POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ^ POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA ~~ . 'I IZHAJA TRIKRAT T05ENSKO; OB TORKIH. ČETRTKIH IiS SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravat Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun St. 14335. •— Podružnice: Ljubljana, De« lovska zbornica m Celje, Delavska zbornica <—* Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — RokopUt te ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din /.—* mali oglasi, U služijo v social*e namene delavstvu in name Sl en c t m, vsaka beseda Din 0J§ Žtev.fto ♦ Maribor, sobota, dne 2. julija 1938 • Leto XIII Po dvajsetih letih Pred dvajsetimi leti je bil konec sve-ovne vojne. Vsi smo se razveselili tega °£odka v nadi, da je konec barbar-s e vojne in da nikdar več ne bo krvavi krivične, imperialistične tiranske vojne. Ob tem prepričanju je bila v prvi skupščini sprejeta tudi Vidovdanska u-stava v duhu pomirjenja in državljanske svobode, v kateri se naj povečana Jugoslavija lepo, ob sodelovanju vseh državljanov, razvija politično, socialno ln kulturno brez notranjih trenj in ovir. Razvoj se je pa zasukal. Po vsem svetu tle umetni nevarni ognji, ki nas *ahko vsak dan potegnejo v novo še “?Jj barbarsko vojno. Sile, ki imajo dobiček od pripravljanja vojne in eventualno od nastalih vojn, ustvarjajo po svetu vznemirjanja, nete sovraštvo in “uiskajo narode med seboj kakor za stavo. Narodi in zlasti njih voditelji pa verujejo hujskanju v zmoti ali pa kot špekulanti. Vidovdanska ustava je vsaj nas učila, da smo bratski narod. Rekla nam je, da smo svobodni državljani z enakimi Pravicami ter da imamo tudi vsi pra-Vlco v tej državi soodločevati o nje usodi in sodelovati v njej, da jo izpo-j?°^ninio v vseh ozirih tako, da bodo državljani politično in socialno enakopravni, državljani enake vrste. Tako Smo mislili in tako želeli. Menimo, da je ob spominu na ta preporod in prisego Jugoslovanov pač to željo in zahtevo le ponoviti. Misliti je treba na harmonizacijo našega političnega življenja, na uveljavljenje načela popolne demokracije, misliti pa je treba tudi na demokratizacijo gospodarske politike in ureditev primernega socialnega standarda v državi, ki je slab, kakor malokje. Ob prevratu smo imeli velike razlike, ki so deloma izhajale iz zgodovinskega razvoja, toda v dvajsetih letih bi se bile te razlike lahko znatno bolj omilile kakor so se. Naše socialne razmere so pa še danes za ves zunanji svet — presenečenje. Zunanji svet se čudi, kako naš delavec živi, kako naj ostane zdrav in fizično krepak ob teh razmerah. Vsa ta vprašanja se pa morejo reševati le sistematično in objektivno ter °b demokraciji, ki ima voljo, da demokratično sodeluje v političnih, socialnih in gospodarskih stvareh. Zaraditega zagovarjamo mi politično sodelovanje vseh demokratičnih vplivov v državi, toda pravih, nesebičnih in ne imperalističnih demokratičnih sil. Če se te dni spominjamo Vidovdanske ustave, storimo to zaraditega, da Ponovno povdarimo te temeljne svoje Zahteve, ki so predpogoj, da se povrne v javno življenje prvotni duh Vidovdanske ustave in z njim boljše politične, gospodarske in socialne razmere v državno skupnost. Obisk drja Matka v Beogradu V pondeljek so imeli šefi beograjske združene opozicije sejo pri Davidoviču. Ugotovili so, da je akcija desidentov Pod vodstvom drja Dragotina Jovanoviča naperjena proti interesom združe-ne opozicije, Sklenili so pOslati v Zagreb drja Ga-vriloviča Milana in Božidarja Vlajiča, da se dogovorita z dr. Mačkom in kmet-skodemokratsko koalicijo o programu n!egovei» fiiisi. >-iRazvoj dogodkov doma in po sivetu pa sili, da se vse resne stranke in politične sile med Slovenci, ki se zavedajo svoje odgovornosti, sporazumejo o tistih sicer maloštevilnih, toda važnih stvareh, glede katerih se strinjajo, v nekaterih primerih, vsaj v tem, da jih — sicer vsaka 1Z svojih razlogov — soglasno odklanjajo. Politična diferenciacija je pri nas že toliki0 razvita, da bi ustanavljanje kakega »narodnega pokreta«, kakor ga imajo na Hrvaškem, p°" menjalo korak nazaj. Tudi za koncentracijo, kakor so jo v zadnjem času s tako zaskrblje' nostjo in vnemo propagirali razni »nadstrankarski« literarni krožki in več ali manj P°' klicani posamezniki, niso dani pogoji .* • * -. - «.