Leto XYm. f Celju, dne 10. februarja 1908. Štev. 16. DOMOVINA Uredništvo tem flAiltoijevi cesti St 8.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne miajo. Za lus^pftte se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vlnariev »a vsa, kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust C. kr. dež. šolski svet — reklamno podjetje nemških tvrdk. V zadnjem času smo se začeli todi štajerski Slovenci zavedati svojih pravic ter jih zahtevamo od vseh deželnih in c. kr. državnih uradov, kakor tndi od privatnih podjetij. Žalibog, da smo pa povsod premehki in premalo odločni, kar je velika napaka v javnem življenju. Radi tega tudi ne dosežemo bogvekaj. Ko se borimo za pravice našega jezika, moramo biti skrajno odločni ter ne smemo popustiti niti za las kljub vsem grožnjam raznih okrajnih glavarstev in drugih uradov. Če se ne damo strašiti ter stojimo trdno na svojem stališču, dosegli bomo marsikaj, to nam izpričuje vrla občina Kokarje in še nekatere drnge. Kako pa nam razna oblastva izpolnjujejo naše postavne upravičene zahteve po pravicah slovenskega jezika, to je poglavje, brez katerega ne izide sKoro nobena številka naših časnikov. Pa kakor se kaže, za to se oblastva ne brigajo dosti. Treba bode nastopiti tako posameznikom, kakor raz nim korporacijam drugo pot, pot resnih pritožb tudi po instancah, ne samo jadikovati po časopisih. — Da, ta oblastva! Ne samo, da ne upošte vajo naših upravičenih zahtev, temveč gredo še dalje. Sistematiško zatirajo slovenski živelj ter obenem pospešujejo nemška podjetja vsake vrste in delajo za nje reklamo. Tako lahko rečemo, da je marsikateri c. kr. ali pa deželni urad tudi obenem reklamna agentura te ali one nemške tvrdke. Recimo: C. kr. okrajno glavar stvo in reklamno podjetje za Blankeja v Ptuju itd. Tudi naša šolska oblastva niso prav nič boljša v tem oziru, ampak mnogokrat še slabša od drugih. Polagoma je treba zbrati ves tak mate-rijal in ga potem predložiti na pri stojnem mestu, da bode prizadetim krogom še dolgo šumelo po glavi in da bodo izprevideli, da so c. k r. uradniki, ne pa kričači r e-klamisti in pospeševatelji nemških podjetij. Za danes naj navedemo le en tak slučaj, da se otme pozabljenosti, ker bi ga bilo v resnici škoda. Kakor je znano, je zbral c. kr. deželni šolski nadzornik za slovenske ljudske šole gosp. Peter Končnik zadnji čas izdane šolske določbe v posamezne zvezke ter jih je izdal. Saraoobsebi se ume, da je ta izdaja popolnoma nemška. Tega smo že navajeni, kakor marsi-čosu druzega. Nekaj posebnega pa je, da se v tej izdaji opozarja večkrat pod črto, da imajo razne tiskovine — tudi dvojezične — nekatere nemške tvrdke v Gradcu v zalogi. Tako torej! Ko bi nemški nadzornik priporočal Nemcem kako slovensko tvrdko, to bi bilo vpitja v nemškem Izraeln! Vse bi se spravilo po konci. A pri nas? Pri nas je vse lepo tiho in mirno. Kdo bi se pregovarjal za take „malenkosti" ?! Kaj nas briga, če služi tudi naše. kr. dež. šol. svet za reklamo nemškim tvrdkam! In da je ta reklamist naš c. kr. šol. nadzornik, to je pač le tak slučaj. Pa pustimo to in idimo dalje. To izdajo je založila in izdala knjigarna Leuschner in Lubensky v Gradcu. Vsem krajnim šolskim svetom se je ukazalo, da morajo nakupiti to izdajo za svoje šole. Proti temu nimamo ničesar, četudi je imela knjigarna prav lahko stališče. Vsakdo bi pa pričakoval, da bosta imela Leuschner in Lubensky toliko takta kot vseučiliška knjigarja, da bo ta izvrševala tudi slovenska naročila in si za to preskrbela uslužbenca, ki bi bil zmožen slovenščine. Saj je tretjina odjemalcev Slovencev. Kaj še? Znan nam je slučaj, da je ta tvrdka odgovorila na slovensko naročilo, da ne razumejo slovenščine in naj se naročilo ponovi v nemškem jeziku! Tako torej! Šola mora imeti zbirko, in če je ne dobi s slovenskim naročilom , mora pa nemško naročiti. Tvrdka se je lahko postavila na to stališče, saj je imela zaslombo pri c. kr. dež. šol. svetu, ki je ukazal, da mora imeti vsaka šola to zbirko. Potem se pa še čudijo ti naši Nemci, če hočemo priti proč od Gradca! Čudno je le, da jim je še dober naš denar, ker nas in naše govorice ne marajo. Politični pregled. Domače dežele. Devetčlenski odbor nemškonapred-nih strank je v svojih posvetovanjih vdaril, kakor smo že poročali, na opo-zicijalno struno. Iz vsega se pa vidi, da vsa nezadovoljnost in nezaupanje je naperjeno proti ministrskemu predsedniku Becku in