravice. * Nezgode. Frida Raguza, petletna hčerka čevljarja na Poljanski cesti, se je pri igranju tako nesrečno zbodla v desno = Organizacija vojvodinski* pIvtrvaN narjev. Lastniki pivovarn v Vojvodini so1 se udružili in organizirali v svTho skupnega zastopanja svojih interesov. = Vprašanje jugoslovanske trgovinska zbornice na Dunaju. Dne 16. marca se j« vršilo v jugoslovanskem poslaništvu n» Dunaju posvetovanje glede osnovanja jugoslovanske, oziroma jugoslovansko-av-strijske trgovinske zbornice. Osnovanje zbornice se je v principu sklenilo. Glede odločitve, ali naj se osnuje na Dunaju jugoslovanska ali jugoslovansko-avstrij-ska zbornica, se je sklenilo, poslati zastopnika v Beograd, da poroča o tem trgovinskemu ministru in da dobi od njega odločitev. = Delegacijo proizvajateljev čilskega solitra za Slovenijo je sedaj prevzela --a---o- <• Kmetijska družba* za Slovenijo v Lju- Pri uvozu se seveda plačajo carinske | Wjanj Delegacija daje vsem poljedelcem pritojbine no splošni carinski tarifi. Tran- j ^vodila 0 najpravilnejši uporabi vseh • a. *____ -i . . i_ ____ iti /■» anin l? -.rt UVOZ IN PREVOZ ŽIVINE IN MESNIH 17^-KOV IZ MADŽARSKE. Glede uvoza in prevoza živine, mesa in mesnih Izdelkov iz Madžarske je ministrstvo za poljedeljstvo in vode z odlokom od 8. t m. odredilo, da je v smislu odloka od dne 1. septembra 1921 prepovedan uvoz živine Iz Madžarske v našo zemljo in pa njen prevoz. Živinske surovine (kože, čreva, dlaka, rogovi itd.), sveže in predelano meso, salame itd. se lahko prosto uvozijo v zemljo ali pa pre- po masi ya . ......... — , vozijo čez naš teritorij v druge države slavi starega patrona s kozarcem vina j ^ g"amo pri določenih obmejnih vetsrinar-Ko se je proti mraku vračal domov, ga gkih p^tajah, 0zir. carinarnicah in po do-je ravno pred domačo hišo srečal Josip lo6b?h veterinarsko-policijskih predpisov, Krašovec, bajtar in mešetar. Ambrož je ^ veljajo v splošnem za uvoz in prevoz bil precej svečanostno razpoložen in zato ^ b, ga je hotel mešetar za vsako ceno malo potegniti in razdražiti. Ker pa to ni bilo tako lahko, ga je Krašovec končno opomnil, da mu njegov brat dolguje za meše-tarijo 100 K. A tudi to ni pomagalo. Ambrož ga je kratkomalo zavrnil, naj se o tem zmeni z bratom, nakar ga je Krašovec končno oolazll s palico po glavi. V mora. zgoraj toj™« -----— ——..—-------- ,. - UMOtku se ie razvil med obema pretep.! vsako drugo carinsko blago pri obmejni . 5tvo dvignili edinole s pomočjo zv.san-a Ku sta bila oba na tleh in davila drug j carinarnici, ki pokliče obmejnega vetsn- pridelkov. To dosežemo deloma z uminm drugega. Končno je prišel iz hleva Am- —~ - —Pozdrav- Ui«hofcim in teme.lntim obdelovanjem ze brožov zet. ki ju je ločil. Komaj pa Je bi! Krašovec prost, ie že segel v žep, zit je prost carine. 'vrst umetnih gnojil, posebno onih. ki sc . p'--------------; viol tirni v..... r ---_ Za sedaj sta za veterinarski obmejni našim zemljam najpotrebnejša, to so dii-postaji določeni samo postaja v Kopriv- j šičnata. Kmetijska družba je vedno šii i niči in Stibotici. Pri uvozu in prevozu se ; ia uporabo umetnih gnojil, ker si je ■ mora zgoraj omenjeno blago prijaviti kol j svesti, da bomo naše kmetijsko gospoda vsako drugo carinsko blago pri obmejni j stvo dvignili edinole s pomočjo zvišan, carinarnici, ki pokliče obmejnega vetiri- ; pridelkov. To dosežemo deloma z umni naria v svrho pregleda blaga glede zdrav- j?i0bokim in temeljitim obdelovanjem ze stvenosti. Na osnovi izvršenega pregle- i mlje, deloma z dobro pripravljenim hley da se dovoli uvoz ali prevoz, ali pa bla- 1 skini gnojem in slednjič, ker nam rasti; go vrne nazaj v Madžarsko. odprl nož, se zagnal v Ambroža in mu prizadejal veliko rano od brade proti desni strani vrata. Ko je Krašovec videl svojega nasprotnika okrvavljenega, je z besedami »Na hudič, ali Imaš zadosti!