■- Zato pa ostane slejkoprej naša naj* nujnejša politična zahteva: obnova političnih pravic in ustanovitev svobodno organiziranih političnih strank. » Voletfr MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 26 — No, pa naj bo tako! Sicer pa — kakšen bojevnik pa sem jaz? Pismen sem prav malo. No, in sem opazil — da Vasjuk pogosto tiči v knjigah in postaja z vsemi surov in nestrpen. Vprašam ga — kam misliš s tem načinom? Za nas, očka, — je rekel — ni druge poti! Skregala sva se. Večkrat me je prijelo, da bi ga nabil a čutil sem — ima prav, prebrisanec! Neke stvari, o katerih sva se prepirala, sem tudi sam razumel. In tedaj je kakor čez noč prišlo do prevrata, gledam in vidim — Vasjuka je povsod spredaj, vodi stavke, seje knjige in lističe, govori na zborovanjih, — ljudstvo ga spoštuje, z dvajsetimi leti je bil že cel mož. No sem si mislil, naj te bog blagoslovi, jaz te ne bom zadrževal, a zadržati ga tudi ni bilo več mogoče, — bilo je že prepozno! In zakaj naj bi ga oviral? Svojega gospodarstva nisem imel, torej je bil svoboden, da si lahko uredi življenje po svojem okusu. Jelenka je nehala čitati in je poslušala očetovo pripovedovanje. V njenem ploskem obrazku so se zamišljeno in nepremično svetili bledosinji očesci in usta je imela napol odprta. Čutil sem, da je gozdar žalosten in vendar zadovoljen s svojo krvjo: govoril je kakor da mi odkriva in razkazuje podedovane zaklade. — Midva je nadaljeval in kinknil z glavo proti hčeri, — se ga pogosto spominjava in ona ga zelo ljubi. — Kadar začne govoriti o Vasjki, — je živahno spregovorila Jelenka, — vam čenča in čenča o stvareh ki jih sploh ni bilo! Gozdar se je malo v zadregi hohotal. — Kakšna malopridna punca! Glej jo no, kako ona govori o svojem očetu! A z istim smehljajem zadrege na svojem dobrem obrazu mi je skrivnostno in na tihem pravil: — Pa ima prav, Jelenkica: veš, govorim in govorim o njem in neopazno, da niti sam ne vem kdaj in kako, pridenem še iz svojega kako reč — mar mi zameriš? Ne pridevljem iz slabega namena, ampak iz dobrega, — tako zelo bi rad povedal samo dobro, dragi prijatelj! No — in tedaj se malo zaletim: mar je to greh? Saj je vseeno — ljudem je potrebna nova izbira, zato je tudi njihova cena porasla! Tako so na primer Vasilju pomagali pri begu, pot je bila dolga in je morala stati dosti denarja. Nevrednemu človeku bi najbrž ne pomagali. Bil sem pri njem šel sem v okrajno mesto na skrivnem, ponoči —. Nisem več skoraj spoznal fanta, pri bogu, res! Za dve leti se je tako spremenil, — skoraj da ni več podoben mojemu sinu, tako je ljubeznjiv, vesel, — čudno je to. In njegov tovariš je skoraj že čisto osivel, a je prijazen in vedno dobre volje, kar skaklja kakor škorec! Samo šali se in uganja burke, tako spretno in smešno, da bi počil od smeha. Govori po kmečki s prislovicami, ki jih ve toliko, kakor da jih je po vsem svetu nabral. To so veseli ljudje, ki «o nam tako notrebni, malo jih je takih prazničnih ljudi, — vendar se rode! Izvrsten rod se je začel, ni kaj ugovarjati! In če je zemlja sposobna take ljudi roditi, pomeni to — da je dobra in silna, ta zemlja, — je res ali ne? — Res je, Danilo Jakovljevič! — sem tiho P°' trdil, a v srcu se mi je budila svetla jutranja zarja- Ko sem se odpravljal, me je gozdar vprašal: — Kakšen človek pa je ta vaš stražnik? — Ne vem res. — Tako čuden je. Zadnjič enkrat, ponoči, sem obhodil gozd, da vidim če je vse v redu, pa ti pride in se ustavi na svojem konju sredi polja in stoji ka' kor kak železni spomenik. Do-olgo sem ga gledal, potem pa sem ga poklical. Ozrl se je proti meni. potem pa je odjezdil, najbrž me ni spoznal. Ampak zelo pogosto zahaja sem stražiti. Po njegovih besedah bi človek sodil, da je pameten, oči ima pa tako strahotne, kakor da gleda smrt iz njih. — Bolan je — sem rekel. Odšel sem še pred svitom. Šel sem po gozdni stezi in tiho pel — nisem mogel molčati. Noe se Jt' izlila in pobledela nad gozdom so plavali razredčeni, utrujeni oblaki, z dežjem do sitega napojena trava se je sklanjala k zemlji, veje dreves so^ lene visele navzdol, a veseli potočki so se vedno žuboreli, skakljali in nekam hiteli, kakor da se Jjoc|j skriti pred nribližajočim se soncem, da bi jin c dan ne izsušilo. Hodil sem počasi in mislil: — Dobro je biti človek na zemlji! Hipoma, kakor bi se iskra užgala. sem se spomnil stražnika: pred kratkim sem zvedel, da lazi z* Varjo. Vprašal sem jo: - Je to res Varja? rnl„ ^ ogledalu MARIBOR -k i 1 ^re za ^udi iz njegovih vrst, ga mine ^ n ovestnost. Nedeljski -»Slovenec« je objavil fUOr»Kaj pravite« poročilo o pravdoreku j •* londonskega sodnika v ločitveni tožbi e zakoncev. Sodnik je razsodil, da sta za-_.ug drugega vredna in je odklonil iz- Cl ločitev, da ne bi razporočenca onesrečila za s 'katerimi bi hotela skleniti zvezo loč lenie' — »Slovenec« je strašno hud na S1 ?n.ce "7 če niso njegovi ljudje. Ako pa so Prifa'n° jZ n'eŠovih vrst, potem bodite ■pre-pred^1"’ !>m tako malenkost ne samo iz-&Qa, ampak zapoje tudi čast in slavo. TRBOVLJE NaPd°SlaV.a letnice obstoja šole na Vodah. 