ministru pravosodja Kleinu. Baron Beck je gospode zatrjeval, da se on in njegova vlada nikakor ne oslanja enostransko na Čehe, ampak na vse stranke jednako. Res-ničnejše bi bilo, ako bi bil gospod baron priznal, da se opira na Nemce in si krčevito prizadeva služiti le njim. Devetčlanski odbor se je zato tudi potolažil in je izrekel svojim ministrom popolno zaupanje. Tako je potihnil tndi ta vibarček v kozarcu vode. ♦ Cesarsko sankcijo je dobil štajerski deželni zakon, s katerim se določa oproščenje od deželnih in občinskih doklad na hišnonajemninski davek na novo zidane in prezidane hiše v občinah: Ptnj, Maribor, Celje in Juden-burg. * Poljedelski odsek državnega zbora je sprejel resolucijo, v kateri poziva vlado, naj stori potrebne korake, da predloži še pred 1. jjanuarjem 1910 1. ko doteče rok za predlog novega finančnega načrta, načrt zakonskega predloga, s katerim bode zemljiški davek popolnoma odstranjen in namesto njega uveden progresivni davek na tantieme, dividende, dedščine, premoženje in lnksus. * V proračunskem odseku je bil sprejet odstavek o trgovinskem mini-sterstvu. Dr. Adler je izjavil v imenu soc. demokratov, da si njegova stranka želi, naj bi bil osnovan samostojni urad dela, ki bi naj bil podrejen sedanjemu ministru trgovine. Dr. Hasen-Ohrl je izjavil, da vojno ministerstvo kani poveriti pokrivanje vojaških potrebščin v večji meri malim obrtnikom nego se je to godilo do sedaj. * Davčni odsek je sprejel resolucijo, v kateri se poziva finančnega ministra, naj čim prej predloži nov zakon o hišno - najemnem in hišno - razrednem davku. * V ogrskih delegacijah je izjavil delegat Saehy, da stranka neodvisnosti nikdar ne odstopi od zahteve, da mora po 1917. leta navstati popolna gospodarska ločitev obeh držav. Delegat Hollo je napadal barona Aehrenihala, češ, da je njegov govor v protislovju z ogrskim državnim pravom, kajti gospodarske stvari pač niso skupne stvari obeh držav. Sekcijski načelnik Ester-hazy je branil ministra, trdeč, da se ni nikdar mešal v notranje stvari ogrske države in da je minister govoril o jednotni carinski meji, ne pa o jed notnem carinskem ozemlju. Ta izraz je tudi v tekstu nagodbe. Delegat Meda-kovič je govoril, (hrvatski) o prodiranju Nemčije proti Adriji. Trozveza to nemško razpenjavost s svojo pasivnostjo podpira in pospešuje. Upravo Bosne je tndi podvrgel kritiki; dosedaj ni bilo v okupiranih deželah rešeno še nobeno veliko vprašanje, ne vprašanje o zemljiški odvezi, ne ono o avtonomiji cerkve. Moč uradništva je tnko narasla, da se je to z usp.hom uprlo ministru in preprečilo n.|i gov poskus pripraviti pot uvedbi ustavnega režima. Vnanjje države. Portugalsko. Krvavi dogodki v Lisabonu so vzbudili grozo in zanimanje po vsem svetu. Vsi listi se pečajo z razmerami na Portugalskem. Ne da se tajiti, da so te žalostne razmere in dogodki plod dolge, dolge vrste zmot in pogreškov, ki so jih zagrešile razne vlade umorjenega kralja in njegovih prednikov na portugizkem narodu. Dolžnost raznih ministrov umorjenega kralja bi bila, opozoriti vladarja na dejanjske razmere v državi, no nikdo ni tega storil, še najmanj pa diktator Franco, ki je mislil, da bode z brutalno brezobzirnostjo zatrl vsak sled opozicije, vse težnje po ustavi in zakonitosti. Zapiral je šole in zatiral liste — v deželi je 75% analfabetov, — siromaštvo je nepopisno, vlade pa se niso brigale za to, kako bi ljudstvo dvignile moralno in materjalno. Zato je prišlo do tega poloma — odgovornost za vse pa nosijo oni, kateri so dosedaj vladali v deželi. „Frankfurter Zeitg." piše, da bi bila najboljša rešite? iz sedanje krize — republika. „ Stranke, katere so privedle kraljestvo in državo na rob propada, so vseskozi monar-hične; njih zadnja beseda je bila po-rušenje ustave in zakonitosti, njih delovanje vede k umorstvu kralja; zatorej je logika stvari taka, da bi po monarhistih, kateri so popolnoma do-gospodarili, prevzeli vlado republikam." — Tako piše ..Frankfurter Zeitg.," kateri ne more nikdo pripisovati republikanskih idej. — Sedaj je mir v deželi — vse je tiho. Mogoče, da se bode ministerstvo monarhistiških strank vzdržalo in dobilo v sebi dovolj moči da se s krepko roko in železno odločnostjo poprime reform. — Mogoče je pa, da je sedanji mir le odmor pred novim viharjem. — Rusija. Pravda proti „port-arturskim junakom" StOsslu, Fockn in Reissu je končana. Ta pravda je spravila na dan mnogo žalostnih in