349 Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. Sedma seja 26. sept. (Dalje.) Na razgovor pride sedaj predlog nemškega deželnega odbora in povsem nemškega finančnega odseka, naj se dovoli za ne-obligatorični poduk nemščine na slovenskih ljudskih šolah 500 gold. Proti temu predlogu oglasi se poslanec Svetec. On pravi: Dr. Schaffer je rekel, da je 500 gold., kateri se dad6 za nepotrebni nemški poduk na slovenskih ljudskih šolah, le „bagatela" in vendar je to ista mala svota, katero je po nasvetu zgolj nemškega finančnega odseka odrekei deželni zbor za podporo ljudskih šol za silo, večinom po prečastitih duhovnikih vzdržavanih. Dže lani sem rekel, da je svota, nasvetovana in dovoljena za nemški poduk na slovenskih ljudskih šolah, popolnem zavržena. Isto danes ponavljam s polnim prepričanjem. (Dobro! Dobro!) Deželni odbor sedanji seveda hvali se, da se je za nemški poduk oglasilo 690 učencev slovenskih. Poročilo deželnega odbora kranjskega pa nam ne povć, koliko teh prijavljenih učencev je tudi pri nemškem poduku ostalo, in kakošni so bili vspehi tega usiljenega in nepotrebnega poduka. Meni niso znani odnošaji vse kranjske dežele v tej zadevi, a kolikor se tiče nemškega poduka vsaj v litijski soli, hočem nekoliko povedati, kako se je tu delalo, da se je ustanovil prostovoljni neobligatni nemški poduk. Deželni odbor in c. kr. deželni šolski svet sta v jako prijazni zvezi, nu seveda, „meso od mesa" ne more biti tudi drugače. Najprvo je deželni odbor, potem pa c. kr. deželni šolski svet navduševal učitelje, naj gledajo in delajo na to, da se ustanovi prostovoljni neobligatni nemški poduk na slovenskih ljudskih šolah kranjskih, se ve da tudi v Litiji. Učitelj in vodja litijske sole storil je svoje, da bi pridobil kaj učencev za nemški poduk po naročilu deželnega odbora in deželnega šolskega sveta; a oglasili so se le trije poduka v nemščini željni učenci; poduk za tako majhno število učencev je bil tedaj nemogoč. Kar pride deželni šolski nadzornik ljudskih šol gosp. Rajmund Pirker v Litijo in prvo, kar je storil, bilo je, da je vprašal, kako je z neobligatnim nemškim podukom na litijski ljudski šoli. Učitelj odgovori, da se je potrudil, ga vpeljati, da pa ni bilo mogoče ga ustanoviti, kajti le trije, od katerih so starisi to želeli , so se prijavili, več pa jih ni bilo. A gosp. deželni šolski nadzornik Pirker mu odgovori: „Tu boste prčcej videli, kako se taka stvar napravi!" Precej potem vpraša g. Pirker otroke: ,,Otroci, kdo hoče nemški znati? Tu je priložnost se nemško naučiti!" In takoj je poskočila cela tropa paglavcev izza klopi in vsi so prijavili, da hočejo znati nemški. „Glejte", je rekel c. kr. deželni šolski nadzornik ljudskih šol, „tako se mora delati in učencev ne manjka", in takoj se je ustanovil v Litiji neobligatni nemški poduk na ljudski šoli. In gosp. Pirker je rekel učitelju litijskemu, da se ima natanko ravnati po ukazih kranjskega deželnega odbora in deželnega šolskega sveta, drugače ga bode moral prijaviti in prešel bo^de v disciplinarno preiskavo. (Klici: Čujte! Čujte!) Poduk nemški ustanovil se je potem v Litiji, a mislim, da je bilo z njim po celi deželi ravno tako kakor v Litiji. Navdušenje provociranih paglavcev za nemščino pa ni trajalo dolgo in je kmalu