2l .v°rišču šole se je v nedeljo, dne 26. junija bile ° Prece,šni° število ljudi. Zastopane so 0s e, razne korporacije, organizacije in ugledne ,,nosti- Na proslavi je sodelovala delavska ‘ a in »Trboveljski slavček«. Razni gowr- «odb. nik . s° zahtevali zgraditev noive, torej moder-Tp® nigijenične šole na Vodah. Upamo, 'da bo be f*° razumeia in dala na razpolago potrebi *ond za postavitev nove šole. Najbolj je {C! sP°red proslave vseh oddelkov šole: °Pčičev in Tone Seliškarjev prizor trplje-vIn življenje rudarjev, ki je slehernega na-'zocega ganil ,do srca. Iz iprizora je bilo videti, a rudarski deci pač ne preostaja drugega, k kramp in lopato za njihov vsakdanji kos uha. Proslava se je zaključila z obdarova- • !emv otrok in ogledom razstave del učencev j11, učenk preko 10 let. Želimo, da ibi poklicani -torji čimpreje omogočili zgraditev nove mo- delne.šole. p«nika pri proslavi šolske 100 letnice. Med jj^vo 100 letnice obstoja šole na Vodah nastala silna ipanika, ker so otroci vsled rocine (en dan poprej so bili tudi cepljeni i ? davici) padali na proslavnem prostoru ^akor snopje. Nad 100 otrok je bilo odprem-5®mh v bolnico. Razumljivo je, da so matere, i so videle svoje otroke omahovati in padati 0 tleh, dvignile mnogo krika in vika, kar je ®yeda proslavo zelo motilo. Ves čas so pa i11 v akciji rudniški gasilci s rešilnim oddel-I?0! in so otroke sproti pobirali ter jih z re-avtom vozili v amhulanco Bratovske »O velikih svečanostih v Pragi« je naslov Smrtna kosa. V noči od četrtka na petek je predavanja, ki se bo vršilo dne 6. julija t. 1. s na posledici angine preminul v najlepši dobi pričetkom ob pol 8. uri zvečer v dvorani Apo- življenja 33 letni 'dr. Milko Daneu, Pokojni za-lo-kina. Predavanje bodo spremljale Številne pušča ženo in par tednov starega otroka. Bil originalne slike, ki se bodo pokazale na platnu je priljubljen med vsemi znanci in si je v teku s pomočjo epidiaskopa. j bivanja v Mariboru pridobil velik krog prijate- Hitlerjevo sliko okrašeno s kljukastim kri- ljev. Naj počiva v miru. Težko prizadetim svoj-žem najdete tudi v mariborskih stanovanjih in cem izrekamo naše iskreno sožalje, sicer pri takih oboževalcih hitlerizma, ki so članski sestanek sklicuje podružnica Splošne celo jugoslovanski državljani. Temu se čudijo delavske strokovne zveze za nedeljo, dne 3. celo Nemci, ker ne morejo razumeti podrep- ; ju|;ja s pričetkom ob 9. uri dopoldne v dvorani nosti nekaterih posili Nemcev. Nek tak .obože- Delavske zbornice. Poročala bosta s. Vidovič valeč nemških nacistov se nahaja v Nasipni ulici. Morda ima sliko in kljukasti križ v svojem stanovanju, da bi se s tem prikupil nemškemu šefu, uslužben je namreč kot nameščenec pri neki tukajšnji nemški tvrdki. Bele nogavice so nosili avstrijski ihitlerjanci, dokler se ni izvršila priključitev Avstrije k Nemčiji. Mariborski tovariši so jih seveda pričeli takoj posnemati. Še danes pri nas pridno in predsednik s. Kokol. Dnevni red je zelo važen, zato se vabijo vsi člani k polnoštevilni udeležbi. Odbor. Strojniki in kurjači! Udeležite se sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. julija s pričetkom ob 9. uri v Delavski zbornici. Dnevni red je zelo važen. Odbor. Vpisovanje v I. letnik Trgovske akademije nosijo vsi nemški nacisti bele nogavice, ker ne j v Mariboru se bo vršilo od 24. do 27. avgusta smejo nositi SS in SA uniform. Te dni so jo med 8- in 12. uro. Prireditelje in šolsko upravo Vadnice-ne „ kriva zdravstvena oibčina, ki kljub r°snji šolske uprave ni preložila cep-n,e otrok, kar je gotovo potem tudi vplivalo ,.a pdpornost dece, saj je znano, da se po cep-ienlu navadno pojavi reakcija. Ta žalostni zgled naj bo vsem merodajnim faktorjem v svarilo, da bodo v bodoče ipri takih proslavah, kjer nastopa tudi šoloobvezna deca, upoštevali vse okolščine, da se prepreči nevar-n°st za deco in prihrani starišem nepotrebno razburjenje. Cementarna. Vsako leto ob šolskih počitni-Ca« se pošlje precejšnjo število otrok na letošnje in to na morje, Pohorje, Gorenjsko ali pa Kam drugam, da se delavski otroci navžijejo zdravega zraka in dotbre hrane. — Tudi iz e,nentarne se namerava letos odposlati po ®°žnosti otroke na letovanje — Če so *ateri otroci potretoni, da se jih pošlje na pravljenje, so to gotovo najbolj potrebni otro-5l iz Cementarne. Ti siromaki nimajo drugega *r'šča kakor prašno cesto, kjer so pa izpo-‘avljeni nevarnosti. Za spremembo so na razpolago strmi bregovi okoli tovarne, posuti s Prahom, ki se dviga iz cementarne. Razumljivo 'e, ker se razvijajo in rastejo v takem okolišu, a tudi njihovo zdravje ni v redu. Obratni Zadniki so se posvetovali, kako bi se dalo malo Pdpomoči tem otrokom in jih povesti v naravo. ,er Pa ni fondov na razpolago, so se zaupniki J°rnili s prošnjami na predstojništvo občine fbovlje, TPD, OUZD in na »Društvo za var-.v° otrok«, da bi prispevali in pomagali ures-n*«ti akcijo zaupnikov. Prva se je odzvala °®činska uprava in darovala 3000 din, za kar j.e tem potom v imenu naših malčkov zahva-Juiemo upravi, predvsem pa predsedniku s. •'■'enovšku za nakazani znesek. Pričakujemo, da udi druge ustanove, katere so bile zaprošene, * bodo odklonile, temveč tudi po svojih mo- V darovale, da se uresniči ta lepa zamisel. 