SLOVENSKI DOM MMIffMVil NAŠ DRUGI DOM
SLOVENSKI PREDSEDNIK V SLOVENSKEM DOMU
BESEDA UREDNIKA
Verjetno ste v 15. številki našega časopisa na nesrečni strani 13 opazili poudarjen zelen okvir, v katerem je bilo z velikimi črkami napisano: TEKSTI NAŠIH ČLANOV, KI SO NASTALI PO NJIHOVIH IZKUŠNJAH NA TEČAJIH SLOVENSKEGA JEZIK ALI DRUGIH PRIREDITVAH V SLOVENIJI, NISO LEKTORIRANI. Iz tega izvira logični sklep, da so vsi ostali teksti v Novem odmevu lektorirani. Ne glede na to, ali so jih pisali tisti, ki so končali ali vsaj kratek čas obiskovali šole v Sloveniji, ali tisti, ki se slovenščine niso učili ne v šolah ne na tečajih. Gre za naše člane, ki so se rodili na Hrvaškem, ali pa so tu končali šole in tu dolga leta službovali, pri tem pa - razumljivo - uporabljali samo hrvaščino
Predieimk Milan Kučan je že drugič obiskal Slovenski dom; prvič se je to zgodilo leta 1994. Natanko ob 16. uri seje predsednik Republike Slovenije Milan Kučan v spremstvu soproge, sodelavcev in veleposlanika Boštjana Kovačiča prispel pred Slovenski dom na Marsaykovi ulici, kjer sta ga sprejela predsednik in podpredsednik društva, Darko Šonc in Franc Strašek. V minulih sedmih let, od predsednikovega zadnjega obiska, seje zgodilo marsikaj. Zato je Darko Šonc predsednika na kratko seznanil z najpomembnejšimi dogodki (prenova društvenih prostorov, sodobno organiziranje društva, nove dejavnosti, pestra aktivnost, kar je prispevalo, daje Slovenski dom postal pravo slovensko središče v hrvaškem glavnem mestu}, Opisal je tudi manj prijeme dogodke, kot je izbris Slovencev iz hrvaške ustave, nedoločen odnos matične države do slovenske manjšine na Hrvaškem, negotovost glede prostorov, v katerih deluje Slovenski dom. Enak problem imata tudi društvi v Splitu in Šibeniku.
Predsednik Kučan je spregovoril o odnosu Slovenije do Slovencev na Hrvaškem in dejal, da da se je ta odnos izboljšal od njegovega zadnjega obiska. Povedal je, da seje o problemu poslovnih prostorov pogovarjal tudi s predsednikom Mesičcm. Po uradnem delu obiska in zdravIjici urednik Novega odmeva predsedniku izročil najnovejšo številko glasila. Časopis so tik pred tem prinesli iz tiskarne. V spomin na obisk pa je Marjan Horn predsedniku podaril svojo priložnostno pesem, grafično ilustrirano in uokvirjeno. Milan Kučan seje zahvalil, Slovenskemu domu pa podaril novo in izjemno lepo monografijo Deset let slovenske samostojnosti. V sproščenem vzdušju ob kozarčku vina in rezinah domačih potic, ki so jih spekle pridne članice, ki to res preverjeno znajo, ter ob zvokih harmonike Franca Ropa so prisotni še malo pokramljali s predsednikom. Po skupinskem fotografiranju se je predsednik po deževnem vremenu odpeljal iz Masarykove ulice.	Darko Šonc
(bolje povedano - hrvaško-srbski jezik). Veliko vlogo so odigrali mdi mešani zakoni; otroci in vnuki, čeprav imajo slovenske krvi, se redko počutijo kot Slovenci. Včasih pa samo zaradi spoštovanja do svojih staršev, babic in dedkov.
Slovenski jezik se kot živ jezik razvija. Tehnološki in družbeni napredek sta obogatila slovenščino z novim besedami. Vse, kar je novega, je strnjeno v pravopisu, ki je izšel pred kratkim. In kaj se je zgodilo pri hrvaških Slovencih (če uporabim ta izraz)? Pojavil se je strah pred slovenščino! Dejstvo je, daje slovenski narod svojo identiteto obranil ravno z ohranjanjem slovenskega jezika. S strahom pred slovenščino niti v Zagrebu ne bomo obranili slovenskega jezika. Še
posebej, če bo prevladalo stališče posameznikov, ki se v naše društvo nočejo vpisati, ker sicer razumejo slovenščino, ne upajo pa si govoriti, In - razumljivo - tudi ne pisati.
Spomnil sem se mladega Slovenca iz Avstralije, ki je na nekem sprejemu pri ministru za zunanje zadeve postavil vprašanje v angleščini, ministra pa prosil, naj mu odgovori v slovenščini, ker da zna slovensko, da pa je vprašanje v angleščini zastavil zato, ker se v tem jeziku laže in bolj natančno izraža. In res, mladi avstralski Slovenci so med seboj kramljali v slovenščini in to brez sramu ali strahu, če govorijo pravilno slovenščino ali ne. Zakaj bi bili mi na Hrvaškem drugačni? Lektorirajtno se. Pa bo šlo!
Silvin Jerman
Pred sedmimi leti bili ste pri nas. Res neverjetno, kako hiti čas. Pa vendar, bili smo si blizu tako, ^ da spremljali ste našo usodo lahko.
Čeprav nova meja ločila nas je, pa naj si bo mehka ali pa ne, med nami ostale so trdne vezi, prav take kot naše srce jih želi.
Iskrena vam trvala za skrb za naš dom, ki v Zagrebu res naš drugi je dom. Želimo vam zdravja in sreče povsod,/ kjerkoli vodila vas vaša bo pot!
Marian Horn
iT)
SLOVENSKI DOM MMIffMVil NAŠ DRUGI DOM
SESTANKA UPRAVNEGA ODBORA
seji upravnega odbora, kije bila 3, decembra lani, sta bili v ospredju dve temi: slovenska avtohtona manjšina na Hrvaškem in neredno plačevanje
i	kmarine za članstvo v Slovenskem domu.
1'redsednik upravnega odbora Darko Šonc je pojasnil nekatera določila "Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s Inn povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije" 1, i ju je Državni zbor RS sprejel 27. junija 1996. Resolucija namreč določa, da * Republiki Hrvaški avtohtona slovenska manjšina živi na območjih vzdolž hr-vaškn-slovenske meje, zlasti v Istri, Gorskem Kotarju in Medžimurju. Resolucija je bila pobuda Inštituta za narodnostna vprašanja Republike Slovenije daje hillilul izdal dve strokovni knjigi, in sicer Narodnostna sestava v obmejnem imisluru med Slovenijo in Hrvaško ter Slovensko-hrvaški obmejni prostor: življenje ob meji. Znanstvena raziskava ugotavlja, da slovenska avtohtona manjšina živi v 17 obmejnih občinah: Buje, Buzet, Opatija, Reka, Čabar, Delnice, Vrbovsko, Duga Resa, Ozalj, Jastrebarsko, Zagreb, KJanjec, Pregrada, Krapina, Ivanec, Va-raždin in Čakovec. Ugotovljeno stanje zavezuje ustrezne državne organe Republike Slovenije, da imajo pri obravnavi projektov in programov za slovenska društva na Hrvaškem dvojno merilo: posebno za slovenski društvi v Zagrebu in Reki, ki združujeta pripadnike slovenske manjšine v zamejstvu, in posebno za slovenska društva Split, Šibenik in Dubrovnik, ki združujejo Slovence po svetu. V drugem delu sestanka je Darko Šonc člane upravnega odbora seznanil z nerednim plačevanjem članarine za članstvo v Slovenskem domu. Poudaril je, da je to statutarna dolžnost vsakega člana. Upravni odbor je sklenil, da se člana, ki zadnji dve leti (1, 2000 in 1. 2001) ni plačal predpisane članarine, izbriše iz evidence članov Slovenskega doma. Upravni odbor je pregledal 41 prošenj za sprejem v članstvo Slovenskega doma. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se prošnjam ugodi in prosilce sprejme v članstvo Slovenskega doma. Upravni odbor seje sešel tudi 14. januarja, lokrat je bila na dnevnem redu ena sama točka: priprave za sklic rednega volilni itn občnega zbora Slovenskega doma v Zagrebu. Sprejetje bil sklep, da bo •■Im ni /bor 27. februarja. O datumu in dnevnem redu se bo člane obvestilo prek ndmya mesečnega biltena za mesec januar - februar 2002, Sprejetje bil tudi I lep d vrslnem redu poročanja na zboru ter o pravočasnem sklicu seje nadzorih en odbora, ki mora pregledati materiale in podati pisno poročilo o zakonitos-
ii	lnitkivnnju v Slovenskem domu v letu 2001. Svoje delo mora opraviti tudi in-nhirnu komisija.
In še zadnji sklep: članarina za leto 2002 znaša 50 kun, za nove člane pa phiiiiui znaša dodatnih 50 kun. Člani, mlajši od 18 let, so oproščeni plačeva-iii,i i liumrmc Upravni odbor je na svoji seji 25. februarja pregledali vsa po-mftlri, pripravljena za občni zbor (finančno poročilo z zaključnim računom za I. in JIHU, poročilo nadzornega odbora in poročilo inventurne komisije). Izra-ili h zadovoljstvo nad zakonitosjo poslovanja v letu 2001 in predlagali, da iibiiii /bor vse dokumente sprejme.	FrancStrašek
NADZORNI ODBOR
Sestanek nadzornega odbora Slovenskega doma je bil 20. februarja. Na dnevnem redu je biki le ena točka: pregled celotnega uradi va o zakonitost: poslovanja v letu 2001. Poleg članov nadzornega odbora, so bili na wstanku in pri pregledu dokumentov prisotni še predsednik Dnrko Šonc in tajnica Mirosla-vii-Marla Bahun, ki sta bila Mlinom nadzornega odbora na voljo za dodatna pojasnila. Nad-m ni odbor je ugotovil, da je bili i poslovanje v letu 2001 v skla-iln ■; hrvaškimi predpisi, daje bi-11 uporaba sredstev namenska in v duhu dobrega gospodarja. O n|'ntuvljenem stanju je nadzroni odbor izda! pisno poročilo, v kalnem občnem zbom predlaga, i ki dokumenta o materialnem in Imimincm poslovanja z zaklanim računom za leto 2001 piejme soglasno.
SVE IE MOGUČE
■iVijeci, sve je moguce na koje često nailazimo čitajuči knjigu Josipa Strugara "Ča priko Učke", prilikom predstavljanja knjige 19. prosinca prošle godine u Slovenskom domu, pokazale su se kao stvarne. Knjigu su predstaviti autor, Nada Skrlin - Dagaiič, Ivica Kunej i Marijan Horn. Autor je u uvodnoj riječi objasnio daje knjiga plod njego-vog obečanja suborcima 119. brigade domovinskog raia. Kao dragovoljac koji je u brigadi obnašao dužnost zamjenika zapov-jednika i načelnika stožera brigade, u činu pukovnika, htio je napisati knjigu kako bi ona bila prihvatljiva za borce. Čitka,' u ve-selom tonu, ilustrirana znakovijem i fotografijama, ie da pokaže što je sve bilo moguče sa Istranima iz Pule, Rovinja i Labina u ratnim prilikama Domovinskog raia. Obečanje je ipak izvršeno, a knjiga je ugledala svjetiost dana nakon deset godina.
Nada Škrlin - Dagaiič, kako je sama rekla, poslužila se ri-ječima prof. Ane Ivelje iz uvodnog dijela teksta te opisala knjigu kao govor istine, rata za ljude i u ljudima, a pisca kao rodoljuba, pjesnika i ratnika, ali i izvrsnog poznavatelja istarskog čovjeka. Ivica Kunej nastavio je ¡zlaganje prethodnice opisujuči Josipa Strugara kao čovjeka punog iznenadenja, čovjeka kod kojega je sve moguče. S jedne strane poduzetnik - pčelar i medar (odakle mu i nadimak Medeni), s druge strane pjesnička duša što je i pod-krijepiD pročitavši njegovu pjesmu "Čekam te", a uz sve to i rat-nik - pisac. Promotor knjige povezao je sedam poglavlja ove knjige u literarni kolaž zbivanja. Raspad jugoslavenskih organa vlas-ti kao povod za oružane sukobe; ustroj vojne postrojbe u Puli os-nivanjem 119. brigade i njenog odlaska na ratište s druge strane Učke; uloga Viječa sigurnosti OUN, te dolazak UNPROFORA i njegovih promatrača; dogadaja na ratištu, učešče brigade u "Olu-ji", te zadataka u oslobodenoj zemlji. Time je prikazan bit sadržaja Strugarovog proznog djela, Marijan Horn upotpunio je tu sliku čitanjem karakterističnih odlomaka pisanih objektivno, ozbiljano, duhovito i hrabro.