ugasnilo. Pozimi je bilo še nekaj obiskovalcev, a poleti nobenega. Le škoda, da gosp. deželni šolski nadzornik ljudskih šol R. Pirker ni prišel tudi potem koncem leta nadzorovat nemški, njemu toliko priljubljeni poduk, osvedočil bi se bil, da je bila njegova agitacija vsaj za litijsko šolo popolnem brezvspesna. Otroci naučili so se pisati malo številice nemških črk, druzega pa nič, injmeli so priliko, vsaj nekaj pozabiti. (Klici: Istina!) Če sedi otrok od 7. do 12. leta v ljudski šoli po 5 ur na dan, potem ima uže zadosti in vsak daljni poduk v nemščini mora biti brezvspešen. To pa nikakor ne gre, da nemški „Schulverein" učitelje tajno podkupuje, naj bi širili nemštvo. Kako pride sploh deželni zbor do tega, podpirati nemškovalno delovanje ,,Schulvereinovo"? Oni delajo šole, deželni normalni šolski zaklad pa jih mora vzdržavati. Ali skladajo v deželne zaklade mar Nemci, in ne v ogromnem številu Slovenci? In ali se ne godi potem velika krivica Slovencem? Kočevarji itak uže delajo deželi premnogo stroškov, ko hodijo širom sveta in mora deželni zaklad za nje plačevati ogromne svote bolnišnicam. Tu bi bilo dobro, da bi se napravile kake ustanove, da ne bi dežela trošila toliko novcev. V Kočevji imajo bolnišnico, in še to mora vzdrževati deželni zaklad. Dr. Schrev je izrekel, da se daje večidel le za slovenske šole, a tu vidimo, da nasprotna gospoda podpira le s posebno navdušenostjo nemške šole in nemški poduk na slovenskih šolah. Pa še na štirirazrednicah je nemški poduk popolnem brezvspešen in škoda je za Čas in denar, ki se troši v očitno škodo duševnega razvitka slovenskega naroda. (Dobro! dobro!) Poglejte gospodje, povem Vam slučaj, ki drastično osvetljuje naše šolske razmere. Učenec štirirazrednice hotel je letos vstopiti v gimnazijo , a ni mogel, dasiravno je stala v se ve da nemškem spričalu cela vrsta samih ,,sehr gut" — in zakaj? Zaradi nezmožnosti v slovenskem jeziku! (Klici: Cujte! Cuite!) Grospoda, tu bode treba govoriti kmalu resno besedo. Gosp. Dežman rekel je, da se mora poslom, ki znajo nemški, plačevati po dva gold. na mesec več. No, če bi to bila istina, morali bi mi, ki imamo vendar v prvi vrsti skrbeti za davkoplačujoče gospodarje, ne za posle, posebno gledati na to, da ne znajo posli ni-česa nemški. No, pa če je uže, kakor Dežman misli, toliko has-novita nemščina za posle, — za kmeta pa ni, nikakor ne. Nisem še nikoli slišal, da bi tisti kmet, ki zna nemški, tam pridelal 5 mernikov žita, kjer pridela kmet, ki zna samo slovenski, le 1. Temveč pa dobro vem, 350 da tisti kmetje pri nas, ki znajo nekaj nemški govoriti, so navadno najslabši, kajti čestokrat so taki pijanci in se klatijo po krčmah in spravljajo svoja posestva na kant. Sploh pa je res čudno, da nasprotna gospoda ravno zdaj toliko sili nemščino, ko imamo uže spodnje slovenske srednje šole in dobimo, kakor nam je po ustavi zagotovljeno, v kratkem gotovo popolnem slovenske srednje šole. Naklad na deželni normalno-šolski zaklad znaša uže 17°/0 doklade , in če se bode tako delalo naprej, bode drugo leto treba 18%. Zato mislim, da ni treba, da se denar zametava, in to se stori, ako se dovoli 500 gold. za nepotrebni nemški poduk, zatorej bodem jaz in moji somišljeniki proti dovolitvi glasovali. (Dobro! Dobro!) (Dal. prih.)