3 "elik izlet na Mrzlico priredi v nedeljo, dne v' lulija zadruga »Počitniški dom«, na katerega abi vsa l(jruštva »Vzajemnosti«, da se ga po ^ °žnost; udeležijo s svojimi pevskimi in god-odseki. Ker je v letošnjem letu to edini ,ecji izlet, prosimo tudi vse strokovne organi-va^'je, da med svojimi člani agitirajo za čim ®ci° udeležbo. Na svidenje na Mrzlici! Druž- baje nekateri skupili, ker iso prišli slovenski študentje in jim polili nogavice s črnilom'. — Morda bo to radikalno sredstvo ibolj zaleglo, kot so zalegli vsi dosedanji dobrohotni pozivi, ki jih prizadeti niso hoteli uvaževati. Še bolj, kakor nemški nacisti, ki nosijo ibeie nogavice, pa so obsojanja vredni oni slovenski trgovci, ki zelo radi glasno povdarjajo svoje rodolju-barstvo, -radi ljubega »kšefta« pa prodajajo te vrste nogavice. Veliko, splošno železničarsko veselico, ki se bo vršila v nedeljo, dnej 3. julija s pričetkom ob 15. uri na igrišču SK Železničar, priredi žel. pevsko društvo Krilato kolo s sodelovanjem Glasbenega društva žel. del. in uslužb. ter društva vlakospremmkov in premikačev. Vstop prost. Ker je čisti dobiček namenjen v kulturne svrhe. prosimo za dbilno udeležbo. Poštni uradniki so minulo sredo otvorili novo okrevališče na Petkovem sedlu na Pohorju. Na Ptujski gori so orožniki dne 29. junija aretirali Pintariča Melhijora, ki je osumljen razbojniških napadov v okolici Rač. Njegov pajdaš J. Koder pa je pobegnil. Bolgarski vrtnarji so končno s pomočjo gospodinj zmagali in bodo odslej spet prodajali sočivje na starem mestu. Znani lastnik »Tekstilnega bazarja«, trgovec g. Ivan Trpin je diie 29. junija slavil petdesetletnico rojstva. Še na mnoga leta! Obleke, velika izbira pri Jakob Lah, Maribor Izlet privatnih nameščencev v Celje se bo vršil v nedeljo, dne 10. julija ob priliki Oblastne konference ZPNJ. — Člani in prijatelji Zveze dobrodošli! Na svidenje v Celju dne 10. julija v prostorih gostilne »Pri mostu«. PTUJ Drematski odsek »Vzajemnosti« iz Pobrežja ' Okič—Sv. Barbara—Bori—Ptuj. pri Mariboru gostuje v soboto, dne 2. julija s pričetkom ob 20. uri zvečer iv Ptuju. Vprizorili bodo znano Škvarnikovo komedijo »Tuje dete«, ki je po vseh odrih pri nas in drugod žela velike uspehe. Prireditev se bo vršila v dvorani ptujske »Vzajemnosti«, Panonska 5. V nedeljo, dne 3. julija kolesarski izlet vseh bližnjih delavskih kolesarskih društev v Ptuj. Sprejem izletnikov ob 8. uri dop. na Bregu ____________, ...____ ____ (pred Maričem). F(o sprejemu skupni odvoz j briel, urednik, Ptuj. kolesarjev skozi mesto v prostore »Vzajemnosti«, Panonska ulica št. 5. — Ob 9. uri do- | ____ poldne krožna vožnja (ne dirka) kolesarjev. Proga: Ptuj—Sv. Vid—Leskovec—Veliki Dopoldne ogled muzejskih znamenitosti za one izletnike, ki se ne udeleže kolesarske vožnje skozi Haloze. — Ob 1. uri skupno ikosilo za zunanje izletnike v gostilni is. Šegula. —< Prosta zabava na vrtu gostilne s. Šegule popoldne do odhoda izletnikov kolesarjev. Vsa delavska društva vabimo, da se tega izleta udeleže! Pošljite prijave udeležencev in | onih, ki žele skupno kosilo, na naslov F. Ga Družnost! KMO Ptuj Avstrijske novice Vozi desno! Policijska uprava v Avstriji je izdala naredbo, da imajo vozniki od 1. julija dalje na javnih cestah voziti desno in ne več levo, kakor doslej. S tem je vožnja na javnih cestah v vseh totalitarnih in avtoritarnih državah Srednje Evrope vistomerjena. — Vozi desno! Tadi Berlin sedaj priznava, da so v Avstriji gotove težave in da ne gre tako, kakor se je mislilo. Večje število avstrijskih delavcev, ki so odšli v Nemčijo na delo, se je zopet vrnilo. Pritožujejo se nad slabo prehrano in sploh nad delovnimi razmerami v Nemčiji. Avstrijsko nacistično glasilo »Volkischer Beobachter« pa piše, da ravno tisti, tki so najbolj navdušeno pozdravljali »anšlus«, sedaj najbolj zabavljajo in godrnjajo. List pravi, da so Dunajčani največji nergači in zabavljači in da jim je to že prirojeno. Avstrijski nacisti so poslali v Berlin osemčlansko delegacijo, da se pritoži naravnost pri Hitlerju. Hitler jih ni sprejel, pač pa drugi višji nacionalsocialistični dostojanstveniki. Delegacija pa pravi, da se poprej ne vrne v Avstrijo, dokler ne pride do Hitlerja. Sicer pa angleška časopisna poročila vzdržujejo trditev, da je 'bil Hitler prejšnji teden strogo tajno na Dunaju. Prišel da je v soboto ponoči, odšel pa je v sredo popoldne. Poroča se tudi, da je Hitler dal oblast nad Avstrijo za eno leto Biirckelu in da ne namerava na tem za enkrat ničesar izpremeniti. Avstrijski nacisti se bodo že morali privaditi! * Salzburški nadškof dr. Waitz zagovarja In-nitzerjevo obnašanje ob »anšlusu«. V svoji izjavi, ki jo je dal inozemskim časnikarjem, sicer ni mogel opravičiti Innitzerjevega nauka o krvi, pač pa se je pritoževal nad francoskimi katoliškimi krogi, >ki so Innitzerju zamerili, naj se brigajo za svoje zadeve, ker da nikjer ni katoliška cerkev tako zapostavljena kakor v Franciji. Papež in francoski kardinal Verdier pa mislita drugače! ftost! ^tino Dom - Celje 2. in 3. julija »MANEŽ«. 