* spravil mirno nož zopet v žep in odšel proti domu. Ambrož se je moral seveda podati takoj v bolnico, nasilni mešetar, ki mu je pokvaril veselo godovanje, pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Objave * Občni zbor *Umetnostno-zgodovin-skega društva v Ljubljani* bo v četrtek 6. aprila 1922. v fizikalni dvorani učiteljišča po običajnem vzporedu. • Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani Florjanska ulica 27./!. Danes v sre- -• — -direkcije do ob 8. zvečer Rovettova drama »Ne- Brtko je P°^tavlien. pošteni*. Predprodaja vstopnic v šentjakobski knjižnici od 5. do 7. zvečer, • • • Ožje vezi med češkoslovaškimi ln Jugoslovanskimi trgovinskimi zbornicamL O priliki praške ankete se je razpravljalo tudi o ožji zvezi med trgovinskimi zbornicami obeh držav. Sklenilo se je, osnovati skupni centrali s stalno zvezo. Trgovinske zbornice obeh držav naj se zavežejo, da bodo o vseh vprašanjih, ki so potrebna razjasnjenja, natančno obvestile dotično centralo. Enkrat na leto naj bi se vršilo skupno posvetovanje vseh zbornic o visečih vprašanjih, eventualnih težkočah in nadalmjih poglobitvah medsebojnih trgovinskih'stikov. Vodstvo češkoslovaške centrale bo prevzela praška trgovinska zbornica Promet na železniški progi Vinkovci- Na Zaplato. Podgorski turisti kranj- državnih železnic zopet vzpostavljen. = Preselitev »Atlanske slobodne plo-vitbe Ivo rtačič* v Zagreb. ne jemljejo iz zemlje več hrane, r.eg>» jim jo moremo vrniti z domačim gnoj?m. smo prisiljeni, posluževati se umetnih gnojil Ker je važno, da se kmetovalci pou-če v vseh vprašanjih, bo Kmetijska družba brezplačno doposlala vsakemu kmetovalcu in tistim, ki se za to zanimajo, sle -deče letake oziroma brošurice: »Gnoj je zlato*. 'Kakor se rastline hranijo?* »Kaj so umetna gnojila? Ali je potrebno dodajati jih zemlji?* Načrt za osnivanje kmetijskih preizkuševališč*. »Čilski soliter in njegova uporaba*. »Navodilo za vršenje poizkusnega gnojenja s čilskim solitrom-. Na vsa vprašanja ki se tičejo gnojenja in obdelavanja zemlje, daje brezplačna navodila in nasvete Kmetijska družba ta Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg 3. = Zaključltev praškega pomladanskega vzorčnega sejma. Iz Prage poročajo: Za ključitev vzorčnega sejma v nedeljo ob 18. uri se je izvršila pri ogromnem pose tu. Celokupni uspeh sejma se more ozn?. eb Največji jugo- čiti kot mnogo povoljnejšl nego se je skega"okra^otvorijcTTetošnjo šezono~25. slovanska prekomorska parob-dna druž- n • , n r < ___i it. r,l /\ V. on ni SKega oiiraja uivunju iciuomu — , ,------— • , ... . „ t m. z izletom na Zaplato — 1854 m - ba »Atlantska slobodna plovitba Ivo Ra-mimo »Hudičevega boršta*. Odhod iz j čič« se preseli v Zagreb in se spremeni Predvora ob 7. uri. Planinska kuhinja : v kratkem v delniško družbo. Vsa glav-med sretjem »a la Porenta*. (Vse gostil- niča je v rokah domačinov, posebno Du-. ____.. \ c i i__________7nr.;mivn in Hn denarni za- brovničanov. Zanimivo je, da denarni zavodi nimajo nobene delnice. Glavnica -naša 10 milijonov