Što još reči na kraju o knjiži i piscu? Valja pročitali knjigu. Vidjeti, saznati i zajedno s borcima 119. brigade i Josipom Stru-garom doživljavati "što je sve moguče".	Silviit Jentian
SLOVENSKI DOM
SEKffiW	NAŠ DRUGI DOM
RAZSTAVA VASILIJA JOSIPA JORDANA
9. novembra je bila v Slovenskem domu otvoritev razstave Vasilija Josipa Jordana, O umetniku je spregovoril hrvaški likovni kritik Milan Bešlic. Med drugim je dejal: "Jordanovo slikarstvo postavlja vprašanja in tiste dvome, ki jih določajo eksistencialna tesnoba in nemir, strah in hrepenenje, negotovnost in slutnja, ki tako močno določajo čas in prostor, v katerem prepoznamo našo sodobnost. Skozi minula desetletja svojega ustvarjanja je Jordan zgradil impresiven slikarski opus, s katerim seje potrdil kot umetnik, ki dreza v temeljna vprašanja našega časa in prostora. Z močjo svoje likovne govorice pa odpira prostore, ki prežemajo naše stoletje. Jordanovo slikarstvo je jasno in precizno določeno tudi skozi tematske celote, cikluse, ki se medsebojno navezuj ejo v edinstven in stilno zelo koherenten idiom". Razstavo je s priložnostnim govorom odprl veleposlanik Repubiike Slovenije Boštjan Kovačič. V koncertnem delu večera je čelist Martin Jordan, Vasilijev sin, zaigral nekaj skladb iz klasičnega reper-toatja. Prireditev je bila hkrati tudi godovanje in martinovanje, ki seje začelo na malo drugačen, resen način, nadaljevala pa tradicionalno: ob mladem dolenjskem cvičku, s sladkimi prigrizki in obvezno orehovo potico. Razstavo je omogočilo slovensko ministrstvo za kulturo	f/
V asilije Josip Jordan se je rodil leta 1934 v Zagrebu. Po materi in očetu je slovenskega rodu. Leta 1953 je končal Šolo uporabne umetnosti, pet let kasneje je diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti pri profesorju Ljnbu Babiču. Njegova profesionalna kariera samostojnega umetnika se je začela leta 1960. Sodeloval je na več kot tristo skupinskih razstavah, v vseh pomembnejših kulturnih centrih Evrope (Pariz, Bruselj, Milano, Koeln, Rim, Laussane, Stuttgart, Padova, Benetke, Bolo-nja, Beograd, Novi Sad, Sko-
pje, Ljubljana, in na Hrvaškem v Zagrebu, Splitu, Osijeku, Varaždinu, Vinkovcih, Dubrovniku itd.). Za svoje slikarsko delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrado mesta Zagreb leta 1969 in letno nagrado Vladimir Nazor leta 1992. Avtotji Bešlič, Sedlar, Galič, Mafaečic in drugi so o Jordanovem slikarstvu posneli več kratkometražnih
dokumentarnih filmov. Mladinska knjiga iz Ljubljane, Grafički zavod Hrvaške in Galerija Isy Brachot iz Bruslja so leta 1982 objavile monografijo "Jordan" s teksti Patrica-VValdbcrga, Josipa Depola in Marka Peiča. V izdaji biblioteke Prizma (B.Biškupič) je bila leta 1998 objavljena monografija o Jordanovem slikarstvu s tekstom Tonka Maroe-viča. Vasilije Jordan je soavtor grafične mape s pesmimi pomembnih hrvaških pesnikov in pisateljev. V letih 1970/71 je bil predsednik HDLU. Leta 1978 je postal docent in redni profesor na slikarskem oddelku ALU v Zagrebu, leta 1995 pa vodja slikarskega oddelka na ALU v Širokem Brijegu BiH.
Silvin Jerman
VOLILNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA OOMA V ZAGREBU
K temelju določil statuta Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom v Zagrebu se vodstvo društva izbira vsaka štiri leta. Upravni odbor Slovenskega doma je na seji 14. januaija sprejei sklep, da bo novo vodstvo društva izbrano na občnem zboru 27. februarja in o tem obvestil člane društva. Na občnem zboru je bila poleg članov Slovenskega doma prisotna tudi Irena Mramor, svetovalka na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu.
Po potrditvi kvoruma je bito izvoljeno delovno predsedstvo: predsedujoči Darko Šonc, Angelina Palic in Boris Oblak. Sledilo je poročilo o dejavnosti društva v letu 2001.
V prvem delu je predsednik Darko Sonc poročal o lanjskih dogodkih in dejavnostih v Slovenskem domu. Naštel je številne umetniške razstave, predavanja, koncerte in predstave ansamblov iz Slovenije in Hrvaške, Spomnil nas je tudi na slavnostna praznovanja slovenskih
državnih praznikov in na predavanja tujih veleposlanikov akreditiranih na Hrvaškem. Poseben poudarek je namenil pouku slovenskega jezika, ki se že leta poučuje v Slovenskem domu. Govoril je še o nastopih mešanega pevskega zbora in o rednem izhajanju časopisa Novi odmev, tako da lahko brez premisleka zaključimo, da smo v letu 2001 imeli kakovostno in razvejano kulturno prosvetno dejavnost v Slovenskem domu.
V drugem delu je podpredsednik Franc Strašek poročal o dejavnostih, povezanih z vladinimi in nevladnimi organizacijami Hrvaške in Slovenije, ter sodelovanju z mednarodnimi komisijami za človekove pravice in pravice narodnostnih, Občni zbor je opozoril na dejstvo, da sta Šonc in Strašek tudi predsednik in podpredsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki vključuje društva v Zagrebu, Splitu, Šibeniku, Dubrovniku, Pulju in na Reki. To pomeni, da tako v Sloveniji kot na Hrvaškem predstavljata "slovenstvo na Hrvaškem". Po posredovanju Zveze društev je Slovenski dom postal čian Sveta narodnostnih manjšin Republike Hrvaške, predsednik Darko Šonc pa je tudi član saborskega pododbora za človekove pravice in pravice narodnostnih manjšin ter svetovalec v
SLOVENSKI DOM
SEKffiW	NAŠ DRUGI DOM
llrudu zli narodnostne manjšine Vlade Republike Hr-uiSke. Strašekje poudaril, da to niso majhne obveznosti. I'nsebuj je opozoril na pomembnost nastopa v mednarodnih komisijah za človekove pravice in pravic narodnih manjšin kot so Venecijanska komisija, komisija Sveta I■ viii|il* Icr na srečanje s prof. Sture Urelandom, ustano-vik'Ijcm livrolingvistike, ki naj bi pomagala pri ohranitvi m krepitvi različnosti in jezikovne kulture v Evropski ■■tupilosli in zunaj nje.
V nadaljevanju je poudaril pomembnost obiska ilrinvne sekretarke za Slovence v zamejstvu in po svetu Mnuiliilcne Tovornik in Komisije za Slovence v zamej-■ilvu in po svetu Državnega zbora Republike Slovenije, ki tu je vodil predsednik komisije Franc Pukšič. To je bil i'ndoviiiski obisk za Slovence na Hrvaškem. Po našem uVlelnem prizadevanju so ustrezni organi v Sloveniji le m i li uveljavljati določila 2. člena resolucije o položaju uvlnlitonih slovenskih manjšin v sosednih državah. Na li iiicljil teh določil je znanstvena raziskava Inštituta za mirmlnostna vprašanja Republike Slovenije ugotovila, da inliililonu slovenska manjšina vzdolž hrvaško-slovenske iiv|e /ivi v 17 občinah, med njimi sta dve največji mesti 'iij'icb in Keka. Strašekje pojasnil, kaj to pomeni zaslo-
■	i nsl.ii društvu v Zagrebu in na Reki ter končal z uspe......i, da je sedaj tudi Zveza slovenskih dmštev na Hr-
r.l.i'iii redno vabljena na uradna srečanja predstavnikov Iniviiih organizacij iz Italije, Avstrije in Madžarske.
Sledilo je poročilo o materialnem in finančnem pos-ln\iniju Slovenskega doma z zaključnim računom za leto 'Hill. I) poročilu sta že prej razpravljala tudi nadzorni in nalivni odbor, predsednik Darko Sonc pa gaje primerjal dnlmdki in stroški izleta 2000. Predsednik nadzornega .■.Hitim Uojnn Kožarje poudaril, daje bilo poslovanje v 1 IhiIu hrvaškimi predpisi ter daje bila uporaba sredin namenska in v duhu dobrega gospodarja. Končal je [iifdliigom, da občni zbor poročilo o finančnem poslo-iiyu v letu 2001 sprejme soglasno. Pred razpravo je 11' iHliivnik inventurne komisije Slavko Kramar še po-lihinl. ilu jc komisija pregledala inventar Slovenskega ■li m m in po ugotovljenem stanju obnovila ustrezno inven-i ti m i evidenca.
\' (nzpravi je Olga Tkalčec občni zbor seznanila z
■	i- im našimi duhovne sekcije, Ivanka Nikčevič pa je do-iliiliiu pajiisnila delovanje mešanega pevskega zbora. Os-lnll mL livenci v razpravi so si bili enotni, daje sedaj poli. I> veliko prizadevanja, da bi v Slovenski dom pritegni.....li mlade. O nekaterih danih predlogih bo upravni
■	illnit iii/prnvljal že na prihodnji seji. Po končani razpra-
■	|i ulični /.bor soglasno sprejel poročilo o materijalnem m liNiinfnum poslovanju za leto 2001 z zaključnim mCniuim.
I Ipnivni odbor je občnemu zboru predlagal kandida-
■	i viidslvo Slovenskega doma: za predsednika Darka
......i /rt podpredsednika Franceta Straška, za člane
'i• i n -11 :u odbora: Boruta Guliča, Silvina Jermana,
l ull..... .lurmič, Silvestra Kmetica, Jasno Nemec,
i • ii m ki i Nikčevič in Olgo Tkalčec. Za člane nadzornega
■	illmiii »o bili predlagani Bojan Kožar, Hedvika Ceranič ... M.hJiiii Horn. Ker ni bilo protikandidatov je občni
tu ii pridhiuiine kandidate soglasno izvolil.
Franc Strašek
VIKI GROŠELJ PRISMUČAL V NAŠ DOM
. novembra lani je skoraj naravnost iz Himalaje, iz 8201 metrov visokega vrha Cho Oyo, k nam prismučal Viki Grošelj. Viki je naš stari znanec. Na najvišjo goro sveta je vodi! prvo odpravo slovenskih policistov - alpinistov. S seboj so vzeli kar tri tone prtljage: hrano, obleko, zdravila in druge stvari, ki so jih pri vzponu nujno potrebovali. Vikijevo pripovedovanje in prikazovanje diapozitivov smo poslušali z odprtimi usti, saj večina nas, starejših, takšnih stvari nismo videli niti na filmu.
Na najvišji gori sveta so vremenski pogoji izredno težki. Temperatura se lahko spusti tudi na - 45 do - 50 stopin celzija. Tibet, najvišj a planota na svetu, je bil videti kot fotografija z lune. V glavnem mestu Laso je precej budističnih hramov. Od tam prihaja tudi znani budistični vodja Dalaj Lama, dobitnik Nobelove nagrade za mir. Neverjetno je, da na 4000 m nadmorske višine živijo ljudje, saj je tam kar deset mesecev na leto temperatura pod ničlo. Zato je umrljivost otrok zelo velika. Prava naravna selekcija. "Tam je tako," pravi Grošelj: "Pomagaj si sam, pa ti bo tudi Bog". Tudi naši policijski alpinisti so se, ko jim je bilo najtežje, pomolili budističnemu bogu. Različni barvni trakovi, ki so jih zavezali okoli hrama, so plapolali v vetTu, tako daje tudi veter molil za njih. Kot smo videli jim je bila pomoč zares potTebna, da so se vsi lahko srečna vrnili domov.
Viki Grošelj je osmi alpinist na svetu. Sam seje povzpel na vrh gore in naredil neverjetne fotografije. Tokrat je prvič v dolino prismučal z vrha Cho Oyo. Med spustom je moral počivati, kajti na teh neverjetnih višavah je zrak zelo redek. Zato je tudi vse kar nosiš štirikrat težje. Tabor 111 je bil na neverjetnih 7500 m višine.
Meni se je njegov podvig zdel zelo hraber, če ne celo nor. Pravzaprav vreden občudovanja. Tvegati življenje, da vidiš z vrha sveta, Vsa čast Viki! Bili smo zelo ponosni, saj je svoje prvo predavanje po vrnitvi imel prav v Slovenskem domu.
Katarina Furjan
OGENIČEK JE SPREGOVORIL HRVAŠKO
iSe še spomnite pred manj kot letom dni predstavljene knjižice "OGENJČEK IŠČE OGNJIŠČE" avtorice Sabine Koželj Horvat? O knjigi, ki je izšla v založbi Mohorjeve družbe v Sloveniji, smo pisali v 14. številki našega časopisa. V sredo, Ifi.ja-nuaija, je biia v našem Domu ta knjižica predstavljena v hrvaščini. Izdala jo je založba "izvori" biblioteke Plava ptica iz ZagTeba. Predstavnik založnika je pripomnil, da pravljica "Plamičak traži ognjište" pravzaprav ni prevod iz slovenščine, ampak hrvaški original iste avtorice. Sabina Koželj Horvat namreč piše tako v slovenskem kot tudi v hrvaškem jeziku. Avtorica je na originalen način predstavila knjigo, s pesmijo in kitaro, na katero je zaigrala sama.Tako je sebe predstavila tudi kot glasbenico. Svojo novo knjigo "Ogenjček in nočna lučka", ki je nadaljevanje ogenjčkovih pustolovščin, pa je predstavila le s povabilom na branje knjige. Ne preostane nam nič drugega kot da jo poslušamo, medtem ko čakamo na obljubljeno tretjo knjižico "Tajni zapisi dedka Mohorja". SJ/MH
SLOVENSKI DOM	SEKffiW	NAŠ DRUGI DOM
PREDAVANJE KITAJSKEGA VELEPOSLANIKA
O i srede, 5. decembra Sani, ko je veleposlanik LR Kitajske počasti! Slovenski dom s predavanjem, do dne, ko pišem te vrstice, je minilo že več kot dva meseca. Po eni strani je prav, če si človek vzame čas in dobro premisii o vtisih. Po drugi strani pa takšno počasno premlevanje povzroča velike skrbi našemu dragemu uredniku in prijatelju Silvinu Jermanu, za kar se mu tokrat javno in iskreno opravičujem.