4.^5. in 6^ julija *”VJLA«. ^TURa« T »'» • 11 >AJLA«. 7. in 8. julija »NJENA VELIKA ^talija želi graditi električne centrale pr! *• Elektrarne so na vodni pogon (hidrocen-na *tur^n‘ P°ž°n (termične). Italijan-^ 1 strokovnjaki ugotavljajo, da so pri nas Urilne centrale bolj primerne in cenejše, ker ., , . , - _ , ~ mattio i- ^ , u j , i , . prihodnie leto mogoče v Beograd, na tihem pa velj7 , ’ Prem°fia' VeC hldrocent.ral bl, upalo, da pride morda čas. ko jih bodo pod ok0j. ° '"“'jarde, dočim bi termične veljale le zastavo »Kraft durch Freude« mogli popeljati ŠOŠTANJ Woschnaggova veletovarna usnja je s svojimi 300 delavci proslavljala v nedeljo, dne 26. junija 150 letnico svojega obstoja. Podjetnik je proslavo prav teatralno organiziral: v soboto zvečer je šlo vse delavstvo z bakljami v sprevodu na grad podjetniku čestitati. — V nedeljo je bila na tovarniškem dvorišču svečana sveta maša, po maši pa je imel g. ban, idr. Natlačen, ki je počastil proslavo s svojim obiskom, ginljiv nagovor, v katerem je naglašal lepo harmonijo, ki vlada v tem podjetju med delodajalcem in delojemalci, potem pa je pripel g. Woschnaggu na iprsa red sv. Save III. st. za njegove velike državljanske zasluge, najstarejšim delavcem pa za 40 letno službovanje zlato, za 30 letno službovanje pa srebrno svetinjo. V nedeljo, dne 3. julija se pa vsa posada odpelje s posebnim vlakom na izlet v Zagreb, ki ga plača tovarnar. Kako ginljivo ibi bilo vse to, če ne bi pogledali še v ozadje >* » '.♦»?* K>.» c« dur. *. v„n u. ■*. . » '/'•**>! —. Kdor pa to stvar pozna, ve ikaj za njo tiči. Recimo, da g. Woschnagg za tak izlet izda letno 150.000 dinarjev; če pa plača svojim delavcem po 50 para manj na uro, zasluži s tem dvakrat toliko. A on vam ne plača samo 50 para premalo. Iz majhnje usnjarije, s komaj 10 delaivci, se je tekom teh 150 let razvilo velikansko podjetje, vredno nad 200 milijonov. Kdo ga je ustvaril? Kaj imajo danes tisti, ki so 40 let delali v tovarni? Upognjene hrbte, žuljave dlani **• Stari g. Woschnagg je ibil v poslovnih zadevah sicer trdoglav, a na svoj način dobrodušen po-šteniak starega kova, ki se v zasebno življenje svojih delavcev ni dosti vtikal. Njegovi sinovi so se t>a izšolali v Nemčiji, Woschnaggi izhajajo iz stare slovenske rodovine Bošnjakov, ki mam je dala pozneje odlične slovenske javne delavce, Rogumila in Mihaela Vošnjaka. Eno jabolko s tega idrevesa ie pa padlo na tuja tla in iz tega so nastali Woschnaggi. Vsi pa vemo, da je naš narod več trpel od janičarjev, kakor od Turkov, Da se je slovenska narodna zavest v Šoštanju še obdržala, gotovo ni zasluga Wosčhnaggove tovarne, ki je še danes ena najmočnejših nemških postojank v Sloveniji, •*£#»■! »» tj /JUrijl« , Pred- lanskim so peljali Woschnaggove delavce na goro Oljko, lani v Ljubliano, letos v Zagreb, naiveč 400 milijonov, v kolikor so po-dV' °e ^ ustanovitvijo takih central bi se a tudi premogovna industrija. Ali sl ie poravnal naročnino? Ako “• no, izpolni svolo dolžnost! Berlin. [I [ik.tl l >1» a.ui«la it uiiani«)? TEHARJE Pevsko društvo »Slavec« praznuje letos 10-letnioo. Člani društva so sami domači delavski in kmetski fantje. Skozi vsa leta imajo redno pevske vaje, katere so vedno dobro oibiskane in kot dobri pevci so znani daleč na okrog. V proslavo desetletnice priredi društvo dne 3. julija veliko veselico na novo preurejenem in povečanem vrtu gostilne Lavrič. Vsi pri jatelji lepega petja vabljeni! ŠT. VID PRI LJUBLJANI Strokovna komisija za Slovenijo sklicuje nedeljo, dne 3. julija ob 9, uri dopoldne PROTIDRAGINJSKO ZBOROVANJE v prostorih g. Kratkya. Sodrugi, sodružice, pridite polnoštevilno na zborovanje, da protestiramo proti neopravičenemu verižni|fou in izkoriščanju. Družnost! Delavstvo v St. Vidu se je jelo prav živahno zanimati tudi za »Delavsko Politiko«. Vedno novi naročniki prihajajo, iker so prepričani, da jih ta list naigradi s stvarnim in objektivnim dopisovanjem ter v vsakem oziru poučnimi članki in navodili. Vsak naročnik naj pridobi vsaj po enega novega naročnika. Zavedijmo se, da je delavski tisk poleg organizacije najmočnejše naše orožje. Pri nas se sicer zgodi časih, da delodajalci »Delavsko Politiko« naših naročnikov kar ' pisarni ohdrže. Mislimo, da »Delavska Politi' ka« tudi nje zanima in bi bilo prav, če se sami naroče, ker stane le din 10 na mesec in izhaja trikrat na teden. Vedeti morajo, da delavec, ki je naročen na list, tega sam rad čita. ZAGORJE OB SAVI Zopet utopljenec. V soboto, dne 21 t. m. je v Savi utonil 141etni sin rudarja Brezovarja. —• Teh nesreč je bilo pri nas že mnogo. Glavni vzrok je ta, da naše napredno, čisto in kulturno Zagorje še nima lastnega kopališča. !OGENJ< MARIBOR oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematorija v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starosti in mesečna članarina Din 15.