pre-žalostnih dejstev, ki nam pričajo, kaka gnjiloba in nedisciplina je vladala v vodilnih krogih ruske armade. Ta gnjiloba je zakrivila tudi vse ruske poraze. Tožitelj je zahteval, naj se imenovane tri generale obsodi na smrt, naj se jim pa priznajo olajšujoče okol-nosti, generala Smirnova pa naj se obsodi na 10 let. Da se to ne bode zgodilo, je samoposebi umevno, saj so vender »portarturski junaki" StOssI, Fock in Reiss predstavitelji onega starega sistema, ki je bil tako kruto poražen na madžarskih bojiščih in ki je potem provzročil revolucijo doma, kateri je pa prišel sedaj zopet na krmilo. Car Nikolaj menda vendar ne bode tako nedosleden, da bi dal te ljudi postrelit, ko se mu je s pomočjo černosotnjencev in reakcijouarcev vsake vrste posrečilo ndnšiti ustavo in vsako prosto gibanje in d.hanje ruskega na roda. Ne, to bi ne imelo smisla, doba StOsalov in drago? je zopet napočila na Roškem. * Portugalsko. Do sedaj je vse mirno v deželi. Kralj je slovesno 6b-ljubil, da hoče spoštovati ustavo in da nikdar ne seže po didakturi. Komisija, ki je pod Francovo diktaturo upravljala občino lizbonsko, je dala svojo ostavko. Temu vzgledu bodo sledile tudi opravne komisije v drugih ttestih in bržkone bodo po vsej deželi kmalu razpisane občinske volitve. žadnj. norofiil. iz Port^pilklil. Lizbona, 8. februarja. Že od jutra zvone po vseh cerkvah v mestu; na ulicah se je nabrala velikanska množica domačinov in tujcev, kateri so prišli gledat pogreba kralja in prestolonaslednika. Vojaštva je povsod dovolj, red vzdržuje velika množica policistov. Pogreb se je pričel ob 11. uri dop. Kralj Manuel, žena in mati ustreljenega kralja so se udeležili pogreba le v gradu samem. Lizbona, 8. februarja. Izkazalo se je, da oni trije možje, kateri so bili pri atentatu na kralja ustreljeni, niso kraljevi morilci. (To novico je priobčil pariški list »Matin" takoj po umoru.) Kje so pravzaprav pravi morilci, se ne ve in tudi oblasti o tem ne povedo ničesar. Najbrž so srečno ušli. Lizbona, 8. februarja. Obe kraljioi mislita zapustiti Portugalsko. — Premoženja ni zapustil kralj Kari nobenega razun dveh zavarovalnih polic na življenje. Izkazalo se je celo, da je s pomočjo Frankovo porabil mnogo državnega denarja. — Republikanci imajo od dne do dne večji vpliv in prerokujejo mnogi poznavalci portugalskih razmer, da bo v doglednem času razglašena ljudovlada in odstavljen kralj. — Na Dunaju, v Parizu, Zofiji, Londona in dragih evropejskih prestolnicah so se brale v katoliških cerkvah slovesne črne maše za kralja Karla I. Dopisi. Takozvani koroški slov. krščanski aooijaloi v pravi tuši. Kaj so koroški slov. krščanski socijalci, oziroma bolje klerikalci, kaže nam jasno sledeči slučaj: Poletn lanskega leta je bil v delavskem društvu v Celovcu sestanek za ustanovitev »Koroške mladeniške zveze". Večina je bila na sestanku za to, da se ustanovi samostojna mladeniška zveza, samo jeden od gospodov, dr. Ehrlich, je bil za to, da še mora na vsak način ustanoviti mlade niška zveza kot nekak klub neke »Slov. zveze nepolit. društev na Koroškem". Po dolgem utemeljevanju je dr. Ehrlich pridobil vender večino za svoj prelog. A kaj storiti? »Slov. zveze nepolit. društev na Koroškem" Se ni bilo. Sestavil se je takoj odsek za določitev pravil zi „Zvezo". Določenega dne snide se do-tični odsek in predlože se od strani narodao - radikalnega dijaštva uzorna pravila. Razun nekaterih formalnosti so bila tudi dr. Ehrlichu pravila ušeč. ko so se tudi te formalnosti spravile V red, vstane duhovnik dr. Ehrlich in pravi: »Mi koroški Slovenci dobimo r kratkem jako mogočnega sovražnika in to bodo koroški slov. socialdemokrati, ki bodo postali narodni. Zato zahtevam, da se določi v pravilih versko stališče". Vse je bilo temu nasproti, ker kakšno versko stališče naj zavzame kako slov. pevsko, telovadno itd. društvo? Slovensko naj bo, pa mirna Bosna. Na to stavi jeden od odseka dr. Ehr-ichu vprašanja: »Torej Vi hočete po- staviti proti slov. socialdemokratom velikega klerikalnega zmaja ? Kako pa tedaj, ako bodo imeli koroški Slovenci za časa dožavnozborskih volitev edinega kandidata slovenskega socialdemokrata, šiov. kršč. socijalci pa nobenega ? Katerega bodete potem volili, ali slovenskega socialdemokrata ali nemškega kršč. socijalca?" Na to dr. Ehrlich: »Gotovo kršč. socijalca". Vse navzoče to kar p6-parilo in čulo še je: to je drugi dr. Mahnič! Gotovo se je