Novega kitajskega veleposlanika Zhi Zhaoiina je med nami najprej pozdravil predsednik našega doma Darko Sonc in pri tem z zadovoljstvom ugotovil, da so m bili vsi dosedanji veleposlaniki LR Kitajske. Nobenega dvoma ni, da gospod Andrija Karafilipovid (fačas je prevzel tudi funkcijo predsednika Društva hrvaško-siovenskega prijateljstva, čestitamo!) opravlja na poldiplomatskem in diplomatskem področju, če lahko tako rečemo, nadvse zanimivo in koristno vlogo nekakšnega neprotokolamega managerja za public relations. Videti je, da se nekateri tuji diplomati zelo radi in redno udeležujejo večerov, ki jih tako uspešno organizira. Tudi tokrat je lahko pozdravil navzoče diplomatske predstavnike BIH, Ruske federacije, Bolgarije, Madžarske, Slovaške in Ukrajine (ter - klic iz publike: Slovenije). Prijetno nas je presenetilo, da njegova ekscelenca kitajski veleposlanik lepo govori hrvaško, kar velja tudi za njegovo kar številno spremstvo. Temu se ni čuditi, saj je v le-
tih od 1996 do 1999 bil v BiH, od koder pa ima žalostmi spomine: "Bilo je zelo žalostno gledati, kako je ena sama bomba zrušila, kar so ljudje gradili več deset let..."
Samo predavanje nam o njegovi domovini ni povedalo kaj bistveno drugačnega od podatkov, ki jih je moč najti na uradnih kitajskih straneh na internetu. Kaj več nismo niti pričakovali. Prvič je Kitajska prevelika, da bi jo bilo moč podrobno predstaviti v tričetrt ure, drugič pa je njegova ekscelenca najbrž premalo časa m, da bi lahko svoje predavanje posebej prilagodil tistemu, kar hrvaško občinstvo najbolj zanima. Vseeno pa se velja spomniti nekaterih poudarkov iz povedanega: Do zdaj je bilo na Kitajskem že 18 raznih delegacij iz Hrvaške. 36% Kitajcev živi v mestih. Kitajska ima več kot 200 milijard S deviznih rezerv. In podatek, ki ga nismo mogli preveriti na internetu, a nas je osupnil: na Kitajskem so izdelali računalnik, ki deluje s taktom 24 milijard na sekundo... Ali nismo prav slišali, ali pa gre res za 24 giga Hertzov??? Njegova ekscelenca veleposlanik Zhi Zhaolin nas ni uspel presenetiti z razkritjem, da sta na Kitajskem problem tudi - korupcija in birokracija. Mnogo bolj bi nas presenetil, če bi nam razkril, kje v svetu tega problema ni... Zato pa smo z zanimanjem poslušali avtentično, uradno kitajsko pojasnilo stališč glede Tajvana, Tibeta, verske svobode
in Dalai Lame. Lahko ugotovimo samo, da ta stališča povsem razumemo in se z njimi strinjamo. Izmed odgovorov na vprašanja občinstva, ki so bila standardne narave (kot vedno ob podobnih prilikah), smo si kot zanimivo drobtinico zapomnili dejstvo, da je LR Kitajska priznala Republiko Slovenijo en dan prej, kot Hrvaško. Ne provociram. Ampak kot Slovenec, ki živi na Hrvaškem, se lahko pohvalim vsaj s tem, ne preveč pomembnim dejstvom...!
H koncu pa še tole: Brez dvoma bo čez deset let splošni življenjski standard tudi na Kitajskem občutno višji. LR Kitajska ima danes 1.295.330.000 prebivalcev, vsako leto pa jih dobi še 12.790.000 več. Recimo, da si bo vsak stoti Kitajec lahko privoščil izlet v tujino. Od teh pa se bo vsak stoti odločil, recimo, za enotedenski obisk Dubrovnika. Torej, v realni perspektivi desetih let lahko v Dubrovniku računamo z 2.820 in dobro petino kitajskega turista na dan, malenkost manj kot 85.782 na mesec, oziroma 1.029.383 in dve tretjini turista na leto. Kot realni planerji smemo izračun zožiti na pol leta dejanske turistične sezone. Sledi vprašanje, s katerim se bo moralo resno spopasti hrvaško ministrstvo za turizem: ali Dubrovnik to zmore? Dvomimo. Slovenija bo vsekakor rada priskočila na pomoč. Denimo... z razpoložljivimi kapacitetami v Termah Čatež... Zdaj pa šalo na stran. Kitajcev je danes zagotovo že več kot 1.300.000.000 (milijardo in tristo milijonov)! Velja se zamisliti. In srčno upati, da se kjerkoli v svetu ne pojavi kakšen novi Aleksander Veliki, Cezar, Atila, Djingis-kan, Napoleon ali Hitler...
Riževo žganje, ki gaje po predavanju, ob zakuski ljubeznivo ponudilo v pokušino kitaj-stko veleposlanstvo, je bilo odlično. Škoda, da gaje bila ena sama steklenička. Kje v Zagrebu ga je moč kupiti?	Črt Škodlar
PREDSTAVITEV 15. ŠTEVILKE NOVEGA ODMEVA
zo novembra lani je izšla 15. številka Novega odmeva. Kot vedno jo je tudi tokrat predstavil
glavni urednik Silvin Jerman. Povedal je, da je to jubilejna okrogla 15. številka, ki hkrati pomeni tudi jubilejno peto leto izhajanja našega časopisa. Povabil je Marijana, da prebere svojo kroniko s petnajstimi verzi, po en za vsako številko. Ko je ponovno prevzel besedo, seje dotaknil vsake rubrike. Udarna tema je zgodba o Pranju Serafi-nu Vilhaiju Kalskem, objavljena v rubriki "Preteklost v sedanjosti". Zgodba je pomembna zato, ker je F.S.Vilhar, slovenski skladatelj, deloval na Hrvaškem, tako kot Stanko Vraz, le da se je slednji ukvaija! s poezijo in ni skladal,
medtem ko je Vilhar pisal tudi pesmi. To je potrdil Ivlca Kunej, ko je prebral tri Vilharjeve pesmi: "Na Pivki", "Sonetni venec" in "Slavospjev Splitu". Glavni urednik je presenetil prisotne, ko je predstavil dva Vilharjeva potomca, vnuka in pravnuka, ki sta se odzvala povabilu in ob tej priložnosti obiskala Slovenski dom. Vzdušje je popestril drugonagraje-nec na mednarodnem tekmovanju pevcev "Ondina Otta" v Mariboru, Luciano Batinič, ki je zapel Verdijeve, Rossinijeve in Gershwino-ve arije, ob klavirski spremljavi profesorice Renate Hil. Urednik
je dodal, da so bile te arije izvedene zato, ker je Vilhar skladal tudi opere, Podrobnosti o tem bomo lahko prebrali v 16. številki Novega odmeva, ker je "Zgodba o Vil-harju" nadaljevanka. Na promociji so bile poudarjene tudi besede Magdalene Tovornik, državne sekretarke za Slovence v zamejstvu in po svetu. V intervjuju za naše glasilo je med drugim dejala, da moramo izhajati, ker je to v interesu Slovencev in Slovenskih društev na Hrvaškem. Po umetniškem programu se je nadaljevalo prijateljsko druženje.
Sima Hoje
SLOVENSKI DOM
SEKffiW
NAŠ DRUGI DOM
V PETEK SE DOBIMO
M prvi novemberski petek je Silvin pridrvel v dvorano in z žaljivkami napadel Mari-Jiiuii ¡n druge prisotne. Na vprašanje, zakaj je tnkn razburjenje mimo odgovoril, da ni. Rekel H', da se le vede v duhu časa, v katerem je tre-niilno moderen "jezik mržnje". Nadaljeval je z besedno igro o novem zakonu o praznikih. Dan nrcd praznikom, kot je na primer nedelja, je delovni urnik v soboto. Če je praznik sredi tedna, In sploh več ne veš kdaj je sobota in nedelja, I ilikit vse te dneve med seboj povežeš in tako pitiznujcš ves teden, ali pa še dlje. Dotaknil se ic I u:l i predloga novega zakona o delu in delu n i črno. Po tem zakonu bo nezaposleni, ki dela mi Srno, kaznovan tako, da izgubi status nezaposlenega in s tem primerno nadomestilo. Ko je i" povedal, se je prestrašil, rekoč, da tudi on * -a k prvi pelek dela na črno.
V Slrahu, da mu ne bi vzeli pokojnine, je /bciiil. Marijan je potem povedal nekaj šal za
boljše razpoloženje in se pogovoril s slavljenci.
Decembra nas je pričakal le Marijan, Silvin je namreč stavkal. Vzroka za to ni navedel. Marijan je povedal nekaj epigramov, prebral pesem "Obljube" politikov ob novem letu, potem pa so štirje fantje zapeli nekaj pesmi. Po pogovoru s slavljenci in čestitkah smo se ob glasbi in peiju pripravljali za čim lepši prehod v novo leto,
Januarski prvi petek je bil v vzdušju novoletnega preznovanja. Silvin je po svoji stari navadi uprizoril pravi "Show". Povedal nam je šalo, ki jo je slišal od našega člana slovenskega predsednika Milana Kučana. Kučan, prav tako januarski slavij enec, je bil seveda opravičeno odsoten. Silvin je končal z besedami, da mu je dosti nastopanja, ker je tudi sam slavij enec. Marijan nam je povedal, daje to že 66 petkovo srečanje. Prvo je bilo namreč novembra leta 1994. Da bi nadaljevali z uspešno tradicijo je povabil k sodelovanju vse tiste, ki imajo smisel za prirejanje domačih zabav. Povedal je nekaj šal in misli iz "Umirovljeničke torbe", name-
njenih predvsem upokojencem, in prebral še svojo pesem "Ob novem letu". Med slavljenci je bilo tokrat več žensk kot moških. Bile so to vesele žene, ne Vindzorske, ampak Slovenskega doma.Vsaka od njih je nekaj dejala, recitira--la ali zapela. Družbo je razveselil še Franc, ki je po dolgem času le zaigral na svojo harmoni-ko.Ob zvokih veselih polk in valčkov smo dočakali deseto uro zvečer, potem pa smo morali tudi sosedom privoščiti malo miru.
Februarski prvi petek je bil nekaj posebnega. Prisotnih je bilo bolj malo, v programu pa ni bilo resnih tem. Silvin je pripravil male oglase za rumene časopisne strani v obliki parodij na dogajanja v našem življenju in politiki, Marijan se je to pot odloči! za vesele šale, ki so dodobra nasmejale vse prisotne. V pogovoru s slavljenci smo opazili malo nelagodja pred mikrofonom, zato smo v šali dejali, da mikrofon ne grize, mi pa se pogovarjamo čisto po domače. Po dveh urah vesele glasbe in plesa smo odšli domov,
Sima Hoje
PREDSTAVITEV KNJIGE
"NOVODVORSKA
| — M KUHARICA"
lit	tj (Što se jelo u dvori ma bana Je-
MdiA ..jk, B lačiča)
IJ 1V edaleč od Zagreba v Zapreštcu, po le-
L—---——2H pem kostanjevem drevoredu prideš do
dvorca, ki je danes žal le senca preteklosti V nekoč lepi stavbi z vzorno urejenim gospodarstvom je živel ban Je-lni u , osrednja osebnost preporoda po letu 1848. Drobce iz Jelačicevega )\\Ijenja sta v knjigo strnili ravnateljica "Pučkog otvOTenog učilišta" v /.ipk-šicu Ljerka Vladovič in Božiča Mirič.
V knjižnici Slovenskega doma nas je 30. januatja pričakala miza, oklllScna z bidermajerskimi šopki in obložena z jedmi iz predstavljene I njige, ki smo jih na koncu tudi z užitkom poskusili. Hvala vsem sponzorjem! Kako je prišlo do predstavitve knjige "Novodvorska kuharica" * Slovenskem domu? Gospodinja, družabnica in kuharica pri zadnji gro-lu i Ani Jelačič je bila Hanika Gašparič, roje-n.i Ida 1908 v Lešnici pri Ormožu, Slovenka, l'"/nejc poročena s hrvaškim slikaijem Mati-(urii Skurjenijem. Prav ona je zbrala dragoceno I iilinrsko zapuščino, zapisala recepte v 6 zvez-hiv. rokopise pa pustila svojemu sinu Srečku. 1.1 pisana beseda v slovenskem jeziku, z nekaj i.i|Li',lega dialekta, nemščine in madžarščine in starimi merskimi enotami,., je navdušila t inl.il Vladovič, ki seje lotila težavnega pro-l' I i.i • izdaje knjige. V dvorski kuhinji je bila ■Inlp.i leta glavna kuharica in gospodinja Du-iiiiiiiuika "fraulein" Ana, od katere seje Hanika
mnogo naučila. Stric Ignac Gašparič (tudi Slovenec) je bil upravitelj velikega gospodarstva in je moral grofico Ano redno obveščati o dogodkih. Na levi strani ob drevoredu so bile konjušnice, hlev za 20 krav, tu so izdelovali maslo. Vinogradi in gozdovi so se razprostirali daleč naokoli. Delavci so bili plačilo prejemali vsako soboto, na travniku su plesali in peli stare pesmi, med njimi "Ustani bane Hrvatska te zove". Maja škiljun iz Hrvaškega zgodovinskega muzeja je omogočila vpogled v družinsko dediščino bana Jelačiča. Predmeti iz njegovega vsakdanjega življenja so postali dokumenti časa in družbe, v katerem so nastali. Prav to je dalo pečat avtentičnosti tej knjigi.
Prof. Agneza Szabo, višja strokovna svetovalka Muzeja mesta Zagreba je govorila o neraziskani temi "Slovenci in ban Jelačič". Hvaležni smo ji, ker je svoje bogato znanje delila z nami in dala zgodovinski okvir tej knjigi. Postavila je hrvaškega bana Jelačiča na prestol nemirnega preteklega stoletja, kot simbol svobode, saj so Hrvati v preporodnem letu 1848 nastopili pred Evropo kot samozavesten narod. Kot veiikega borca za svobodo so ga opevali tudi slovenski pesniki, Mladi plesni par iz Zaprešiča nas je ob zvokih dunajskega valčka ponesel v romantiko plesnih večerov prejšnega stoletja. Božiča Mirič, ki je za knjigo razvrstila recepte iz šestih zvezkov in jih priredila za današnjo rabo, je svoj nastop končala z besedami: "Knjigo smo vzeli iz preteklosti, jo posodili prihodnosti, vendarpa pa bo služila predvsem sedanjosti".