—. Razen tega nimajo liani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevajte pravilnik na: „0genJ", Maribor, Korotteva ulico 8 Nekal o zavesti organiziranega delavstva Naše svobodno delavsko strokovno gibanje je na višku svoje solidarnostne zavesti v -svoji sredi in do svoje deželne centrale Urssja, kakor jo običajno imenujemo. Zedinjena delavska strokovna zveza je naša centrala, ki jo upoštevamo, spoštujemo in vršimo do nje vso solidarnostno delavsko zvestobo, Naša zveza pomeni enotnost delavstva v državi, ki jo, dokler se smatramo za zavedtie strokovničarje, ne moremo in ne smemo kršiti. Tega tudi mi ne bomo storili nikoli, ker vemo, da je močno le enotno delavstvo in da more le živa in krepka .organizacija braniti delavske pridobljene pravice in istotako se tudi boriti za nove pridobitve, ki jih ima delavstvo še mnogo v svojem programu. Delavec, ki je zaveden, ne more položaja presojati dlrugače. Kdor pa bi v tem oziru zastopal drugačno stališče ali celo rušil to solidarnost, zaradi kakršnihkoli postranskih vprašanj, pa samo dokazuje, da ni zrel, da ni zaveden ali da išče postranske vzroke, da z njimi prikrije svojo nezrelost, ki celoti lahko prav mnogo škoduje, če bi je delavstvo ne umelo prav. Naloga organiziranega delavstva; ter vseh zvez in podružnic je, da vsako tako tendenco, ki bi hotela ovirati akcijsko skupnost našega delavstva, v kali odpravijo s tem, da .sodružno reflektira na sodelovanje najmanjšega ali največjega dela našega gibanja. Nobenega zavednega delavca v Sloveniji ni, ki bi ne gojil te srčne želje. Opozarjamo še na Urssjov kongres v Zagrebu ter posebej na pokrajinski kongres strokov- nega gibanja v Sloveniji, ki je burno odobra- val kratko resolucijo, ki je izrekla zaupnico zagrebškim sklepom1 in na m-anifestačen način potrdila načelo enotnosti in akcijske skupnosti. Že, kdor se zaveda samo pomena tega sklepa in te manifestacije za lojalno sodelovanje in enotnost, ne more niti trenutek razmišljati o svoji nalogi do gibanja, še manj pa mu delati ovire kakorkoli. Delavstvo spoštuje sklepe svojih konferenc in kongresov ter bo tudi vztrajalo na njih. Za vsako ceno enotnost in akcijska skupnost! To je naše geslo. Konlunktura za orotno industrijo Oboroževalni industrijalizem in demagogi so shujskali narode in države, da se oborožujejo ene iz strahu, ene iz baharije. Tako se zapravlja narodno imetje, ki polni blagajne orožne industrije. Berlinski zavod za proučavanje konjunkture pravi, da znašajo vojni proračuni držav 10 do 15 odst. več kakor lani. Od lani do letos je narasla vojna trgovina za 42 odst., v primeru z letom 1929. pa okoli 60 odst. Naročila na vojni materijal znašajo V vseh državah 300 do 450 milijard dinar jev. Kapitalisti zaslužijo s svojo industrijo ob sedanji konjunkturi na leto okroglo sto milijard dinarjev. Za ta znesek so države vsako let0 ubožnejše. Kaj bi zalegel tak ogromni znesek v narodnem gospodarstvu, če bi se praV porabil produktivno? . Koliko časa bo cvetelo to uničevan)e dobrin? ' MEŽICA Zborovanje podružnice »Zveze rudarjev Jugoslavije« v Mežici se bo vršilo v nedeljo, dne 3, julija t. 1. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v prostorih s. Toffa. — Poročal ibo s, Arh o mednarodni konferenci v Ženevi, ki je razpravljala o skrajšanju delovnega časa v rudarski industriji in o skupščini Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, katera se je vršila dne 11. junija t. 1. Ker bodo poročila res zanimiva, vabi odbor podružnice, da se vsi člani in delavci zborovanja zanesljivo .udeleže, VOJNIK Poročil se je sodr. Krušič Anton, blagajnik »Vzajemnosti«, k čemur mu najiskrenejše čestitamo vsi člani »Vzajemnosti« in upamo, da bo še nadalje tako vestno kot do sedaj deloval za napredek društva. Odbor »Vzajemnosti« sporoča svojim članom, da se bo vršila seja in sestanek članstva dne 10. julija t. 1. v gostilni Cank, Škofja vas, s pričetkom ob 3. uri pop., naikar opozarjamo še prav posebno funkcionarje društva, da skup-likvidiramo nekaj perečih točk, ki so nastale radi obolelosti dveh funkcionarjev, ki sta pa že zapet srečno ozdravela. Družnost! STUDENCI PRI MARIBORU II. Mladinski dan priredi dne 31. julija t. 1 »Vzajemnost« Studenci. Spored sledi. Soortna rubrika V nedeljo, dne 3. julija krožna vožnja s kolesi skozi Haloze. Odhod iz Ptuja ob 9. uri dopoldne po progi: Ptuj—Sv. Vid—Leskovec —Vel. Okič—Sv. Barbara—Bori—Ptuj. Dolžina proge približno 28 km. Zunanje izletnike kolesarje, zlasti delavska kolesarska društva, bomo pričakovli ob 8. uri zjutraj na Bregu (pred Maričem) pri Ptuju. Družnost! -KMO Ptuj. Tiskovni sklad Za tiskovni sklad je daroval s. Teimel Štefan iz Nove vasi pri Mariboru din 100. Namesto cvetlic na grob umrlega prijatelja je daroval neimenovani za tiskovni sklad din 50.