dr. Ehrlich naučil te kršč. spcijalne politike v Rimu. In ta dr. Ehrlich, ki javno že naprej priznava bode da volil nemškega klerikalca rajše kot protiklerikalnega Slovenca naj bo odbornik »Slov. kršč. socij. zveze za Koroško", ki se je ravnokar ustanovila?! Žalostno je za društva, ki pristopajo k taki »Zvezi", katera je v takih rokah in pod takim vodstvom. Ali hočete tudi vi društva zatajiti svojo narodnost ? Zakaj so vas rodoljubi ustanovili ? Za to gotovo ne, da bi gojila mednarodni klerika-lizem. Torej društva, stran od take organizacije, dokler je še ča3! Vsak, ki še količkaj narodno čuti mora spoznati nevarnost načel, ki jih zastopa dr. Ehrlich in ljudje enake vrste; ti bodo v najnevarnejšem trenutku vrgli svojo narodnost pod klop in se zavzeli za nemški kleiikalizem, mi pa moramo pred vsem čuvati svo narodnost, ki je od vseh stranij napadana, in od nemških kršč. socijalcev nič manj, kot nemških nacijonalcev! Iz Spodnjega Dravograda. Kakor že znano, je prešla občina Sp. Dravograd in žnjo tudi krajni šolski svet lansko leto Slovencem v roke. Kakor so poprej naši nasprotniki z našo pripomočjo, bodemo tudi Slovenci sami uboge šolarje z ubovalom, sploh z različnim oblačilom obdarovali. Na tem ni nič novega, nameu tega dopisa je, naše nasprotnike v pravi luči pokazati. Ti odpadniki imajo zmiraj svoj »schulfreundlich na jeziku, ko pa je bila zbrka za nameravano obdarovanje, so imeli ti »schulfreundlich gesinnte" ljudje, za nabiralce le psovke in zapečatene žepe. In še več. Dne 2. svečana smo priredili v prid ubogim šolarjem v gostilni g. To-polnika tombolo. Ne samo da »schulfreundlich gesinnte" 7 po številn nič za uboge otroke niso darovali, še nasprotovali so tomboli in pri svojih pristaših agitirali, da naj doma oštanejo. Ne smemo pozabiti nadučitelja g. Na-glarja, zdaj »grosser deutscher MaUn" doma iz Podvelske ob koroški železnici, kateri je hotel tombolo s tem ovirati, da je dotične karte na katere se pri tomboli igra in šo bile že ve- \ liko let v gostilni g. Topolnika za vsako tombolo na razpolago, kot svoje last od oštirja zahteval in akoravno ni imel dokazov, da so tiste njegova last, smo g. Voglarju karte vrnili, da se ta »schulfreundlich gesinnter" učitelj ne more "sponašati, da se brez tistih starih umazanih kart tombola ni mogla vršiti. S tem nastopom je g. Voglar dokazal, da so mu ubogi šolarji deveta briga. — Žalostno. Vkljub vsem zaprekam, pa se je tombola tako imenitno obnesla s ka-koršno se naši nasprotniki, dokler so imeli še krmilo v rokah, ne morejo ponašati. Nabrani denar in čisti dobiček od tombole znaša sknpno 529 K, obdaro-vanih bo 68 otrok in znašajo stroški 439 K 57 vin., torej še ostane 89 K 43 vin., kateri znesek se bo za nameravano šolsko veselico ali pri prihodnjem obdarovanju ubogih šolarjev porabil. Prisrčna hvala vsem tržanom, kateri se niso zbali nemškutarskih huj- skačev, tukajšnjim okoličanom in tudi sosedom Štajercem, kateri so k temu dobrodelnemu namenil prispevali. Slovenske novice. — Ha Balkanu vre! Prejeli smo najnovejša poročila iz Carigrada, da je položaj na Balkanu in v Mali Aziji jako resen. Turek vstajaj Pripravlja se na vojsko z Rusijo! V »kavkaških vojaških krogih" se sodi, da je neizogiben špopud š Turčijo. V Celju se javno govori o vojski s Turki. A ne samo to! Dobro poučeni krogi tudi vedo, da se »macedonski odbori" prav * • pridno pripravljajo pod svojimi novimi vodji, da padejo ob pravem času Turkom za hrbet. Pravijo, da tudi Albani in Grki ne bodo mirovali. Vsa evropska diplomacija se praska za ušesi in škili na »Balkan", kamor pošlje še en regiment »špijonov" in »žendarjev". Čaje se tudi, da bo 1. marca 1.1. kongres poslanikov velevlasti v Carigradu, kjer se že vrše najobširnejše priprave za slavnostni sprejem. Za to sprejemno slavnost se bodo izdala posebna vabila, katera že razpošilja »Celjski • Sokol". Tedaj dne 1. marca 1908 na »Balkan"! — Celjsko pevsko društvo opozarja gg. člane na pevsko vajo, ki se bo vršila v sredo, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Tndi se bode pri tej priliki vršil jako važen pogovor. — Hud vihar je divjal v petek v Celju. Človek si že kmalu ni upal na cesto. — Kakor poročajo graški listi, so imeli tudi tam hud veter; pobil je mnogo šip, razrušil celo nek zid, trgal raz streh opeko in vrgel s stolpa mestne farne cerkve več centov težka vrata v izložbo tvrdke Ladstatter, katera je seve čisto