Cvetka Matko
SLOVENSKI DOM	SEKffiW	NAŠ DRUGI DOM
SLOVO OD STAREGA LETA
a slovesu od starega leta je bilo v Slovenskem domu vedno zelo živahno, To je že naša stara navada in tako je bilo tudi tokrat. Obiskala nas je ekipa oddaje "Prizma" Hrvaške televizije in posnela slavnostno in veselo razpoloženje naših članov, Za zabavo in ples je poskrbel Branko Sotošek, ki je naš stari znanec, saj
je bil tokrat že četrtič med nami. S svojim petjem in igTanjem je dvignil na noge vse prisotne, tako daje bilo za ples kar premalo prostora. Slovenske in hrvaške pesmi smo skupaj prepevali globoko v noč, vmes pa smo tudi kaj pojedli in popili. Za jedačo in pijačo so poskrbele naše članice. Na obloženi mizi so se našle številne sladice, tudi orehove potice ni manjkalo. Z nami je slavil slovenski veleposlanik na Hrvaškem Boštjan Kovačič, ki nam je v kratkem nagovoru zaželel veliko novih uspehov v letu 2002.
Marijan Horn
OB NOVEM LETU
Staremu je odzvonilo, novo leto je prišlo, Marka seje umaknila, namesto nje zdaj Euro bo.
Nam pa to nič ne pomaga, kajti Kun v zalogi ni, a v želodcu sama zgaga, ki življenje nam greni.
Vlada nam je obljubila, da nam v Novem bolje bo
in, da res je vse storila, da v resnici bo tako.
Naj obljube pozlate se. naj se časi spremene, naj odvzete nam pravice končno bodo vrnjene!
Bilo bi lepo spoznati, ko bo leto šlo v zaton, da podane nam obljube, bile niso "luftbalon".
Marijan Horn
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK -PREŠERNOV DAN
"V Sloveniji se je po odločitvi Slovenskega osvobodilnega sveta kulturni praznik prvič slavil že leta 1944. To je praznik v čast našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Ob tem dogodku sta nam slovensko veleposlaništvo v Zagrebu in Slovenski dom priredila izjemno lep večer v mali dvorani VatrDslava Lisinskega v Za-
grebu. Koncerta "Katic" smo se vnaprej veselili, saj jih občudujemo že leta. Dvanajst deklet poje, pleše ter igra na "komple" - glavnike. Vsakokrat, ko slišimo stare izvirne slovenske pesmi, smo ganjeni, saj nas vedno znova vračajo v slovenski rojstni kraj - raj I
Tokrat smo prvič slišali tudi skupino Terra folk. ki se je predstavila z akademskim džezom in alternativno giasbo. Boštjan Gombač, ki je igral klarinet in keltska pihala ter tolkala, nas je toliko navdušil, da srno ostali brez
in smeh publike. Nemaskirana ocenjevalna komisija (brez pripombe o nemaskiranju) je imela
težko nalogo izbrati najboljše. Vseeno so se na koncu soglasno odločili: nagradili so vse otroške maske Hatrija Potterja, princezo, dobrega duha, pikapolonico.
Za najuspešnejše maske, za idejo in aktualnost, ter izvedbo in izdelavo so nagradili pet odraslih mask. Nagrade so prejeli: veliki, močni, brkati meksikanec (Polona Jurinič), nežno razigrani prodajalec balonov, dama, ki je vse izgubila, duhovit štrumfbvski hranilnik s črno okvirjeno DM, veseli evri, ki so se ponujali ocenjevalni komisiji (baje ne kot mito) in impozant-ni škof. Sponzorji nagrad so bila slovenska podjetja Gorenje, Lek, Merkur in Mercator, ter za najlepši krof Kolinska. In potem? Saj se ve! Glasba, petje, ples! Do kdaj...?
J.S.
PEVSKI ZBOR
ani pevski zbor Slovenski dom ima vaje kot po navadi. Enkrat na teden se srečamo in zapojemo. Po vajah se vedno zadržimo še v klubu Moja dežela, kjer nadaljujemo z vajami, ampak po naše. Ker vedno nekdo slavi rojstni dan, mu ponavadi zapojemo. Okrepčamo se s sendviči ali kolači ter ob vinu zapojemo. Ne pozabimo niti na partizanske pesmi. Sličimo pa tudi precej šal in novic, tako da nam čas hitro mine.
Marca bomo zapeli v Sežani na reviji Primorska poje. Na nastop se že marljivo pripravljamo. Januaija smo imeli manj vaj, ker je naš dirigent Franc Kene imel precej opravil in ni utegnil priti v Zagreb. Ker pa smo "nadarjeni" pevci, bomo vse to nadoknadili in v Sežano prišli pripravljeni.
Miroslava-Maria Bahun
ZOPET VESELO NA PUSTNI TOREK
K že tradicionalnem pusto-vanju tudi letos ni zmanjkalo veselih, duhovitih in aktualnih mask. Z njimi se je pogovarjal nemaskirani povezovalec prireditve (zlobni jeziki pravijo, da ne potrebuje maske) Marjan Horn, ki je maske predstavljal že uigranimi članoma ocenjevalne komisije Petru Bri-nerju in Marjanu Dirnbergu, ter - hvala bogu - mladi članici Ireni Sonc. Povezovalec je dopolnjeval zgodbe, ki so jih pripovedovale maske. Za vsako masko je kot iz rokava vlekel primemo šalo. Nekatere maske je celo pripeljal v zadrego, seveda na veliko veselje
sape. Bojan Cvetrežnik je na svoji violini igral kot pravi Paganini. Prešernov večerje na kitari obogatel Danijel Čermi. Žiga Golob je igral na kontrabasu tako nežno, kot da bi Prešeren božal svojo Julijo. Čudoviti ti Terra folk fantje. S svojo glasbo so nas popeljali od Makedonije, Rumunije do keltske glasbe in Mozarta,
Ta izreden glasbeni užitek v Prešernovo čas je odprl predsednik Slovenskega doma Darko Sonc, prisotno pa je bilo skoraj celo slovensko veleposlaništvo, Res je lepo biti Slovenec/ka v Zagrebu oziroma član Slovenskega doma, kajti takšne kulturne velikane moji sorodniki v Sloveniji ne srečujejo prav pogosto. Zato še enkrat, hvala jim!
Katarina Fuijan
SLOVENSKI DOM	SEKffiW	NAŠ DRUGI DOM
darili šopek orhidej. 20. januarja smo imeli mašo v kapelici Ranjenega Jezusa, posebej slavnostno pa je bilo v Slovenskem domu. Obiskali so nas namreč msgr. Alojzij Uran, ljubljanski pomožni škof, kije odgovoren za nas, Slovence po svetu, ter dva dekana, Anton Trpina in Milan Kšele. Lepe besede nam je v kapelici podaril tudi msgr. Vladimir Stankova - odposlanec nadškofa Josipa Bozaniča.
Kot voditeljici duhovne sekcije A.M.Slomšek mi dovolite, da vam napišem tudi nekaj statističnih podatkov za leto 2001, Devetnajstkrat smo imeli mašo v Zagrebu, enkrat pa v Prekmurju na romanju v Kančevce. Imeli smo 47 vaj, nastopili v Evropskem domu in na pogrebu na Miroševcu. Pater Roman Motore nam je podaril sedem maš, dekan Anton Trpin šest, po dvakrat pa so nam maševali M. Jakopič, R. Smodiš in M. Oblak, Obiskali so nas in nam zapeli družinski trio "Novina" iz Otočea ob Krki in fantovski oktet "Veritas" iz Šentjerneja. Mašo bomo imeli spet 10. marca. Vabimo vse, ki si želijo z nami zapeti, da se oglasijo v Slovenskem domu.	Olga Tkalčec
DELO DUHOVNE SEKCIJE
^duhovni sekciji smo bili zelo pridni. Zaradi nove maše v latinščini, ki jo je skladal naš zborovodja profesor Vinko Glasnovič, smo imeli pevske vaje kar dvakrat na teden. Od 7. oktobra smo imeli naslednje maše: rožnovensko, misionsko, zahvalno, prvo in tretjo adventno, ita Štefanje (dan samostojnosti Republike Slovenije), na Svete tri kralje in zadnjo pred počitnicami, 20. januarja. Posvečene so bile S. Hor-jak, K. Mačejin, M. Sotošck, P. Jerič, družini Pavlin, RB. Jordan in vsem tistim članom duhovne sekcije, ki so nas zapustili v desetih letih. Na Štefanje je bilo praznično. Za deseto obletnico vodstva duhovnega zbora srno člani sekcije profesorju Glasnoviču podarili zlatnik, na katerem so Kamenita vrata ter Majka božja kamenitih vrat. Profesor Glasnovič je namreč skladal pesem "Pri kamenitih vratih". Bil je zelo presenečen. Naši pridni solistki Nadi Horš smo po-
vencev v Zagrebu - po popisu leta 1991 okrog 7.000 - nam je zaželel, da bi bila cerkvica trpečega Jezusa kmalu premajhna. Škof Alojz Uran je v pridigi posebej poudaril, da smo Slovenci in Hrvatje yedno živeli v slogi. Zgodovinski viri namreč ne omenjajo bojev med tema dvema narodoma, zato pa poročajo o sodelovanju na različnih področjih. In prav to sožitje mora biti temelj sosedskega bivanja Slovencev in Hrvatov, je dejal škof Uran.
Tako kot vedno je voditeljica duhovne sekcije Olga Tkalčec s pomočjo pridnih gospodinj tudi tokrat pripravila vse potrebno za srečanje po maši. Škofje najprej izročil cerkveno priznanje zborovodji prof. Vinku Glasnoviču za dolgoletno vodenje pevskega zbora duhovne sekcije in za ustvarjalno delo na glasbenem področju, ki bogati in povezuje slovensko in hrvaško kulturo. Tudi sicer v duhovni sekciji sodeluje precej Hrvatov, ki so na različne načine povezani s Slovenijo. Njihovo sodelovanje je zlasti v pevskem zboru ne le dobrodošlo, ampak kar nenadomestljivo. Slovenci, ki prihajajo v Slovenski dom, večkrat povedo, da so bili med Hrvati lepo sprejeti. Med ljudmi, ki so ponosni na svoje korenine in kulturo, znajo pa spoštovati kulturo drugih, vlada resnično sožitje.
Srečanje se je končalo v prisrčnem vzdušju ob petju, ki je eden najbolj pristnih in trdnih stikov s slovensko kulturo Slovencev zunaj matične domovine. Duhovniki obeh obmejnih dekanij bodo tudi v prihodnje prihajali na slovenske maše v Zagreb. škof Alojz Uran pa je obljubil, da nas bo ponovno obiskal ter tako razbremenil duhovnike, ki imajo ob nedeljah že doma preveč obveznosti.	Martina Koman
OBISKAL NAS JE ŠKOF MSGR. ALOJZ URAN
domovina si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko morja? In ni ti meja? Tako seje spraševal v pesmi Duma Oton Župančič pred približno stotimi leti. Okrog 500.000 Slovencev naj bi bilo razsejanih po vseh celinah sveta. Kako jim olajšati breme domotožja? Tem ljudem skuša pomagati ne le država, ampak tudi slovenska Cerkev. Izseljenski duhovniki Slovencev po svetu ne združujejo samo pri bogoslužju v slovenski besedi. I)a Slovenci na tujem ne bi pozabili svojih korenin, duhovniki poskrbijo za petje slovenskih pesmi ter drugo kulturno dejavnost.
Pastoralno delo med Slovenci po svetu sedaj vodi škof Alojz Uran, ki s svojimi obiski prinaša pozdrave iz domovine. Našo duhovno sekcijo je prvič obrskal v nedeljo, 20. januarja, Sv. maša je bila slovesna, saj sta somaševala dekana obeli obmejnih dekanij, ki skrbita za slovenske maše: Anton Trpin in Milan Kšela. Svoj delež k slovestnosii je prispeva! tudi pevski zbor pod vodstvom prof, Vinka Glasnoviča. Zbor je, po uglasbitvi zborovodje, prvič izvajal latinsko mašo. Iz zagrebške nadškofije nas je pozdravi! generalni vikar msgr. Vladimir Slankovič. Poudaril je, da je v Zagrebu ob nedeljah kar nekaj maš v liijili jezikih. Glede na število Slo-
SLOVENCI NA HRVAŠKEM	SSB5Eü
SESTANEK PREDSEDNIKOV KROVNIH ORGANIZACU
^^Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu 50 12.12.2001 pripravili še eno srečanje s predstavniki krovnih organizacij Slovencev v zamejstvu pred objavo rezultatov javnega razpisa za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov in projektov v letu 2002. Točno ob 12. uri se je začel sestanek na ministrstvu za zunanje zadeve, na katerem so bili navzoči vsi predsedniki krovnih organizacij, državna sekretarka Magdalena Tovornik, Zorko Pelikan in ostali sodelavci v uradu. Po kratkem srečaju z državno sekretarko Magdaleno Tovornik nas je sprejel tudi minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel. Dobro razpoložen nas je maice presenetil z novico, da Magdalena Tovornik odhaja na novo dolžnost. Izrazil pa je upanje, da bo tudi nov državni sekretar enako sposoben in dober, kot je bila Magdalena Tovornik. Moram priznati, da meje novica ražalostila, saj je Tovomikova izredno dobro opravljala svoje delo. Uvedla je nov odnos urada do manjšin, ponudila konkretne rešitve za odprta vprašanja in - kar je najbolj pomembno - razumela je, da so Slovenci na Hrvaškem nova manjšina, ki zahteva posebno obravnavo, in da deli te manjšine zaslužijo podporo na podlagi 5. člena Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah.
Ministra Rupla so predstavniki manjšin seznanili s perečo problematiko: Slovenci v Avstriji o negativnem odnosu deželnega glavarja Haiderja, Slovenci v Italiji o odnosu Berlusconijeve vlade do slovenske manjšine, Slovenci na Madžarskem s problemi s financiranjem radia itd. Darko
Šonc je govoril o vplivu nerešenih problemov med dvema državama na vsakdanje življenje Slovencev na Hrvaškem in o konkretnih programih, ki jih slovenska društva na Hrvaškem želijo ustvariti v letu 2002.