—. Iskrena hvala! Posnemajte! 9EAA flfu potrebujete, da zaslužite 1000 Din m3UU Ulil mesečno doma. — Postranski zaslužek. Dopisi:, Anos*, Maribor,Orožnova 6. I B. RANGUS ■ KRANJ zlatar In Mir Sodni cenilec Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega orodja, kristala, optike itd. Zahtevajte brezplačni cenik! KRANJ Tekstilno delavstvo zavira razmah razrednegs delavskega gibanja Največje število delavstva v Sloveniji zaposluje tekstilna industrija. To je že številčne velika množica, nad 14.000 ljudi. Ta množica bi morala biti avantgarda v borbi za delavske pravice, Pros-periteta v tej industriji, ki vlade pri nas že od početka obstoja, bi mu do tega mesta v delavskih vrstah samo pripomogla. — Toda ta, po poklicu relativna večina delavstva zavzema v razrednem pokretu čisto nasprotne pozicije. Tak je položaj v splošnem tn razmere v posameznih krajih ga bistveno ne spremenijo Samo ob sebi razumljivo je, da je ta pasivnost j tekstilcev do razrednega delavskega gibanja velik moralni udarec za vse v ostalih strokah zaposleno delavstvo. Kako neki naj imajo zrni* sel in voljo do dela na strokovnem polju čevljarji, krojači, mizarji itd., ki imajo dosti težje stališče, prvič: ker so zaposleni v mnogoštevilnih malih delavnicah, in drugič: ker vidijo na drugi strani na tisoče tekstilnega delavstva, kako lahkomiselno gre preko vprašanja lastne eksistence. Vemo dobro, kako industrijski kartel diktira cene svojemu produktu, ne oziraje se na to, v koliko so te cene pravične. Tud mali obrtnik, ki se le težko bori s konkurence industrije, postavi za svoj izdelek neko določeno ceno, čeprav je ta nizka tako, da ne -poplača truda njegovega dela, toda ceno je določil. Tekstilno delavstvo, ki prodaja na trgu svojo delovno silo, svojo fizično moč, večkrat tudi svoje življenje, pa ne ve sebi nobene cene Ali bi ne -mogle biti vse te stroke delavstva, na čelu s tekstilnim, kot številčno najmočnejšim, povezane v nekak »kartel«, ki bi diktiral na trgu ceno delovni sili. Tekstilni delavci bi morali imeti inicijativo za ustvaritev takega »kartela«; na žalost pa so ravno oni tisti, ki so delovno silo takorekoč razvrednotili. Borba za delavske pravice, ki se vodi v Sloveniji brez tekstilcev, se ne -more voditi s posebnim uspehom. Zato vsled pasivnosti tekstilcev trpi celotni delavski razred; še več: tudi kmet in obrtnik sta neposredno -prizadeta. Središče tekstilne industrije v Sloveniji je Kranju, kjer je zaposlenih nekako 25 odstotku vsega tekstilnega delavstva. Delavstvo en stroke se iz posameznih krajev vedno ozira ^ središče industrije, kajti več ali mani^ se o krito drži načela: češ, naj se v središču W strije delavci prvi zdramijo in stopijo v l'rs, strokovnega -pokreta. Prav v tem se vidi, večina vpliva na manjšino, in kako manisi korakom sledi večini; upoštevajoč pri tem ftvar ne momente, bodisi važnost enotne ideje 8 enotnih zahtev, ki so za vse delavstvo eW stenčnega pomena. To dejstvo smo imeli -pn: opaziti tudi ob čaisu tekstilne stavke. Prav ta* imamo izkušnje, da so bila vsa mezdna gibafllaJ ki so se vodila izven središča industrije o®' tične stroke, zaključena brez posebnega uspe® ' ako ni bilo s te strani zadosti moralne in čel bilo potrebno, tudi materijalne podpore. K’t° _ vsemu pa se ne dajo doseči boljši delovni goji, kakor jih ima delavstvo v središču- te & dustrije, če pa jih doseže, jih doseže za zel® kratko dobo. Če ves ta proces -delavskega razrednega P® kreta stvarno premotrimo, vidimo, kako veh!i^ odgovornost leži na kranjskem tekstilnem- de' lavstvu za razvoj tega gibanja. Kranjski tekst ci morajo pokazati pravo pot ostalim tekstilni delavcem, da kot najmočnejša stroka delavstva stopijo -v prve vrste razrednega delavskega P® kreta, kjer jim po -svoji številčni moči pripada Prvo mesto. Da predramimo tekstilno delavstv v Kranju, moramo delati vsi razredno zavedn* delavci in delavke, vsi, ki se zavedajo, da 1® močna strokovna organizacija potrebna -delaV' skemu razredu prav tako-, kakor sta z - a h lB solnce, kajti brez kruha ni življenja! Od ek«' stence delavca ie odvisen tudi: kmet, obrtni ’n trgovec, zato je zločin, ako od teh stanoV kdo zavestno nastopa proti pravicam -delavstva. Zastavimo prav vse svoje moči, da izbrišemo sramotni pečat, ki ga nosim-o v zunanjem svetu vsled nezavednosti -delavstva. Naj nas ne i*' muči plug, s katerim bomo orali trdo ledino-Gre se za razvoj razrednega -delavskega po' Preta. *re se za eksistenco vsega delovnega ljudstva! Delavski pravni svetovalec ZastoullalRlco (d. REMM