minirana. Nekaj oseb je vihar prevrgel, večjih nesreč po dosedanjih poročilih ni bilo. — Na Zgornjem Štajerskem je snežilo, isto-tako na Češkem in na Gališkem, kjer je padel meter visok sneg. Promet na manjših žoleznicah so morali ustaviti. — Viharji s snegom so divjali tudi po Nemčiji; pretrganih je mnogo brzojavnih in telefonskih zvez. — Bralno draštvo v Gaberju pri Celju je imelo včeraj pri g. Omla-diču svoj 1. občni zbor, ki je bil precej dobro obiskan. Iz odborovega poročila posnemamo, da je imelo društvo lansko leto 117 vseh članov, izmed katerih pa mnogi niso redno plačevali udninev zato izkazuje blagajna primankljaj. Novi odbor se je izvolil takole: predsednik g. Pušnik, odborniki gg.: Zabu-košek. Sadu, Omladič, Kuhar, Bizovi-čar, Fr. Grilec in Bobek, namestniki gg. Heiligštein, Ign. Grilec in J. Šarlah. G. dr. Božič je začrtal v lepih besedah bodoče delovanje društva. Sklenilo se je gojiti najožje stike z »Del. podp. društvom" v Celju. — Umrl je v Zg. Jaršah pri Mengšu g, Peter Majdič star., oče g. Petra Majdiča v Celju, po dolgotrajni bolezni. N. v m. p.! — Umrl je V petek zvečer na Bregu pri Polzeli in bil v nedeljo predpoldne pokopan'umiro vi jeni nčitelj in šolski vodja g. Blaž Čebul v 82 letu svoje dobe, ki je služboval na Polzeli nad 30 let. Ranjki je bil stari oče soproge ravnatelja Zadružne Zveze gosp. Franjo Jošta, ki sta oba izgubila še le li dni poprej vsak svojo mater in ki imata v tako kratkem času 3 sveže grobe, kar je tem hujši udarec za spoštovano narodno rodbino, ker je g. ravnatelj Fr. Jošt že sam dalje časa bolehen. Blagemu pokojnemu gospodu Čebulu svetila večna luč, cenjeni rod- bini Fran Joštovi pa, ki naj pogumno prenaša te hude udarce krute usod«, naše odkritosrčno sožalje! — »Zahteve" Kmečke iveee izrečene na obč. zboru Kmečke zvezo v Celja so po »Slov." poročilu sledeče: 1, Merodajni krogi se pozivajo ubraniti nvoz klavne živine iz inozemstva, ker bi bil to zlasti za štaj. kmeta smrtonosen udarec. 2. Zahteva se pravična volilna reforma za štaj. deželni zbor, da bo kmečko prebivalstvo v njem številnejše zastopano kakor doslej. 3. Zahtevajo se za Sp. Štajer slovenski uradniki. Obsodila se je seveda »nedostojna" pisava štajerskih slovenskih »liberalnih" listov in govor ministra Pesofcke v Gradcu. — Obsojen je, kakor se poroča iz Ptuja g. župnik Kokelj iz Vurberga na 30 K globe radi prestopka društvenega zakona. Udeležil se je namreč štajercijanskega shoda na Vurbergn ia prišel tam v prepir z Linhartom in Slawitschem, ki »osrečujeta" naše ljudstvo v ptujski okolici s svojimi shodi. — O gospodu deželnem poslanca Terglavu se tudi pripoveduje, da ne zna izpolniti niti poštne nakaznice. Mi seveda tega ne verjamemo, — Prostovoljna požarna kramba v Šmartnem na Pakl priredi v nedeljo, dne 16. t. m. predpustno veselico v prostorih gostilne »pri pošti". Poleg plesa je na sporedu šaljiva pošta in razne druge zabave. Svira društvena godba. — Za Rajhenburg - Videm In okolico se je ustanovila nova podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda" ter se vrši prvi občni zbor iste v nedeljo, dne 16. t. m. popoldne v Rajhenburgu pri Kosarju. Z zborovanjem se združi tudi koncert v prid družbe. Rodoljabi sosednih krajev se h koncertu tem potom najvljudneje vabijo. Novi podružnici pa kličemo: Na delo! — Iz Šmarja. Namesto venca umrlemu članu nadzorstva, gospoda Franc Verku, posestniku pri Sv. Petru na Medvedovem selu, je podarila Hranilnica in posojilnica v Šmarji IS K »Dijaški kuhinji" v Celju in -12 kron »Dijaški kuhinji" v Maribora. — Nogo si je zlomil g. Emerik Moric, nadučitelj pri Št. Petru pod Sv. gorami. — „Nemee" v Št II i u bodo varovala pred poslovenjenjem graška akadem. društva. Stvar ima v nekem ozira svojo resno stran; ti mladi možje bodo nabirali denar za ponemčevalne svrhe v Št. Ilju. — V Brežleah se vrši krščansko socijalni tečaj dne 24., 25. in 26. februarja. Ali imajo v okraju premalo pre-tepačev ? — Volitve v okrajni zaatep brežiški iz sknpine veleposeetva se vrše v pondeljek, dne 17. februarja. Dr. Iv. Benkovič je izjavil na občnem zboru »Kmečke zveze" v Celjn, da je Slovencem zmaga sigurno zagotovi/ena. Kolikor smo mi poučeni, je Slovencem zmaga le tedaj zagotovljena, ako store vsi slovenski veleposestniki do zadnjega svojo narodno dolžnost. V pondeljek tedaj vsi na volišče! — Budimpcštanski paromlinl bodo odslej mesto dva, tri dni v tednu počivali. Vzrok je