Po pogovoru z ministrom Ruplom smo nadaljevali sestanek v drugi sejni dvorani v delovnem vzdušju. Pogovorili smo se o uresničevanju programov v letu 2001 in o načinu podajanja poročil o porabi finančnih sredstev. Državna sekretarka nas je podrobno seznanila tudi z razdelitvijo sredstev za leto 2002. Prvič od sprejetja Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah leta 1996 bosta društvi Slovenski dom v Zagrebu in Bazovica na Reki lahko za uresničevanje nekaterih svojih programov in projektov računali tudi na sredstva, ki jih urad namenja zamejskim društvom. To je velik in prelomen dogodek za Slovence na Hrvaškem, ki so tako postali enakoporaven del slovenskega zamejskega etničnega prostora. Treba se je zahvaliti tudi ostalim predstavnikom zamejskih Slovencev, ki so se po našem dolgoletnem prizadevanju in naporu strinjali s tako odločba Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in državne sekretarke Magdalene Tovornik.
Slovencem na Hrvaškem se obeta v finančnem pogledu lepša prihodnost. Vendar pa tudi bolj trdo delo in bolj ambiciozne poteze. Najpomembnejša naloga pa ostaja pridobitev mlajših, še bolj ambicioznih, vizio-narskih članov, ki bodo znali nadaljevati delo in uresničevati zamisli svojih predhodnikov.
Darko Sonc
KOMISIJA ZA SLOVENCEV ZAMEISTVUIN POSVETU
M povabilo predsednika Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franca Pukšiča so na seji 11, decembra lani sodelovali tndi predsedniki krovnih organizacij zamejskih Slovencev, veleposlanik na Hrvaškem Boštjan Kovačič in minister za evropske integracije Igor Bavčar. Tema sestanka je bila vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in položaj slovenske manjšine v integrirani Evropi.Minister Bavčarje povedal, da samo z dobrimi in atraktivnimi programi ter medsebojnim sodelovanjem lahko računamo na sredstva, ki jih v Evropski uniji namenjajo za delovanje man-
jšin. Kulturni projekti, gospodarsko povezovanje, krepitev medsebojne komunikacije, stmjenost inkohezija Slovencev, povezanost zamejcev z matično dtiavo, še posebej pa uveljavljanje slovenskega jezika je prepoznavna pot, ki nam obeta boljšo prihodnost.
Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šone je spregovoril o posebnem položaju Slovencev na Hrvaškem, ker Hrvaška močno zaostaja v vstopanju v Evrop-
sko unijo in v prilagajanju svoje zakonodaje evropskim zahtevam. To je opazno zlasd pri urejanju in usklajevanju pravnih predpisov, ki regulirajo manjšinsko problematiko (ustava, zakon o človekovih pravicah in zaščiti manjšin, volilni zakon itd.).
Vse udeležence sestanka je po pogovorih sprejel predsednik državnega zbora Borut Pahor, ki jim je ob kozarcu vina zaželel veliko uspeha in zdravja v novem letu.	Darko Šonc
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ugotavlja, da je potrebno v proces vključevanja Republike Slovenije v Evropsko unijo v večji meri vključiti Slovence v Avstriji in Ilaiij i, ter na ustrezen način tudi na Madžarskem i;i na Hrvaškem.
Komisija bo na svoji naslednji seji ustanovila dve delovni skupini: - delovno skupino za evropske programe in regionalno sodelovanje ter delovno skupino za sodelovanje na področju kulture In izobraževanja. K delu delovnih skupin bo povabila predstavnike Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, službe Vlade RS za evropske zadeve, Agencije za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za kulturi). Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, predstavnike slovenskih manjšin iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške ter predstavnike znanstvenih inštitutov.
(Sklepi komisije, sprejeti 11.12.2001)
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
-i^redsednik Republike Slovenije Milan Kučan je ob slovenskem kulturnem prazniku na pogovor povabil predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darka Sonca in predsednika Slovenskega doma Bazovica z Reke Marjana Kebra. Zaradi zdravstvenih težav Marjana Kebra se je sprejema udeležil tajnik društva Vitomir Vitaz.
Rokovanju in skupinskemu fotografiranju s predsednikom so sledili pogovori, ki so se jih udeležili še predsednikovi sodelavci in državna sekretarka Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik. Predsednika je zanimalo, kako živijo in delajo Slovenci na Hrvaškem. Darko Šonc je povedal da se od predsedn i-kovega obiska Zagrebu ni zgodilo nič pomembnega, da pa je prišlo do spremembe v odnosu Slovenije do Slovencev na Hrvaškem. O lej temi je več povedala državna sekretarka Magdalena Tovornik, ki je poudari -la, da se je končno začela uresničevati Resolucija Državnega zbora iz leta 1996. To pomeni, da bosta slovenski društvi iz Zagreba iu Reke deležni tudi dela sredstev, namenjenih zamejskim Slovencem Državna sekretarka je še enkrat spomnila, da so sredstva namenska in morajo biti pokrita s konkretnimi programi in dejavnostmi.
Predsednika je zanimalo tudi. kako Slovenci na Hrvaškem doživljamo slovenske gospodarske subjekte. Šonc je povedal, da je v medijih opazna vse večja prisotnost slovenskih podjetij in njihovih izdelkov na hrvaškem trgu. Slovenci, ki živijo na Hrvaškem, pa so nezadovoljni z zaposlovanjem Slovencev v slovenskih predstavništvih. Pogovor je tekal tudi o prostorih, v katerih delujejo slovenska društva. Društvo Triglav iz Splita seje ravno začelo seliti v nove prostore. Darko Šonc seje opravičil predsedniku, ker ne more bili prisoten na sprejemu ob slovenskem kulturnem praznika, ker ho isti dan v Zagrebu osrednja proslava kulturnega praznika, ki jo Slovenski dom organizira v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom.	DŠ
SLOVENCI NA HRVAŠKEM	SSB5Eü
OKROGLA MIZA 0 NARODNOSTNIH MANJŠINAH NA HRVAŠKEM
S ve t narodnostnih manjšin v Republiki Hrvaški, Hrvaški helsinški odbor in Pravni center so ob finančni podpori Sveta Evrope 22. februarja, v hrvaškem saboru organizirali okroglo mizo na temo "Pravice narodnostnih manjšin v Republiki Hrvaški; Prispevek k razpravi za sprejem ustavnega zakona o pravicah narodnostnih manjšin". Razprava je potekala v treh delih: pravni okvir zaščite narodnostnih manjšin, pravna ureditev v Republiki Hrvaški in pogled na problematiko narodnostnih manjšin. Na okrogli mizi so poleg vseh predstavnikov Sveta narodnostnih manjšin sodelovali tudi številni poslanci, predstavniki vlade in nevladnih organizacij. Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem sta predstavljala predsednik in podpredsednik Darko Sonc in Franc Strašek. Prof. Žarko Puliovski je v uvodnem govoru pojasnil pomembnost sklicane okrogle mize in poudaril, da mora manjšinska problematika na Hrvaškem dobiti pravni okvir v ustavnem zakonu. Prof. ivan Paden. predsednik Pravnega centra, je pojasnil značilnost pravnega normiranja pravic narodnostnih manjšin na Hrvaškem. Posebej zanimivo je bilo poročilo prof. Budisava Vukasa o mednarodno-pravnih okvirih zaščite narodnostnih manjšin. Problematiko na Hrvaškem je povezal z mednarodno prakso v drugih primerih. O pre-
povedi rasne ali etične diskriminacije je govoril prof. Branimir Pleše, kije opozoril na standarde Evropske unije in Organizacije združenih narodov na področju manjšinske problematike.
V drugem delu je o pravni regulativi na Hrvaškem najprej govorila Lidija Lukin-Karaj-kovič, vodja delovne skupine za pripravo osnutka ustavnega zakona. Potem je besedo prevzel Mate Arlovič, podpredsednik sabora in predsednik odbora za ustavo, ki nas je neprijetno presenetil. Dejal je, da je hrvaška vlada predlagani osnutek ustavnega zakona umaknila iz sa-borske procedure. Vlada naj bi določila novo skupino za pripravo osnutka ustavnega zakona o pravicah narodnostnih manjšin. O sedanjem osnutku je govoril zelo kritično, vendar z njegovimi pojasnili prisotni niso bili zadovoljni. Vsi so se strinjali, da je sedanji osnutek dober, z nekaj amandmaji pa bi ga lahko še izboljšali.
Predsednica Sveta narodnostnih manjšin Sanja Tahakovič-Zoričič je opozorila, da bi Svet moral vladi neposredno pomagati pri reševanju nakopičenih manjšinskih vprašanj. O problematiki narodnostnih manjšin so govorili še prof. Milorad 1'upovac, prof. Siniša Tata-lovič in saborski poslanec narodnostnih manjšin Furio Radin. V splošni razpravi je sodeloval tudi predstavnik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Franc Strašek. Opozori! je na glavno vprašanje Slovencev na Hrvaškem: vrnitev v preambulo hrvaške ustave, v kateri so bili od leta 1990 do decembra 1997 zapisani kot narodnostna manjšina. Poudaril je, da so Slovenci po številu tretja narodnostna manjšina na Hrvaškem, ki pa nima svojega predstavnika v saboru. To diskriminacijo bi Hrvaška morala popraviti. Franc Strašek
MAGDALENA TOVORNIK NA REKI
Driivna sekretarka na Ministrstva za zunanje zadeve in vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik je s sodelavka, svetovalko ministra Barbaro Sušnik. 25. januarja obiskala Slovenski dom KPD "Bazovica" na Reki. Sprejeli so jo predstavniki upravnega odbora na čelu S predsednikom Marjanom Kebroni in ji ob njenem prvem obisku pokazali naše prostore in predstavili delo društva. Poslopje, v katerem so naši prostori, je pred kratkim prešlo v last društva. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Sonc.
Osrednja tema pogovorov je bilo vprašanje statusa Slovencev na Hrvaškem. Tovornikova je poudarila, da gre za sprecifičen položaj manjšine. V dosedanjih pogovorih z Zveze, ki jih je ocenila pohvalno, je bilo dogovorjeno, da se reška "Bazovica", društva iz Istre (kjer je registrirano le društvo "Istra" v Puli) in zagrebški Slovenski dom obravnavajo v okviru slovenskega zamejstva oziroma kot manjšine. Za društva je takšen status boljši, večja sredstva pa pomenijo tudi večje obveznosti. Predvsem bo treba, kot je opozorila Tovornikova, temu prilagoditi vsebino programov iti dejavnost razširiti na obmejna območja. Z različnimi novimi projekti pa pritegniti tudi veliko več mladih.
Magdaleno Tovornik je s predsednikom Zveze Darkom Soncem in predstavniki Bazovice aa krajšem neuradnem obisku sprejel reški župan Vojko Obersncl, ki je prav tako slovenskega rodu Prisotni so pohvalili dobro sodelovanje društva z mestnimi oblastmi, župan in Tovornikova, kot nekdanja mariborska županja, pa sta izmenjala izkušnje tudi s tega področja.	Marjana Mirkovič
SVET NARODNOSTNIH MANJŠIN REPUBLIKE HRVAŠKE
jJvet narodnostnih manjšin ima med drugim strokovno skupino, ki pripravlja predloge za dodatno zakonsko ureditev položaja manjšin na I Irvaškem. Člani skupine so Sanja Tabakovič-Zoričič, Goran Stojkov-ski, Riza Hodža, Milan Mrkalj in Franc Strašek. Skupina je predlagala sprejetje ustavnega zakona o pravicah narodnostnih manjšin v Republiki Hrvaški, ki bi ga moral sabor obravnavati že pred skoraj dvema letoma, Na zadnjem sestanku Sveta narodnostnih manjšin RH, 16. januarja, je predsednica Sanja Tabakovič-Zoričič povedala, da so predlog ustavnega zakona vnovič umaknili iz parlamentarne procedure, saj nekate-
ri člani vlade menijo, da so predvidene pravice narodnostnih manjšin prevelike. Posebej moteča naj bi bila določila, ki se nanašajo na pozitivno diskriminacijo in lokalno samoupravo. Člani Sveta so - presenečeni nad ravnanjem vlade - sprejeli sklep, da bodo 1. marca pripravili javno tribuno v Novinarskem domu, na katero bodo povabili vse predstavnike društev narodnostnih manjšin na Hrvaškem, domače in tuje medije, Beneško komisijo, HHO, predstavnike državnih in nevladinih teles Republike Hrvaške. Za pripravo javne tribune je zadolžen organizacijski odbor: Sanja Tabakovič-Zoričič, Milan MTkalj, Riza Hodža, pTanc Strašek in Sena Kulenovid.	Franc Strašek
				
SLOVENCI NA HRVAŠKEM			m	
DRŽAVNI ZBOR RS
OBISK KOMISIJE NA REKI
.delegacija komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je 6. februarja obiskala Slovenski dom KPD "Bazovica" na Reki. Vodi! jo je predsednik komisije Franc Pukšič (SDS), obiska pa so se udeležili še člani Samo Bevk (ZLSD), Jožef Kavtičnik (LDS), Maria Poszonec (poslanka madžarske narodne skupnosti) ter tajnica komisije Tatjana Kuster. Na Reko je prišla tudi Barbara Sušnik iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu,
Ob prihodu na Reko so goste sprejeli vodiini predstavniki "Bazovice" in jih ua kratko seznanili s svojim delom, pozdravil pa jih je tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Sonc. Člane komisije, društva "Bazovica" in predstavnike slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem je potem sprejel reški župan Vojko Obersuel s sodelavci. Predstavniki društva "Bazovica" so poudarili dobre odnose z mestnimi oblastmi, kar je pohvalil tudi Franc Pukšič.