dinarjev in se bo na občnem zboru, ki se bo vršil v kratkem povišala na 18 milijonov. Družba ima 8 velikih transatlar.skih parnikov. Svojo ekspozituro ustanovi v Splitu. = Novi vrele« nafte in asfalta v naši državi. Minister za šume in rude je prejel od svojih komisarjev poročilo o odkritju novih vrelcev nafte v Borojevici CČrna gora) in novih vrelcev asfalta v cua w f ------ ---» v , IgiailJU l uvedbe letnega časa v naši državi m roko_ ^ je nastopilo zastrupljenje. — je bilo na zadnji seji dne 19. marca j Josipu gkeriju, kurjaču na ljubljanskem sklenjeno, da se poletni čas v nasi dr- .-----'--'-j----- žavi ne uvede. * V znamenju varčnosti državne aprave. P. Gavrilovič, vodja naše 30-članske reparacijske komisije v Wies-badnu. je bil včeraj iz ozirov varčnosti razrešen svojih dolžnosti. Vlada je dalje tudi ostalim članom komisije zmanjšala prejemke. Trgovska ln obrtniška zbornica v Ljubljani. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo proračun trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani za leto 1922 ter obenem dovolilo da se za kritje potrebščine pobira v vsem okolišu zbornice 25odstotna doklada od občne pridob-uine in od pridobnine podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov. » Nove oficirske uniforme za kraljevo poroko. Vojni minister je odredil, da si po novem predpisu nabavijo novo uniformo do dne 1. julija letos vsi oni oficirji, ki so v dvorni službi, pri armijskih in divizijskih štabih pri četah, ki sodelujejo pri svečani poroki kralja. Ostali oficirji armade in mornarice si morajo nabaviti novo uniformo do dne 1. marca 1924. * Smrtna kosa. V Caribrodu ob srb-sko-bol?arski meji, je umrl v cvetu svoje mladosti carini ?avel Grabnar iz Št. Ož-bolta pri Trojanah. Pokojnik je bil kot srednješolec navdušen propagator jugoslovanske ideje med dijaštvom in je bil t,adi v stikih z Gavrilom Principom, pri katerem je celo parkrat prenočil. Bodi jugoslovanskemu idealistu srbska žemljica lahka! * Povišanje brzojavnih pristojbin. Kakor smo že poročali, se s 1. aprilom zvišajo nekatere brzojavne pristojbine v tu-zemskem prometu, in sicer: Pristojbina za besedo se zviša na 30 par in najmanjša pristojbina 'a brzojavko na 3 dinarje (to velja tudi za plačani odgovor), odpade pa pristojbina 1 Din ki se je doslej pobirala od vsake brzojavke. Pristojbina za navadno prejomno naznanilo (PC)-se zviša od 2 na 3 Din, za nujno (PCD) pa od 6 na 9 Din. Pri brzojavkah z več naslovi ""j1"""1*- ** cnamkth.1 M «lgc.r|. .k. I. .prei.nl. orlici«. tn.m». .. »dgo»or. Inžener 764 arhitekt sprejme službo v mestu ali na deželi. Pouujibe n upravo »Jutra* pod št 764. Koreapondent, 780 ki je dovršil vojaško službo, zrni en strojepisja, slovenske, deloma nemške in srbohr.a-ške korespondenc , išče primerno službo. Ponudhe na upravništvo »Jutra» pod «Ko-respondent*. izdelkih. Hrana in stanovanje v biši, plača 5 do 10 krna na nro. Delo s alno. — Fran Rozine, mizarstvo v Pred-j dvoru. OtroSkl voziček dobro Ve6 finih gospodov se sprejin' na dobro hrano. Naslov povč uprava »Jutra . 785 Sprejme se dijak 750 na lir no in stanovanje. Ni-slov v upravi »Jutra«. ro obran en se proda Cer- J/^JtT kvena ulica 21, levo. 773 I&bSlM Trezen Ln zanesljiv strojnik, izučen v ključavničar tvu, vešč dela v električni stroki, išče službe v mestu ali na deželi. Ponndbe je poslati na upravo »Jutra* pod strojnik. 