namreč slaba kupčija z moko. — Kdaj neki se bodo naši ljudje spametovali) Pred kratkim mi je prišla v roke dopisnica oddana v Judendorfu menda 28. II. 1905. Pisana je v nemščini, kakoršno govore naši fantje, kedar pridejo od vojakov. Naslov kakor tudi vsebina je tako kuri-ozna, da jo priobčimo doslovno bralcem v zabavo, našim fantom in dekletom v tujini pa v opomin, da naj gotovo več ne pišejo svojim sorodnikom v takem jezika, ker a tem se le osmešijo. Naslov se glasi: „Hern Alos Kump in Kur Šenzih Pajluteu Perk Lect Post Klajin SonUk inštajiermark". Vsebina pa je sledeča: „Anfak maj Šreben Griis maj Prftdeer stan Šrebi Dih vajter vigezti ime Bos Mi Het Gut ih Pin vait Fun Dir Bek, Unt Šrjebi Mih Bote franz ia ihobi GSsrimm Jem Radajtin ivasis Niht hoten k rik Oder Niht Maj Antres Markns Matjon Jndendorf Paj Graz štajennark." Pa naj kdo reče, da naše utrakvistične šole ne poganjajo bnjnih lingvističnih evetk! — Posledica žganjepitja. Pri Sv. Frančiška Ksav. sta se pred nekaj dnevi dva moža tako nasekala žganja, da sta domu grede v nekem jarku obležala in nista mogla vstati. Slučajno ju je našla neka ženska. Spravili 80 ju pod streho in tam komaj zbudili k življenju — It Maribora. Naši „ narodni" duhovni in neduhovni gospodje so najeli prostore za novo klerikalno posojilnico pri zagrizenem Nemcu, kateri je že večkrat strastno nastopil proti Slovencem, pri Tissotu („Črni orel") na Grajskem trgu. Stlačilo se bo mnogo denarja Nemcu v žep. Po mnenju dr. Verstovška je to vsekakor bolje kakor pa podpirati ^liberalno" staro slovensko posojilnico v Mariboru, v katere načelstvu še vedno sedi klerikalni duhovnik. — Poučni tečaj za prro pomoč pri nezgodah. Obrtni pospeševalni zavod v Gradcu namerava prirediti že peti poučni tečaj za prvo pomoč pri nezgodah za delovodje in delavce. Tečaj bo trajal dva tedna in se bo poučevalo v zavodu od 7.-9. ure zvečer. Tečaja se lahko udeležijo Štajerski delovodje in delavci. Priglasiti se je treba v zavodu (GewerbefOrderungs institut), Gradec, Gosposke ulica 9. — Rop na vlaku. Pretekli torek sta v Mariboru vstopila na vlak dva elegantno oblečena mlada človeka v večerni poštni vlak in v kupeju z nekim žganjem omamila krošnjarja Lack-aerja, H se je vozil v Ljubljano. Na to sta ga preiskala in mu vzela ves denar. Ko se je Lackner v Ljubljani vzbudil, mu je manjkalo 350 kron denarja. Sopotnika sta seveda tudi iz- — Vinogradniki v ptujskem okraju t Deželni vinarski inštruktor za ptujski okraj bode poučeval prak tičao o rezi in sicer meseca februarja: 20. r dež. vinogradu v Rodnem vrhu, začetek ob 1. uri popoldne; 21. vWratz-feldovem vinogradu v Sedlašku, ob 2. ari popoldne; 25. v Miheličevem vi-nogr&dru v Goričaku, ob 10. uri pred-poldne; 26. v Lovrecovem vinogradu v Velikem vrhu, ob 10. uri predpoldne; 8h. v Schulfinkovem vinogradu v Pristavi, ob 10. uri predpoldne; 27. v Mlakarjevem vinogradu v Velikem Okiču, ob 1. ari popoldne; 28. v Gomilšekovem vinograda v Leskovcu, ob 9. ari pred poldne; 28. v Vojskovem vinogradu v Podlelmiku, ob 2. uri popoldne. Meseca marca: 2. v dr. Jurtelinem vinogradu v Karčovini, ob 10. uri predpoldne; 5. v cerkvenem vinogradu v Grajenšaku, ob 10. uri predpoldne; 10. v Zlodnja-kovem vinogradu v Juršincih, ob lt). Uri predpoldne; 10. v Koserjevem vinogradu y Dragovičn, ob 2. uri popol-dne; 12. v deželnem vinogradu v Na-rapljah, ob 1, uri popoldne; 13. v Vra-bi&evem vinogradu v Stoprcih, ob 1. uri popoldne. Pri tem pouku se bodo pretresovala tudi druga v vinarsko stieko spadajoča dela. Ako bi pa slabo vreme oviralo izvršitev tega programa, bo pristojen občinski urad pravočasno naznanil. — Graški trgovski pomočniki se že dolgo časa borijo za to, da bi se trgovine zapirale zvečer ob 7. uri; trgovske pisarne pa ob 6. uri. V petek zvečer so imeli nemško nacijonalni trg. pdt&očniki v Gradcu shod, na katerem io se izrekli za odločen nastop v tej zadevi. Klerikalni nemški trgovski pomočniki so se proglasili jedini z njimi. — Obsojena sta bila hlapec Blaž Toplak in posestnikov sin Janez Pešec od Sv. Marka k trimesečni, ozir. dvomesečni ječi, ker sta ustrelila v lovskem okrožju g. Pfeiferju jedno srno in ju je pri tem zalotil lovski nadzornik Janžekovič. — Nagrado za ubite strupene kače bo Vplačeval deželni odbor tudi letos, po 50 vin. za glavo. Glave ali trupla ubitih živali je treba poslati zoologičnemu muzeju v Gradec, najbolje po več naenkrat, v špiritu preparirano in pozneje posušeno. V času od 1. julija do 15. sept. se ne vplačujejo nagrade in se tudi takih pošilja-tev ne sprejema. — Imenovan je g.