Glede odnosov med državama sta obe strani soglašali, da je.v interesu Slovenije pomagati Hrvaški pri čimprejšnji vključitvi v EU in da scbengeuska meja ne bi smela ovirati komunikacije, predvsem ne med prebivalci obmejnega pasu, ki so dolga leta medsebojno povezani.
Člani komisije so se popoldne v Slovenskem domu pogovarjali še s člani društva ter se srečali z novinarji lokalnih medijev. Kot je povedal predsednik "Bazovice" Marjan Keber.je z županom Obersnelom dogovorjeno, da bo imelo društvo na lokalnem Kanalu Ri kmalu oddajo v slovenščini. Člani komisije so rojakom na Reki obljubili, da se bodo ponovno zavzeli za uresničitev zakona o zagotavljanju vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in lokalnih nekomercialnih programov na območjih, kjer živi slovenska narodna manjšina. Gostje iz Slovenije so si v društvu ogledali tudi razstavo o dolgoletnem delovanju dramske skupine in njenega voditelja Alojza Usenika in si kasneje ogledali 101 predstavo komedije Andreja Jelačina "Piknik s tvojo ženo". Obisk na Reki so člani komisije ocenili kot zelo uspešen in dobrodošel ter izrazili upanje, da bo naša dejavnost sedaj, ko je slovenska skupnost na tem območju uvrščena med manjšine, še bolj razvejana in zanimiva za mlade.
Marjana Mirkovii
JUBILEJI V SLOVENSKEM DOMU KPD "BAZOVICA" NA REKI
EN SAM ČLOVEK, PA KAR CELO GLEDAIJŠČE!
Sloveuski dom KPD "Bazovica" na Reki letos slavi 55 obletnico delovanja, njen dolgoletni član in vodja dramske skupine Alojz Usenik pa kar nekaj jubilejev: 50 let umetniškega ljubiteljskega dela kot režiser in igralec, od leta 1958 tudi v "Bazovici", pol stoletja profesionalnega dela kot dramski inspicient ter 25 let profesionalnega dela kot asistent gostujočim režiserjem v gledališču HNK "Ivana pl. Zajca" na Reki. V počastitev teh obletnic je bila ! 8. januarja v "Bazovici" na programu jubilejna 100 uprizoritev komedije Andreja Jelačina "Piknik s tvojo ženo". Glavni vlogi sta odigrala Loredana Jurkovič in Alojz Usenik, ki je predstavo tudi režiral.
Dvorana društva je bila premajhna za vse prijatelje in znance, ki so si znova želeli ogledati predstavo in čestitati popularnemu "Lojzeku". Ta je med reškimi gledališčniki prava legenda in "dobri duh" gledališča, saj se mu je v dolgih letih staža in požrtvovalnega dela posvetil z dušo in srcem. Slav-
Ijenec je po predstavi prejel številne čestitke, zahvale in pozdravne brzojavke. Predsednik društva "Bazovica" Marjan Keber mu je izročil reški simbol "morčič", V imenu sklada RS za ljubiteljske kuiturne dejavnosti mu je čestital Frane Gombač iz Ilirske Bistrice. Voditeljica Oddelka za kulturo mesta Reke Ivanka Peršič mu je izročila priložnostno darilo reškega župana Vojka Obersnela. Čestitala sta mu tudi prvak reškega gledališča Slavko Sestak in kritik Borisiav Os-tojič, ki je Usenikovo celotno delo slikovito opisal z besedami, "en sam človek, pa kar celo gledališče!" V imenu Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, mu je čestital predsednik Darko Sonc. V delovanju dramske skupine "Bazovice" je namreč Alojz Usenik vešč vseh dolžnosti. Poleg naloge inspicienta išče in izbira dramske tekste, igralce, sceno, oder in luči, kostime, rekvizite, igra in režira, pogosto sam organizira nastope, na gostovanjih pa tudi vozi.
Živahen sogovornik je na pragu sedemdesetih let poln neizčrpne energije. Njegovi dnevi so povsem izpolnjeni, saj je kljub desetletnemu upokojenskemu stažu v gledališču HNK "Ivana pl. Zajca" še vedno zaposlen kot inspicient. Del iz svoje bogate dejavnosti in delovanja dramske skupine pa je predstavil tudi na razstavi, ki jo je v društveni sobi "Bazovice" pripravil sam. Ogledali smo si njegove fotografije se iz petdesetih let, ko je v JLA pripravljal skeče in vesele večere po karavlah na jugoslovan-sko-albanski meji. Pa posnetke iz koprskega Gledališča Slovenskega Primorja, kjer je sodelova! od nastanka leta 1952 pa vse do ukinitve šest let pozneje. Iz istega obdobja so tudi fotografije iz italijanske drame v Kopru, kjer je občasno nastopal kot igralec, med drugim tudi s tedaj še neznanim igralcem Antonom Martijem. Razstavil je gledališke plakate, za predstave, uprizorjene v minulih letih v "Bazovici": za "Vdovo Roslinko" Cvetka Golarja, Linhartovo "Županovo Micko", "Glej, kako lepo se začenja dan" Zvonimira Bajsiča, "Eros v off-u" Siniše Posarica, "Polnočni vlom" Miroslava Mitro-viča in seveda "Piknik s tvojo ženo" Andreja Jelačina, kjer so posebej predstavljene vse štiri soigralke: pokojna Anica Vidmar, Dalija Rotil, Vilma Bilič in Loredana Jurkovič. Na ogled so bila še številna priznanja Alojzu Useniku it) dramski skupini ter fotografije nastopov in izrezki iz časopisov, ki jih je slavljenec vsa ta leta skrbno zbiral in hranil. "PIKNIK S TVOJO ŽENO"
S komedijo "Piknik s tvojo ženo" je dramska skupina KPD "Bazovica" z Reke odigrala 99 predstav na Hrvaškem, v Sloveniji, Italiji in Nemčiji. Predstava je bila nagrajena na 9. Linhartovem srečanju v Slovenj Gradcu leta 1998, glavni igTalec in režiser Alojz Usenik pa je ob tej priložnosti prejel plaketo za igralske dosežke in Zlato Linhartovo značko, ki jo podeljuje Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti. S predstavo je dramska skupina KPD "Bazovica" sodelovala na sedmih festivalih in srečanjih: RKS ( Rad-nička kulturna smotra) za Reko, Istro in Gorski Kotar leta 1984, "Riječko Ijeto 1984", "Rijecko ljeto 1985", festival "Ostrovrharjevo srečanje" v Sori pri Medvodah leta 1998, festival dramskih amaterjev Kastav, 1999, "Srečanje v moji deželi", julija 2000 ua gradu Bogensperk v organizaciji Slovenske izseljenske matice, "Festival ljudskih gledališč Hrvaške", Omišalj na otoku Krku, julija 2001.
Marjana Mirkovič
SLOVENCI NA HRVAŠKEM	SSB5Eü
SLOVENSKA
KNJIGA V KARLOVCU
16 . novembra je bila v Osrednji knjižnici Slovencev, Gradski knjižnici "Ivan Goran Kovačič", v Karlovcu že tradicionalna prireditev "Dnevi slovenske knjige11. Ob tej priložnosti je bila postavljena tazstava nove donacije slovenskih knjig, darilo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije knjižnici v Karlovcu. Osrednji del prireditve je bila predstavitev poezije Jadranke Matic Zupančič "Zasuti ocean" in proze Barice Smole "Igra za deset prstov",
Svoji knjigi sta, na zanimiv in simpatičen način, predstavili avtorici sami. Ena drugi sta iz svoje knjige brali odlomke proze in recitirali pesmi. Presenečenje je bil nastop Kitaris-liEnega seksteta mladih članov knjižnice (Kristina Mihalič, Dano Juha, Filip Oršanič, Jura Grgurič, Mirko Višnič, Kru-noslav Goršič), ki so v aranžmaju svojega voditelja Viljema Borka zaigrali tri slovenske narodne pesmi in skladbo bratov Avsenik. Prireditev sta vodila Frida Bišcan, predstavnica karlovške gradske knjižnice, in Dubravka Hren, voditeljica Osrednje knjižnice Slovencev. Na tej, zelo uspeli prireditvi, so bili poleg karlovške publike že tradicionalno navzoči tudi predstavniki Slovenskega doma iz Zagreba in slovenskega veleposlaništva.	Sij
NOVICE IZ SLOVENSKEGA DRUŠTVA LIPA
¿Slovensko kulturno društvo Lipa Dubrovnik je 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, organiziralo literarno-glasbeni večer. Številnim gostom sta se predstavila dr. Iiiiiko Maroevid in akademik Luko Palje-luk, Paljetakje občinstvu predstavil prevod Prešernovega Sonetnega venca in drugih pesmi. Prebral je tudi lastne stihe, posvečene velikanu slovenske književnosti, ki jih je objavil v zbirki Izbjegle pjesme. Zbirko je v slovenščino prevedel Tone Pretnar, Paljetak pa je svoje pesmi pripovedoval v slovenščini in hrvaščini.
Dr. Tonko Maroevid je govoril o Paljetkovem prevodu Prešernovih stihov ter o pesmih, ki jih je Pa-Ijelak posvetil Prešernu i Juliji Primic. Za še lepši večerje poskrbela Katja Kokalj iz Brezij pri Bledu, ki je na citrah odigrala prelepe stare slovenske pesmi, Ida Nadramija pa je recitirala Zdravico in Vrlin. Na koncu seje s slovenskimi pesmimi občinstvu predstavil tudi naš mali pevski zbor. Po kulturnem programu smo se posladkali s slovenskimi sladicami, ki so jih pripravile naše članice. Naj končam z besedami novinarja Mata Jeriniča: "Bila je impresivna priredba koja kulturnom društvu Lipa i gradu Dubrovniku može poslužiti na čast".	Maša Butijer
J^nedeljo, 2. decembra, so nas obiskali člani Slovenskega društva TRIGLAV iz Splita. Predstavili so se s programom, pripravljenim za sv. Miklavža (sv. Nikola). Ta dan je namreč praznik občine Dubrovnik (deseta obletnica napada na mesto), slavili pa smo tudi spomin na pesnika Franceta Prešerna. Člani SK Triglav so nam pripravili lep program. Nastopili so mešani pevski zbor, dramska in Iblklorna skupina,
Na poti v Dubrovnik so se ustavili v Stonu, kjer jih je naša članica Teja Barovič popeljala po mestu, Slovenska vlada je bila prva, ki je po potresu Štonu ponudila pomoč. V Dubrovniku smo jih pričakali v hotelu Lero, povabili na kosilo v Taverno Nava, potem pa si ogledali Dubrovnik. Pred polno dvorano glazbene šole Luka Sorkočevič so nas vrnili v naše otroštvo s Cankaijevim dramskim tekstom Sveto obhajilo in kratkimi predstavami Zajček seje izgubil, Kje stanuješ mala miška, Če si srečen, Šindu niindu. Vse so zaigrali učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Mešani pevski zbor nam je zapeli nekaj slovenskih in dalmatinskih pesmi, na koncu pa nas je razveselila folklorna skupina s štajerskim plesom z metlo. Po prireditvi smo se v preddverju šole okrepili z domačim pecivom, ki so ga pripravile naše članice, pred odhodom v Split pa goste ponudili še z dobrim domačim vinom, da bi se dobro ogreli.
Bilo nam je zelo lepo, saj je bilo to prvo srečanje našega društva s Slovenci na področju Hrvaške, tudi Slovenci iz Splita so občutili našo dobro voljo in srečo, ker seje nas - na najbolj južnem delu naše druge domovine - le nekdo spomnil. Solze, smeh in pesem. Bilo nam je prelepo in komaj čakamo, da ludi mi pripravimo dober program in krenemo na pot.Lep pozdrav iz Dubrovnika.
Maša Butijer
PREŠERNOV DAN
KULTURNA USTVARJALNOST NARODNOSTNIH MANJŠIN
Uied za nacionalne manjine lu vaške Viade je 4. septembra lani že četrtič organiziral prireditev "kulturno stvaralaštvo nacionalnih manjina u Republici Hrvat-ukoj". Prireditev je bila v Koncertni dvorani Vatroslav Lisinski.
Na začetku so mešani pevski zbori pod dirigentsko palico To-inislava Uhlika zapeli hrvaško llimuo. Pozdravni govor je imela podpredsednica hrvaške vlade Z,i'ljk» Antunovid. Nastope manjšinskih umetniških skupin sta povezovala Gordana Gadžič in
Zijad Gračld. Vrstile so se pevske in folklorne izvedbe s predstavljanjem narodnih običajev. Zanimiv in zelo pester program.
Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem so s tremi slovenskimi skladbami skupaj predstavili mešani pevski zbori Slovenskega
doma iz Zagreba, Bazovice iz Reke in Triglava iz Splita. Dirigirali so Franc Kene, Franjo Bradvica in Tanja Kurajica. Posebno presenečenje za občinstvo, kije z veliko pozornostjo spremljalo kakovostne izvedbe slovenskih pevcev, je bila skladba Zagrebu pod vodstvom Franceta Kenea. Občinstvo je zapelo skupaj s slovenskimi zbori, na kar jih je, z dinamičnim dirigiranjem, vzpodbudil Kene. Ob koncu prireditve so vsi udeleženci pod vodstvom Tomislava Uhlika zapeli Odo radosti, ki velja za himno Europe.	S.J.
POGOVARJALI SMO SE
PETARIVANOVIČ, PREDSEDNIK UPRAVE MERCATOR-H
IMAMO NAJLEPŠE NAKUPOVALNO SREDIŠČE NA HRVAŠKEM
L rva Mercatorjeva trgovina na Hrvaškem je bila odprta 14. aprila leta 2000 v Pulju. Konec istega leta ste odprli tudi "Mercator Center 1'nla",
-To je največje nakupovalno središče v Pulju. Že pri gTadnji smo vedeli, da v njem ne bodo kupovali le prebivalci Pulja, ampak cele Istre. Ti so se do sedaj po nakupe vozili tudi sto kilometrov do Kopra ali Trsta. Vedeli smo, da ob naši dobri ponudbi, tega ne bodo več počeli. Tako smo zgradili center na 10.000 kvadratnih metrih, s 16 trgovinami in dosegli želeni cilj: danes vsa Istra prihaja v naš center, ki ni lepuljsko, ampak regionalno nakupovalno središče.