Maribor, flregoriUeva ul. 6. ttffSSS se KS-« Začetek ob 9. uri dop. Zahvala Vsem, ki ste nam ob težki izgubi naše ljubljene mame itd. izrazili bodisi pismeno ali ustno svoje sočutje, raj-nici poklonili cvetje, kakorkoli počastili njen spomin ter jo spremili na njeni zadnji poti, naša iskrena zahvala. Čutimo dolžnost se še posebej zahvaliti g. dr. A. Arnšeku za res požrtvovalno in uspešno lajšanje trpljenja pokojnici tekom dolgotrajne bolezni, gospej Podrenikovi za vsestransko pomoč ob vsaki priliki, g. upravitelju Hofbaueru, učiteljskemu zboru in učenkam 7a razreda dekliške šole za izredno naklonjenost in usluge. Vsem, prav vsem prisrčna hvala! Hrastnik, 29. junija 1938. Logarjevi. Mezde rentnikov pri državnih rudnikih (Velenje) Vprašanje: Po novih pravilih bratovske skladnice se ne daje nezgodna renta -onim rent-nikom, ki so zaposleni pri rudniških podjetjih v istem svojstvu kakor so bili pred nezgodo. Razsodišče rudarskega za-varovanja je -sedaj odločilo, da se ta »določba nanaša le na one, ki so se ponesrečili po 1. I. 1938, ne pa na rudarje, ki so se prej ponesrečili in so že prej prejemali rento. Na podlagi te odločbe so dobili tudi rentniki zaposleni pri našem- rudniku odtegnjeno rento zopet povrnjeno. Vendar jim je sedaj naenkrat pričela uprava rudnika odtegovati od plače toliko, kolikor prejemajo, rente, odnosno jim je za toliko znižala mezde in sicer na podlagi kolektivne pogodbe, ki pa je sedaj že izmenjena z drugo. Ravnatelj rudnika izjavlja, da nova kolektivna pogodba v j tem oziru ni jasna in da se zato -drži stare. j Rudarji so s tem oškodovani in tudi zapostav-1 ljeni napram rudarjem v drugih nedržavnih, rudnikih, ki prejemajo še naprej polno plačo in rento. Ali je tako postopanje ravnateljstva upravičeno in ali sme ru-darjem, ki dobivajo rento, na tak način znižati plačo? Odgovor: Če nova kolektivna pogodba dopušča tako znižanje, potem je ravnateljstvo upravičeno znižalo plače, drugače pa ne. — Zlasti ne more biti v tem oziru merodajna kolektivna pogodba, ki je že stopila iz veljave. Ako rudnik odteguje rudarjem od plače, ne da bi bil za to upravičen po sedaj veljavni kolektivni pogodbi, lahko rudarji tudi s tožbo zahtevajo plačilo razlike za ves čas nazaj, če pa tako znižanje mezd rentnikom določa sedaj veljavna kolektivna pogodba, ne bodo mogli zahtevati plačila te razlike, ampak bo edina pot ta, da se poskuša izpremeniti zadevno ‘določbo v kolektivni pogodbi. Najemna pogodba (Trbovlje) Vprašanje: Imam najet lokal pog.otbeno z® eno leto. Lastnica hiše pa mi je sedaj odpo" veda-la kar tromes-ečno, Ali je taka odpov upravičena? . Odgovor: Če je v pogodbi določeno, -da fraK najemna do-ba eno leto, Vam najemodajalkaB smela odpovedati pred potekom- te -diobe. razvidimo iz prepisa pogodbe, ki ste ga P°^ slali, zadevna določba v pogodbi ni docela !af' na in bodete, morali dokazati s pričami, da 1 bil pogojen res enoletni najem. Odškodnina za poškodbe Vprašanje: Svojčas me je nekdo težko no poškodoval in je bil zat-o tudi obsojen. Otr enem mu je sodišče naložilo, -da mi plača ve L odškodnino. Plačal »pa mi doslej še ni ničesa Kai naj ukrenem? . . , z- Odgovor: Poizvedujte o premoženjskih merah dotičnega in če ima kako imovino, pr lagajte zoper njega izvršbo. -Lahko to st0Tf kar pri sodišču, ki Vam je najbližje, ven d® morate nesti na sodišče tu-di sodbo odnos odškodninski dekret. Klevete (Trbovlje) Vprašanje: Neke -osebe me -obrekujejo po stah in javnih lokalih. Ali sem upravičen I tožiti. ... ... . ugo Odgovor: Če Vas res obrekuieio, i-ih lan. tožite, tožbo pa morate vložiti v treh- mesec odkar ste za obrekovanje zvedeli. ^ Ali je dolžan delodajalec sprejeti delavca odslužitvi kadrskega roka ponovno v sluzD^ -Ni dolžan, ker je službeno razmerje z_ ° h-odom delavca k vojakom prestalo. Vac J lahko delavec, če je -delal do odhoda k ^ kom, zahteva plačo za en teden po S zakona. MALI OGLASI Front Kormonnoi nas!. Kori RDM Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galante rija, drobnarija in igrače vseh vrst. Najvecja izbira in najboljši nakup.____________________________ POPRAVILA, EMAJLIRANJE, P0KR0MAt1JE,P0NIKLANJE f B. DIVJAK KLJUČAVNIČARSKA! MARIBOR Maši itmteHIkJP,) tej« nliteeneiiePpi i„ncrent__Ll> FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporočacenp obemstv^ za izdelavo oblek za gospode m dame 1po nfžjih dnevnih cenah. Hitra m solhtaa iizdelav Bogata izbira modnega blaga^^^^^ KOLESA, GRAMOFONE, '“"‘NSS&S Vc°en»r JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavn^ MARIBOR, Tattenbacliova ulica U- snr koles čez zimo. ^ Zahteuojte ucano in pomoti kruli In petino ir Delooske pekorneoMorn. Teletoj It. 2324 It ktnztrcil izdala in urelule Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Lludska tiskarna, d. d. v "Mariboru, predstaviteU Viktor Eržen v Maribora.