Šlander, župnik v Starem trgu pri Slovenjgradcu čast. kanonikom lavantinskega stolnega ka-pitelja. — Pri St. Martinu pod Vur-bergom so ustanovili preteklo nedeljo klerikalno izobraževalno in gospodarsko društvo. — Umrl je v Čemehovcu, fara Sv. Trojica o Kraljevcu na Hrvaškem, pretekli petek veleposestnik g. Franc Prosinečki, star 67 let. — Iz Ormoža. Pred kratkim sem dobil v roke živinski potni list, katerega je izdalo županstvo trga Središče. Opremljen je bil s samonemškim pečatom „Marktgemeindeamt Polstrau". Ker poznam trden naroden značaj županstva in obč. odbora središkega, ne dvomim, da se bo kmalu nabavil nov samoslo-venski pečat, katerega bo imelo županstvo ali dotični g. občinski odbornik, ki se bavi z živinskimi potnimi listi, v porabo, da ne bo romalo vsako leto gotovo nad 1000 živinskih potnih listov s samonemškim občinskim pečatom v svet. Bodimo dosledni tndi pri malenkostih, ki konečno vendar niso malen kostni. — Imenovani so avskultantom gg. Franc Kotnik pri celjskem okrožnem sodišču, Jože Požar in dr. Arno Pirnat pri mariborskem okrožnem sodišču. — Kriza v rektoratu graškega vseučilišča. Naučno ministerstvo je sprejelo tudi odstop prOrektorja dr. Holla. Volil se bo nov refctor. Konoftko. — Slovenska zmaga. Pri obč. volitvah v Globasnici na Koroškem so Slovenci v vseh treh razredih zopet zmagali. — Slovensko kmetijsko dražbo mislijo osnovati koroški Slovenci, kakor poroča „Mir". Na Koroškem se je vobče v zadnjem času začelo živahno gospodarsko gibanje, za kar gre mnogo Z&lbg realističnemu bastopu „mladih" okrog „Korošca". —• Celovški občinski svet je sklenil v svoji zadnji seji postaviti i| novo gledališče povodom 60 letnega vladanja cesarja, ki se bo imenovalo -cesarja Franca Jožefa I. jubilejno gle- u • • dišče . Prostora bo za približno 1020 ljudij ter bo stalo okroglih 600.000 K, notranja priprava pa do 100.000 K, Najelo &e bo deloma posojilo, deloma pa bode prispevala k stavbi cela dežela. 1. Poročilo načelstva in »dobrenje računskega zaključka za 1. 1907. 2. Pre-memba pravil. 3. Slučajnosti. — Ženska podružnica dražbe sv. Cirila In Metoda za Sv. Lovrene nad Mariborom In okolico pr redi 16. svečana 1908 v prostorih gospe M. Pernat veselico s petjem, šaljivo pošto in plesom. S prijaznosti sodeluje slav. moški kvartet iz Maribora. — Ker v ;em kraju „Siidmarka" močno napreduje in le dobro obiskana veselica povzdigne ugled tamošnjih Slovencev, se uljudno vabi domače in sosedne rodo-jube k prav mnogobrojni udeležbi. — Iz Braslovč. „Pevsko društvo" uprizori v nedeljo 16. t. m. na Legantu narodno igro „Deseti brat". V odmorih igra slav. Št. Pavelska godba na lok. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstop nina I. in II. vrsta 1 K 40 v, III. in IV. vrsta 1 K, ostali sedeži 70 v, stojišča po 40 v. Po igri je koncert slav. Št. Pavelske godbe. Posebna vabila se ne razpošiljajo. K obilni udeležbi Vabi uljudno odbor. Mtme vesti. — »Lastni dom*, reg. stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gabrju pri Celju ima svoj redni občni zbor v pondeljek, dne 17. februarja 1908 ob 6. uri popoldne v pisarni Schillerjeva cesta št 3 s sledečim dnevnim redom: Listnica uredništva. Dopisov, katerih dotiCni gospod dopisnik ni podpisal, ne moremo sprejeti v list. Ime ostane sicer tajno, a uredništvo mora vedeti, s kom ima opraviti. Toliko v blagohotno uva-tevanje. Notar na Sp. Štajerskem sprejme not. kandidata (tudi začetnika). Naslov pove upravni štvo „DomoviDe". 3-i Za dobro idočo gostilno se Sprejmeta X $ za 2 osebi s popolno oskrbo t mestu Celju Ponudbe na upravništvo tega lista. Absolventinja višje dekliške šole in trgovskega tečaja želi mesta kontoristinje kot zaCetnica. Prijazne ponudbe se prosi pod ..Slovenka 177" poštnoležeče Ljubljana. 88 3—3 Odvetniški ki je popolnoma izurjen se sprejme. Pogoji po dogovoru. Nastop mogoč takoj. Ponudbe oziroma naslov upravništvo -Domovine". 95 9-* na račun, najbolje penzijo-nist. — Ponudbe poštno ležeče St. St. 108, Celje. na glavni cesti v trgu Vojnlku pri Celju Je naprodaj. Pripravna je za vsakega rokodelca in kmeta pa tudi za privatne rodbine. Zraven je tndi veC oralov zemlje in se proda vse ali posamezno. Več pove lastnik Vinko Gajftek v Celja, 91 Savodna 22 (GriC sv. Jolefa). 