Lani ste odprli Mercatorjevo nakupovalno središče v Zagrebu.
-Ta center bi moral biti prvi na Hrvaškem. Na žalost smo ga zaradi tranzicijskih težav Hrvaške odprli kasneje, kot je bilo načrtovano. V Zagrebu imamo 26 trgovin na 15.000 kvadratnih metrih površine. Ne glede na veliko konkurenco, ki včasih igra tudi umazane igre, lahko z zadovoljstvom rečem, daje to danes najlepše nakupovalno središče na Hrvaškem, S tem se strinjajo tudi tisti, ki so bili strogi nasprotniki tako Mercatorja kot izgradnje tega centra.
Pričakovani promet ob otvoritvi je bil 7 milijonov mark na mesec. Ali so ta finančna pričakovanja dosedaj tudi uresničena?
-Takšni centri na začetku ne dajejo velikih rezultatov, saj se morajo potrošniki navaditi na novo trgovino. V prvih dneh po otvoritvi je velik naval zaradi radovednosti, šele kasneje se kupec dejansko odloči za nakup. Kjub temu smo dosegii svoj cilj. V tekmo za kupce nismo šli z raznimi cash&carry akcijami. Ponudili smo tri stvari, ki jih nima noben center na Hrvaškem: prijetnost kupovanja, obsežnost ponudbe in kultumost prodajalcev. Mislim, da nas prav te tri stvari razlikujejo od ostalih nakupovalnih središč na Hrvaškem. V Zagrebu trenutno poslujemo po načrtih in kupcev je vsak dan vse več.
Kakšni so bili prihodki Mercatorja Hrvaška v lanskem letu?
-Naša središča gradimo na osnovi dolgoročnih posojil. Center v Pulju je že pokril vse svoje fiksne stroške, letos pa bomo začeli odplačevati tudi stroške gradnje. Podobno načrtujemo v Zagrebu. Upamo, da bomo posojila odplačali predčasno.
V svojih trgovinah ponujate tako slovenske kot hrvaške proizvode. Kakšno je razmerje?
-Na naših policah ponujamo tisto blago, ki zadovoljuje potrošnika, ne glede na to, iz katere države prihaja. Pogosto nas obtožujejo, da smo slovenska trgovinska venga in da zato dajemo prednost slovenskim proizvodom, vendar ni tako. Moram priznati, da ima Slovenija nekaj proizvodov, brez katerih hrvaško tržišče ne more. Vendar bi te proizvode ponujali tudi, če ne bi bili Mercator, ampak neko drugo podjetje. Prodajamo preko 40 odstotkov hrvaških prizvodov, okrog 30 odstotkov slovenskih, ostalo pa je iz uvoza. Ponujamo visokokakovostno blago in zato k nam prihajajo kupci srednjega in višjega razreda.
Lani ste prevzeli tudi hrvaško trgovsko hišo Sloboda.
-V naši strategiji razvoja je, poleg gradnje velikih centrov, tudi kupovanje drugih podjetij. Tistih, ki že poslujejo z dobičkom, oziroma bodo to lahko v okviru Mercatorjeve politike. Tako smo se odločili za Slobodo in jo junija lani tudi kupili. S tem smo dobili 65 prodajaln, ki zaradi ekonomskega stanja na Hrvaškem in slabe finančne moči niso poslovale tako uspešno, kot bi lahko. Prodajalne sedaj priiagajamo Mercatoijevim standardom, imamo veliko večjo ponudbo in od 1 .januarja poslujemo kot enotno podjetje.
Do konca letošnjega leta se bo Mercator na Hrvaškem še razširil.
-S polno paro gradimo naše največje nakupovalno središče v Splitu, ki bo imelo 20.000 kvadratnih metrov. Upamo, da ga bomo odprli 1. julija. Pogovarjali smo se tudi z županom Reke, kjer prav tako v kratkem načrtujemo gradnjo centra. 100.000 kvadratnih metrov zemljišča pa smo že kupih tudi v Novem Zagrebu, kjer ob trgovini načrtujemo tudi izgradnjo kinodvoran. Tanja Bernard
Dr. Agneza
szabo
SLOVENCI
JELACICA OBOŽEVALI
Dr. Agneza Szabo je zgodovinarka v Muzeju mesta Zagreba. Med drugim se
Qf|	znanstveno ukvar-
ja s Slovenci, živečimi na Hrvaškem, Posebno je preučevala vezi
tt~	hrvaškega bana
iVatere so bile naj- Josipa Jelačiča s pomembnejši vezi bana	Slovenijo.
Jelačiča in Slovencev?
- "Josip Jelačič ni bil samo ban troedine Kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, ampak tudi človek evropske širine. Razumel je, daje bila germanizacija neugodna za hrvaški položaj skorajda tako kakor madžarski hegemonizem. Grozila je tudi Slovencem in drugim slovanskim narodom v habsburški monarhiji. To se je začelo dogajati po vladavini Jožefa II., ki je v javno življenje začel namesto latinskega vsiljevati nemški jezik. Madžari so Hrvatom vsiljevali madžarščino v vsakdanje življenje in Hrvaško obravnavali kot sestavni del Ogrske, ne pa kot samostojno kraljevino.
Jelačičeva bitka proti madžarizaciji je vzbujala simpatije Čehov in Slovakov, pa tudi Slovencev.
Od leta 1848 do hrvaško-ogrske nagodbe leta 1868 in ustanovitve Kraljevine SHS so bih medsebojni odnosi Hrvatov in Slovencev vedno zelo dobri kljub posmeznim nihanjem. Slovenci, kranjski stanovi, so zelo podpirali Jelačičevo vojno z Madžari leta 1848. Govorili so, da se na Hrvaškem brani Slovenijo. Simpatije so bile velike. Časopisi so pisali, da so se ljudje postavljali v vrste ob cesti, ko je Jelačič potoval na Dunaj čez slovenske kraje. Fran llešič je opisoval, kako so Slovenci na Štajerskem hodili gledat Jelačiča - "junaka naših dni, branitelja slovanstva". Ljudje so ga nagovaijali v nemščini, ban je odgovarjal v slovenskem jeziku. Pesniki so pisali pesmi o njem, v Ljubljani je bil slaven. Franc Cegnar je leta 1848 v časopisu Slovenija objavil pesem o banu. Drugi mož, Ivan Mohorčič je bana slavil v pesmi V slavo Ilirom. Morda je kakšno pesem o Jelačiču napisal še kdo drug.
Sabor je tega leta z znanim členom 11 zahteval, da se mora monarhija urediti federalistično in da morajo Hrvati, Slovenci iu Srbi oblikovati posebno politično zvezo. Med zasedanjem sabora je madžarska vojska že vstopala v Reko in Slavonijo. Poslanci so zahtevali vojno posredovanje proti Madžarom, vendar niso imeli denarja za vojskovanje. Sabor je prosil kranjske stanove za denarno pomoč v vojni. Zanimivo je, daje Fran llešič, kije bil na začetku 20. stoletja univerzitetni profesor v Zagrebu, raziskal, kdo vse je na slovenski strani
POGOVARJALI SMO SE
NOVICE IZ DOMOVINE
plačal prispevke za nakup orožja.
Po uvedbi Bachovega absolutizma leta 1849 smo bih Slovenci in Hrvati spet na isti strani. Banov tesni sodelavec Ivan Kukuljevič je predlagal, da naj se južni Slovani povezujejo kulturno, če se že ne morejo kako drugače. Ustanovili so "društvo za povijes-nicu jugoslavensku" za tesno sodelovanje vseh avstro-ogrskih južnih Slovanov v kulturi. Pokrovitelj društva je bil ban Jclačič, denar zanj so dali mnogi Slovenci, med drugim Janez Bleivveis. Njihov drugi izdani zvezek (knjiga) je bil posvečen slovenski kulturi in zgodovini. Dunaj je odobraval slovansko sodelovanje v kulturi, toda vedno so bili proti skupnim političnim projektom,
Kako z zgodovinske perspektive obravnavate odnose Slovencev in Hrvatov?
-	Vedno so bili vzorni, že od časov protestan-lizma v 16. stoletju. Mnogi Itrvaški protestanti so odhajali v Ljubljano. V istem času seje zgodil veliki slovensko-hrvaški kmečki upor. Hrvaška bani-cu Katarina Zrinska je konec 17. stoletja drugo izdajo svoje knjige tiskala v Ljubljani. Ker trdna meja nt obstajala, je veliko ljudi prehajalo iz ene na drugo stran. Enako usodo smo imeli v času turških vpadov v eno in drugo deželo. V Vojni Krajini so službovali številni slovenski častniki. V drugi polovici 19. stoletja, v času dualizma, so se Hrvati obrnili proti Budimpešti, Slovenci so bili pod upravo Dunaja. Odtlej je bila naša politična usoda drugačna. To je bil morda razlog, da se je Slovenija bolj razvijala pod evropskim, dunajskim vplivom.
Kakšne sledi so Slovenci pustili na Hrvaškem?
-	Živeli so predvsem v mestih. V tistih časih se problem manjšin ni pojavljal v takšnih obllikah kakor dandanes. Slo je za izmenjavo kulturnih in civilizacijskih izkušenj. Imeli so svoja društva, oblačili so se v svoje tradicionalne nošnje, skrbeli '.:> za slovenski jezik. Toda, drugače kakor Srbi, uikoii niso nikomur ničesar vsiljevali. Delovali so v športu, pevskih zborih in kulturi nasploh. Sodelovanje se je vedno izboljševalo. Slovenski in hrvaški narod sta si blizu tako kulturno kakor civilizacijsko. Slovenski slikaiji so, denimo, ogromno slikali na Hrvaškem. Najlepšo baročno cerkev Sv. Kalarine na zagrebškem Gornjem Gradu so poslikali Slovenci. V 19. stoletju je v Karlovcu živelo mnogo slovenskih podjetnikov. Mnogi Slovenci mi sodelovali na prvi hrvaški mednarodni gospodarski razstavi v Zagrebu leta 1864.
Peter Žerjavii
NI MIRU V SLOVENIJI
iS^lovenska javnost se v zadnjem času ni ukvarjala samo s težkimi političnimi problemi. Časopisne naslovnice so namreč poleg podob domačih in tujih politikov polnile fotografije treh, v rdeče stevar-dese preo-b 1 e č e n i h moških - tra-vestitske skupine Sestre. Po njihovi zmagi na slovenskem izboru za popevko Evrovizije je izbruhnil škandal. Neketareje motil zaplet pri (pozneje razveljevljenem) telefonskem glasovanju, druge zmagovalci sami po sebi, tretji so bili šokirani zaradi pretepa med glasbenimi ustvarjalci v zakuiisju. Zaradi izpadov nekaterih konzervativnih posameznikov, ki so z veliko nestrpnosti napadali moške Sestre, so zaskrbljenost izrazili celo v evropskem parlamentu. Sporna je menda velika stopnja bomo-fobičnosti (nesprejemanje drugače spolno usmerjenih) na Slovenskem, nesprejemljiva za državo na pragu Evropske unije.
Vstop Slovenije v evroatlanske integracije, ki je vsak mesec bliže, dviga vedno več prahu. Najmočnejša je postala fronta proti vstopu Slovenije v Nato. Poleg raznih levičarskih organizacij v slovenski javnosti nasprohijejo vstopu v Nato ugledni mnenjski voditelji in razumniki. Opozarjajo na visoke stroške posodabljanja Slovenske vojske, na enostransko in agresivno Natovo politiko, na pretirano pohlevnost slovenske oblasti v odnosu do ZDA. Pred jesenskim odločanjem Nata o širitvi se v slovenski javnosti znižuje podpora za vstop zavezništvo. Tako se je po zadnji raziskavi Centra za raziskovanje javnega mnenja odstotek privržencev vstopa v dveh mesecih znižal z 49,3 na 44,6 odstotka.
RUPEL PO KUČANOVI POTI
.Zunanji minister Dimitrij Rupel je bil v sredo, 5. decembra, teden za predsednikom Milanom Kučanom, na uradnem obisku na Hrvaškem. Kakor je izjavil po srečanju s hrvaškim kolegom To-ninom Piculo, so odnosi med sosedama boljši kakor kadarkoli v preteklosti. Glede najtršega oreha v slovensko-hrvaških odnosih, sporazuma premierov o meji, je izrazil upanje, da bodo čimprej stekli postopki za njegovo ratifikacijo. Največji del pogovorov sta z ministrom Piculo namenila izvajanju sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju, skupnih mejnih prehodili med državama, cestnih povezavah, zlasti Maribor-Zagreb in Postojna-Reka. Hrvaški minister Picula je ocenil, da sporazum o meji, ki da je na Hrvaškem v "političnem procesu", nikakor ne sme zadrževati urejanja drugih zadev in pripravljanja številnih sporazumov z različnih področjih -od obrambnega sodelovanja in preprečevanja dvojne obdavčitve do zaščite investicij in turizma. Rupel seje med drugim v saboru sestal s člani odbora za zunanjo politiko. Hrvaške poslance je razhudil s tezo, da si Slovenija mora s Hrvaško razdeliti nekdanje skupno, jugoslovansko morje. Med obiskom v Zagrebu seje srečal še s predstavniki slovenske manjšine.
RŽ.
Podobno se manjša tudi podpora vstopu v EU, še posebno po napovedih o znižanju subvencij slovenskem kmetijstvu po vstopu v bruseljsko petnajsterico.
Negotovost in strah pred prihodom sveta in Evrope v Slovenijo se med drugim kažeta "v zavračanju prodaje bank tujim družbam. Kljub velikim protestom je slovenska centralna banka vendarle dovolila italijanski banki SanPaolo Imi prevzem tretjine Banke Koper.