7o6 2_ Žrebanje srečk se vrši nepreklicno dne 31. marca 1922. • Za Jugoslovensko Matico. V Kranjski gori se je ob priliki godovanja domače hčerke Pepce v veseli družbi hotela »Razor* nabralo 100 Din za Jugoslovensko Matico. • Za Ciril Metodovo dražbo je nabrala družba v i, .stilni F. Roša v Hrastniku ob piiliki slanikovega večera ki ga ie priredi! »Strelski in kegljaški klub. za Hrastnik Din 112.50. Iskrena hvala • Restavracija hotela *Believne* nad Ljubljano ie zopet odprta Točilo se bo pravo, dobro vino ln postreglo p. n. gostom poleg kave, čaja mrzlih jedil po naročilu tudi z gorkimi jedili. • Služba cestarjev. Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje 10 mest državnih cestarjev. Podrobnosti so razvidne v današnjem oglasu na 4. strani. Sprojmeta 777 se dva mizarska pomočnika Jobro izvežbana v pohištvenih Originalni kodak771 8X8 cm. z usnjato torbico, se proda Ogleda sn v pisarni Delniške tiskarne, Miklošiče • a cesta 16. Prijeten dom 763 v Ljubljani išča drž uradnik. 40 let. soliden samec, visok, ciste preteklosti, s 1 rem žc-njem na deželi. Ponudbe n? upravo »Jutra> pod »Prijateljstvo, ne ljubezen' . Trgovski potalk, kateri potuje v kratkem po celi Jugoslaviji, prevzame zastopstvo ene večje tvorni ce v tekstilni in manufakturni ro- Žeslt&a ponudba. Gospodična, blagega sni, zdrava, le - ega vedenja, želi znanja r. boljšim gospodom od 50 let. Vdovci niso iz ključeni. Ponudbe na upravo teKSl.lIUI JU liiaiiui..,.'«' — v , t bi. Cenjene ponudbe na upra- j lnee vzhaja c del. obl. več obl. dež jasno oblačno » b 603, žaba. 563 20 j 1-0 j 42-0 a ob 1814 Trgovski lokal sredini mesta, tudi na dvorišču, eventualno prazna večja soba v I. nadstropju, se išče proti dobri najemnini. Ponudbe na „poitni predal 160". 766 Bukove, smrekove in hrastove 687 kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah ivan siska, tovarna parket in parne žage Ljubljana, Metelkova ulica št 4. Perfektna slovenska, srbo-hrvatska, nemška stenografinja m strojepiska se išče za takojšen nastop za Bankhaus Leo Lederer, Sombor (Bacha). Pozoj? ! Štiri milijone kron zadene t najsrečnejšem slučaju igralec ▼ III. kolu Držam e razredne loterije. Žrebat je v IV. razredu se vrši dne 4. la 8. aprila 1.1. Srečka stane cela K 192—, polovična K 96;-- četrt.ofca tv ,8-- in osminka K 24—, za one ki so igrali že v prejšnjih razredih. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za vse tri razrede nazaj. Naročniki, katerim se pošiljajo srečke po pošti, naj pošljejo zraven še K 8— za poštnino m stroške. — Naročila se sprejemajo samo še do 1. aprila t. 1. Srečke ima na razpolago Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani Dunajska cesta 38/1. 7ei * Za vsebino tega poslanega je uredništvo odgovorno Ie toliko, kolikor predpisuje zakon. Slamniki rseh vrst se sprejemajo vedno v beljenje, barvanje in preoblikovanje v trgovini a. Siadler, Sv. Petra c. 23. Za obilen poset se vljudno priporoča cenjenim odjemalcem in občinstvu. Cene najnižja! 3. van Magdii kro!ae 692 se priporoča za spomladansko sezono Ljubljana, Gledališka ulica 7 išče se trgovski lokal ov. velika prazna soba v prvem nadstropju (lahko tudi na dvorišču) najraje ▼ sredini mesta, proti visoki najemnini. Ponudbe pod »Trgovski lokal» na anončno dražbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. " 773 ZAHVALA. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svoje nepozabne žene Frančiške Požar ki so me tolažili ob nenadomestljivi izgubi in spremili pokojnico do zadnjega počivališča, izrekam srčno zahvalo. Posebno se zahvaljujem gasilskemu društvu Zalog-Spodnji Kašelj, gospodom uradnikom obratnega ravnateljstva južne železnice, zlasti gg.: kontrolorju Fistru, višjemu revidentu Koniču, re-videntu Vebra, železniškemu osobju postaje Zalog, nadučitelju Miheliču, podpregledniku finančne kontrole v pokoju Trostu in vsem ostalim bližnjim okoličanom. V Zalogu pri Ljubljani, dne 21. marca 1922. Ciril Požar. T» dni Jutro"! Za nahup manufaSttupnega blaga 673 se priporoča obče znana tvrdka R. MIKLAUC. LJubljana, Lingerjeva ulica. Mestni trg. Pred Škofijo Štev. 1178. Razpis. V področju gradbene direkcije za Slovenijo v Ljubljani je popolniti IO mest državnih cestarjev in sicer v okrožju gradbene sekcije v Kranju 5 1.) na Ljubeljski cesti km 32/36 in 39/42, 2.) na Korenski cesti km 26/28.6 in 28.6/31.6. 3.) na Jezerski cesti km 2/5, v Novem Mestu 4 1.) na Zagrebški cesti km 61.4/65.4, 99/103 in 110/114, 2.) na Karlovški cesti km 12.6/17.0, in v Mariboru 1 . , na Trojanski cesti km 137/140 z mesečno mezdo 15 Din, pravico do 8 štiriletnic po l1/« Din mesečno in s prispevkom za stanovanje v letnem znesku 25 Din za one, ki niso nastanjeni v državni cestarski hiši Dokler velja naredba o draginjskih dokladah, se izplačujejo te po določilih naredbe z dne 29. septembra 1920., št 130.000, za cestaija po 14 Din dnevno, za ženo in otroke do 16. leta pa po 3 Din. Pravilno (z 2 Din) kolkovane prošnje je vložiti pri gradbeni direkciji za Slovenijo v Ljubljani (Turjaški trg št 1) ali pa po okrožni gradbeni sekciji do dne 15. aprila 1922. Prošnji je treba priložiti: 1.) rojstni (krstni) in domovinski list; 2.) spise o dovršeni vojaški službi; 3.) uradno zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti za cestarsko službo; 4.) izpričevalo o nravnosti; 5.) dokazilo, da je prosilec vešč slovenščini v besedi in pisavi; 6.) dokazilo o dovršeni osnovni šoli Prosilci, izurjeni v enem ali drugem stavbnem obrtn, nadalje oni, ki so bili že pri vzdrževanju cest zaposleni kot stalni delavci, potem dobrovoljci in vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako službo, kakor tudi taki, ki imajo zagotovljena stanovanja na progi, za katero prosijo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest. Dokazila o navedeni prednostni pravici je priložiti Gradbena direkcija daje potrebna pojasnila. Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne 18. marca 1922. Gradbeni direktor: Inž. Anton Klinar s. r. Razglas. Redni občni zbor Slovenske eskomptne banke, d. d. v Ljubljani, se bo navzlic preklicu, ki ga je objavil upravni svet, vršil dne 23. marca 1922 ob U. uri dopoldne z objavljenim dnevnim redom, kakor ;e bilo pravilno uglašeno v „Uradnem iistu" 21 z dne 2. marca 1922. Preklic tega vabila na seji uprav-nesra sveta z dne 19. t. m. ni pravno-veljaven, ker tudi sklepi te se;e se niso zadobili oblastvene odobiit > e, odnosno pravokrepnosti. V Ljubljani, dne 20. marca 1922. ^ Večina delničarjev Slovenske eskomptne banke. 33BS9 s a [ Delniška glavnica 20,000.000 ■affacaBaaaaaBta PODRUŽNICE! SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1. Rezervni zakladi: K 6,500.000*— laa m a 166 ■ Noto mesto, Rakek, Slojeejgradec ž«ab8bbbaaaggaasg3gž88«s IraPŠuje vse bančne poale najtočneje in najlcul^tneje ssaaBBaBagaeaaBgaaaaagaaaBaaaaBaaBaaaaaBBaaaaBBBBaagaaaaBBaBaaaeBaaBBaeiaggr?- Telefoni št 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA »^BeB^iaBCBaB