8—» JaMFritž civilni ln vojaški krojač v Celja, kovaška ulica št. 3 se priporoča slavnemu občinstvo v izdelovanje vsakovrstnih oblek, več letna praksa v tej stroki jamči za povoljno izvršitev. 92 2-1 MfeMtf Občni zbor Posojilnice v Brežicah se vrši v nedeljo, dne 23. februarja 1908 ob l.«H popoldne v lastni pisarni. TVnAVTli VAfl • načelstva. 2. Potrjen je računskega ttr 1/UPVUA 1PU. ključka za let0 1907. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Izvolitev načelstva. 6. Izvolitev računskih pregledovalcev. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob 1. uri ne bil sklepčen, vrši se isti dan v istem prostoru ob pol 2. uri drugi občni žbor in sklepa takrat vsako število zadružnikov. Nadelstvo. v Za vse izraze srCnega soCutja ob priliki bolezni, smrti in pogreba najinega blagega starega oCeta gospoda Blaža Čebul, umir. učitelja in Šolskega vodje na Polzeli, izrekava v svojem in v imenu vseh sorodnikov iskreno zahvalo. Zlasti so zahvaljujeva Se preCastiti polzelski duhovščini in šolskemu vodstvu polzelskemu, nadalje cenjenemu domaČemu in sosednjemu uCiteljstvu, slavni požarni brambi in vsemu mnogoštevilnemu cenjenemu občinstvu za nad vse Častno spremstvo pokojnega k veCnemu poCitku. Prav posebej se zahvaljujeva še gospodu naduCltelju Fr. Brinarju iz Gotovelj za ginljivo slovo, ki ga je govoril ob odprtem grobu rajnemu tovariša — starCeku. Vsem skupaj Bog plaCaj! CELJE-POLZELA, 10. februarja 1908. 102 1 Mici in Franjo Jošt. f S potrtim srcem javljamo tužno vest, da je gosp. PETER MAJDIČ, star. v Zgornjih Jaršah št. 10. danes dne 10. svečana 1908, ob 4. uri zjutraj po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki preblagega rajnkega se bodo v sredo, dne 12. t. m. ob pol 4. uri pop. v hiši žalosti v Zgornjih Jaršah št. 10. svečano blagoslovili in potem prepeljali na pokopališče v Mengeš, kjer se bodo položili v rodbinski žrfi k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo opravljale v raznih cerkvah. CELJE, dne 10. svečana 1908. Matilda Majdič roj. Kotnik, Ana Majdič roj. Rupschl, sinahi. Franc Majdič, Vinko Majdič, Peter Majdič ml., sinovi. Vsi vnuki in vnukinje. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je nai iskreno ljubljeni oče, tast, stari oče in Bvak, gospod Franc Prosinečki veleposestnik, dne 31. januarja ob polnoči po kratki in mnčni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 67. letu svoje starosti mirno v Gospodu preminul. Zemeljski ostanki dragega pokojnika so se v nedeljo, dne 2. februarja ob 4. uri popoldne v hiši žalosti blagoslovili in potem na pokopališču v Kraljevcu položili k večnemu počitku. Svete maše zadušnice so se brale dne 3. februarja ob 9. uri pri sv. Trojici v Kraljevcu. ČEMEHOVEC (Figarov most), dne 31. januarja 1908. Franjo Prosinečki, Vekoslav Prosinečki, sinova; Rozallja Granec, Josipa Še-petave, Suzana Zrnec, Marija PetriSič, UrSula Cnrhalek, Dragica Llpej, hčere; Marija Naral, Cecilija VVelgetz, sestre; M. Prosinečki, snaha; Stjepan Granec, Mlo Sepetavc, Mato Zrnec, Josip Petrlftič, Franc Cnrhalek, Josip Llpej, zeti. NAZNANILO. Posojilnica v Gornjemgradu obrestuje od 1. februarja t. I. hranilne vloge po 151 5% Odlikovana semenska trgovina, umetno vrtnarstvo Alojzij Korsika y Ljubljani. Edina na Kranjskem strokovno urejena trgovina s semenjem, na debelo In na drobno. — 6 vrst pese, 10 vrst detelje, 16 vrst trave, čist ili trav In več dmglh travnih zmesi priporočenih po »Kmetovalcu" in tudi še druga mnogovrstna krmilna zelenjadna in cvetlična semena, prave, preizkušene dobre kalivosti, za katere kakovosti jamčim. — Tu se tudi izdeljujejo mnogovrstni šopki in venci, sveži In suhi, s trakovi in napisi, kakor tndi vsi v to stroko spadajoči predmeti po prav nizkih cenah. == Cenik za leto 1908 se dobiva brezplačno. - Za obilno naročbo se priporočam z odličnim spoštovanjem 67 3-2 Alojz Korsika. 5-6 Tehtnice 1 m vsake vrste, sprejme v popravilo Iv. RiM, ključavničar, Celje Preskrbi tudi preizkušenje pri meroizkusnem uradu. « - Darujte družbi sv. Cirila, in Metoda! in daje posojila po 6%. Načelstvo. Savinski izkuševališču preiskan in preizkušen na ces. kr. poljedelskem pre-na Dunaju. liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke VINCENC KVEDER 13 130—16 •mmmmmmm^^ 24 ^4—16 Nova vinska postava Zvezni trgovini v Celju Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah. &H55SHSE5H5HSHSa5č!S£5E5E£E5aS2SE££SESESEi3E5EbE^