Po drugi strani pa se zdi, da bo »^¿Vj,	prodaja dveh
velikih državnih bank, Nove Ljubljanske banke in Nove KBM, odložena ali dela ekonomskih strokovnjakov in politikov, nezadovoljnih, ker država preuranjeno in v nasprotju z nacionalnimi interesi prodaja najvrednejše institucije, so očitno padli na plodna tla.
Sicer se v Sloveniji že razvnema boj za najvidnejše politične položaje. Konec leta se bo namreč predsednik Milan Kučan moral posloviti od predsedniške palače. Če bi se za njegov položaj potegoval premier Janez Drnovšek, bi se v negotovem položaju znašla najmočnejša slovenska stranka LDS, zato pri njih še razmišljajo o strategiji. Drugače kakor Drnovšek, ki še vedno ni uradno napovedal
---1 kandidature za
m^- *»] predsednika, sta v K» J boj za prvega člo-I veka Slovenije že I najavila prvak Slo-|	venske nacionalne
stranke Zmago Jelinčič in kandidatka desnosredtnskih strank Barbara Brezigar.
Peter Žerjavic
NOVICE IZ DOMOVINE
SPORAZUM 0 MEH
Slovenski predsednik Milan Kučan je 27. novembra lani prispel na dvodnevni uradni obisk na Hrvaško. Najprej seje srečal z zagrebškim nadškofom Josipom Bozaničem, s katerim sta govorila o viogi katoliške cerkve v evropskih integracijskih procesih. Sledil je slavnostni sprejem z vsemi državniškimi častmi v uradu predsednika Mesiča, ki je Kučana odlikoval z veleredom kralja Tomislava z lento in veliko Danico. Po pogovorih sta se predsednika strinjala, da so odnosi med državama trenutno najboljši od leta 1991. Kučan je opozoril, da bi nesprejetje dogovorjene razmejitve v Piranskem zalivu odprlo tudi vprašanje kopenske meje.
Slovenski predsednik se je popoldne v prostorih Slovenskega doma sestal s predstavniki največjih slovenskih podjetij na Hrvaškem ter s člani društva Slovenski dom. V društvu Stigeta Mesiča in soproge Milke sta si Milan in Štefka Kučan zvečer v Hrvaškem narodnem gledališču ogledala baletno predstavo Labodje jezero.
Drugi dan uradnega obiska v Zagrebu se je predsednik Kučan najprej sestal predsednikoma dveh hrvaških opozicijskih strank Matejem Graničem iz Demokratičnega centra in Ivom Sanaderjem iz HDZ, ki nasprotujeta dogovorjenemu sporazumu o meji. Kučan je s soprogo Štefko potem obiskal Hrvaški državni arhiv, kjer si je ogledal Valvasorjevo knjižnico in zbirke grafik.
Opoldne je spregovoril poslancem hrvaškega sabora. Opozoril jih je, da odprta vprašanja ne bo moč rešiti brez pomoči parlamentov obeh držav, kar velja tudi za kopensko in morsko mejo. Dejal je, da dogovorjeni sporazum o meji spoštuje zgodovinsko in naravno pravico Slovenije do lastnega izhoda v mednarodno morje. Izrazil je prepričanje, da sta obe državi dovolj zreli in odgovorni, da lahko sami rešita svoje probleme.
Popoldne si je Kučan v spremstvu zagrebškega župana Milana Bandiča ogledal staro mestno jedro Zagreba, na koncu pa seje srečal še s premierjem Ivico Račanom. Oba sta se strinjala, da zastoj pri reševanju meddržavne meje ne bi smel ovirati reševanja drugih odprtih vprašanj med državama. . Na koncu je Kučan dejal, da bi vladi obeh držav morali nadaljevati pogajanja o meji. tb
KUČAN POZVAL HRVATE NAJ SPREJMEJO
KAJ JE NOVEGA VSLOVENSKO-HRVAŠKIH ODNOSIH
Zagreb - Predsednika uprav hrvaških in slovenskih železnic Marjan Drempetič in Igor Zaje sta se 6. novembra pogovarjala o poravnanju dolga dveh železniških uprav, zmanjšanju potniškega železniškega prometa v mejnem prometu in ureditvi mejnih kolodvorjev zaradi prilagajanja schengenskemu režimu.
Zagreb/Ljubljana - Hrvaška veterinarska uprava je 13. novembra za nedoločen
čas prepovedala uvoz govedine in govejih proizvodov iz Slovenije, potem ko je v Sloveniji odkrit prvi primer bolezni norih krav.
Zagreb - Slovensko podjetje Helios je 16. novembra za 33 milijonov kun kupilo 61,44 odstotkov lastništva hr-
vaškega podjetja barv in lakov Chromos. Chromos pokriva okrog 22 odstotkov hrvaškega tržišča barv in lakov.
Samobor - 26. novembra so se srečali predstavniki Hrvaške stranke upokojencev in Stranke upokojencev Slovenije. Pogovarjali so se o položaju upokojencev v obeh državah ter se dogovorili, da bodo ustanovili skupna delovna telesa za socialno in gospodarsko politiko.
Zagreb - Saborski odbor za zunanje zadeve se je na svoji seji 10. decembra odločil, da bo vladi vrnil parafirani sporazum o meji med Slovenijo in Hrvaško. "Po vsem sodeč takšen sporazum v tem trenutku ne more dobiti potrebne podpore v saboru," je pred sejo dejal predsednik
Zagreb - 27. in 28. novembra se je na drugem uradnem obisku v hrvaškem glavnem mestu mudil slovenski predsednik Milan Kučan. Sestal se je s hrvaškim predsednikom Mesičem, premierjem Račanom. zunanjimi ministrom Piculo, spregovoril pa je tudi poslancem v hrvaškem saboru.
Ljubljana - 28. novembra sta se v okviru rednih sestankov srečali vodstvi Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Največ besed so namenili zaščiti delavcev pred delodajalci, zakonodaji s področja delovnega prava in približevanju evropskim standardom.
Zagreb - 5. decembra se je na uradnem obisku mudil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Sestal se je s premierjem Račanom, zunanjim ministrom Piculo, pogovarjal pa se je tudi s člani sa-borskega odbora za zunanjo politiko
sabora Zlatko Tomčič.
Krško - 19.decembra sta hrvaški minister za gospodarstvo Goranko Fižulič in slovenski minister za okolje in prostor J anz Kopač podpisala sporazum o Jedrski elektrarni Krško. Direktorja podjetij, ki bosta po uveljavitvi meddržavnega sporazuma postala enakovredna solastnika NEK, Eles Gen in Hrvatska Elektro-prtvreda, sta podpisala še družbeno pogodbo. Na podpisih sta bila navzoča tudi predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Janez Drnovšek in Ivica Račan, ki sta se pred tem v prostorih nuklearke sestala na krajšem delovnem srečanju. Med drugim sta pozdravila podpis sporazuma in izrazila optimizem, da bo pozitivno vplival na reševanje ostalih odprtih vprašanj med državama.
Zagreb - 20. decembra je bil na hrvaškem zunanjem ministrstvu prvi sestanek hrvaškega dela stalne mešane komisije za izvedbo maloobmejnega sporazuma. Predstavniki obmejnih občin so sporazum pohvalili, vendar opozorili na veliko materialno škodo, ki sojo pretrpeli v zadnjih desetih letih zaradi neurejenega statusa. Predlagali so uvedbo fakultativnega učenja slovenskega jezika v šolah ob meji.
Ljubljana - 10. januaija je slovenska vlada sprejela iniciativo o sodelovanju s Hrvaško na področju obrambe. Gre za medvladni sporazum, s katerim naj bi ustanovili temelje za sodelovanje obeh vojsk v sklopu OVSE in Združenih narodov ter na tečajih, seminarjih in vojaških srečanjih povezanih z obrambno doktrino in varnostno politiko.
Zagreb - 16, januarja je na Hrvaškem začela veljati cestna prepoved prevoza nafte in naftnih derovatov. Zaradi tega je Slovenija posredovala uradno protestno noto, Hrvaško pa je prijavila tudi sekretariatu za energetsko listino v Bruslju ter Mednarodni trgovinski organizaciji. Hrvaška vlada je 24. januarja sprejela novi pravilnik o ces-
NOVICE IZ DOMOVINE
PRETEKLOST V SEDANJOSTI
litem prevozu nevarnih snovi, s katerim je za tranzit nafte določila posebne cestne koridorje ter mejne prehode.
Krško - 22. januarja se je prvič sestala mešana hrvaško-slovenska delavna skupina za nttklearko Krško. Govoriti so o preoblikovanuju tega podjetja ter se dogovorili a pristojnostih prve skupščine bodočega podjetja Nuklearka Krško d.o.o.
Zagreb - Vodja hrvaške delegacije Mirjana Ferič-Vuc je 28. januaija dejala, da Hrvaška nasprotuje posebnemu skladu za izplačilo deviznih vlog v zagrebški podružnici Ljubljanske banke, kot ga je predlagal odbor za pravna vprašanja parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Hrvaška vztraja, da bi morala obveznosti do nekdanjih varčevalcev plačati Nova Ljubljanska banka ali slovenska država, ne pa vse države naslednice SFRJ.
Zagreb - Hrvaški sabor je 10. januarja ustanovil skupino prijateljstva s Slovenijo. Za predsednika je bil imenovan Zdravko Tomac, ki izrazil pričakovanje, da bo sodelovanje obeh parlamentarnih skupin pripomoglo k odpravi težav in zastojev v meddržavnih odnosih. Skupina prijateljstvu s Slovenijo hrvaškega sabora ima 20 članov in je najštevilčnejša med parlamentarnimi skupinami.
Zagreb - Predstavniki hrvaškega in slovenskega Rdečega križa so se v 31. januarja pogovarjali o možnostih sodelovanja, posebej na podorčju organiziranja in razvoja službe za delovanje v posebnih situacijah kot so na primer naravne nesreče,
Miinclien - Ob robu mednarodne konference o varnostni politiki 2. februatja sta se sestala slovenski in hrvaški zunanji minister Dimitrij Ru-
pel in Tonino Picula V kratkem pogovoru sta osrednjo pozornost namenila zapletu med državama, ki je nastal po sprejetju hrvaškega pravilnika o cestnem prevozu nafte in naftnih derivatov. Rupel je ponovil slovensko stališče o nesprejemljivosti tega pravilnika. Hrvaški zunanji minister je sprejel povabiio ministra Rupla na uradni obisk v Ljubljano.
Krško - Skupini prijateljstva med Slovenijo in Hrvaško, ki sta ju ustanovila slovenski državni zbor in hrvaški sabor, sta 12. februarja na srečanju v Nuklearni elektrarni Krško sprejeli skupno izjavo, v kateri pozivata vladi obeh držav, naj v praksi čimprej uveljavita sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju, ki naj bi olajšal življenje državljanov na obeh straneh meje po uveljavitvi Schengen-skega sporazuma. Po njihovem predlogu naj bi bili tako vsi na novo zgrajeni mejni prehodi med državama skupni
Zagreb - Odbor hrvaškega sabora za zunanjo politiko je na seji 13. februarja razpravljal o odnosih Hrvaške s sosednjimi državami. V uvodnem govora je zunanji minister Tonino Picula napovedal, da bo Hrvaška maloobmejne izkaznice začela izdajati 15. marca. Predsednik odbora Zlatko Tomac je opozoril, da Slovenija zahteva spremembe podpisanega sporazuma o Jedrski elektrarni Krško, ter dodal, da je v tem kontekstu povsem nerazumljiva nepripravljenost Ljubljane na spremembe sporazuma o meji.
Ljubljana - Delegaciji izvedencev iz Slovenije in Hrvaške ua pogovorih 25. februarja nista dosegli skupne rešitve v zvezi s hrvaškim pravilnikom o cestnem prevozu nevarnih snovi, kije za Slovenijo sporen. Kot je po srečanju povedal državni podsekretar na gospodarskem ministrstvu Dimitrij Grčar, so hrvaški strani predstavili pripombe in stališča do hrvaških ukrepov in se dogovorili za dragi krog pogovorov na strokovni ravni.
Zagreb - Predstavniki finančnega odbora petih naslednic nekdanje SFRJ ua sestanku v Hrvaški narodni banki 26. februarja niso dosegli napredka. Narodna banka Jugos-
lavije namreč še vedno ni posredovala podatkov o tem, kam je izginilo 589 milijonov do-¡arjev deviznih rezerv iz mešanih bank.
Trst - 4, februarja je bila na tržaškem občinskem sodišču prva obravnava v spora 175 hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke proti Novi Ljubljanski banki. Tožnik Božidar Vukasovič zahteva zamrznitev 1,65 milijona evrov sredstev v podružnici Nove Ljubljanske banke v Trstu. Sodišče v zamrni-tev ni privolilo, tožbo pa je sprejelo.
Cakovec - Sporazum o maloobmejnem prometu med Slovenijo in Hrvaško bo začel veijati 18. marca, sta se ua sestanku 5.marca dogovorili delegaciji obeh držav. Takoi-menovani dvojni lastniki bodo dD prvega oktobra mejo lahko prestopali po starem, potem pa le z maloobmejno izkaznico.
Ljubljana - Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je b.marca obiskal Slovenijo. Sestal seje z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, premierjem Janezom Drnovškom, predsednikom države Milanom Kučanom ter predsednikom parlamenta Borutom Pahorjem. Rupel je po sestanku ponovil, da so pogovori o meddržavni meji končani ter izrazil upanje, da bo sporazum v kratkem tudi podpisan. Picula pa je odgovoril, da mora sporazum počakati na boljše čase. Izrazil je upanje, da bosta državi sami rešili naftni spor. Picula je popoldne v Mariboru odprl hrvaški častni konzulat, tb
ZGODBA O FRANJU SERA-FINU VILHARJU KALSKEM (2. del)
DIRIGENT POPOTNIK
Kirlavec - Po nesrečnih dogodkih v Temišvaiju si je Franjo Serafín Vihar
zaželel, da bi odšel kam drugam, čim bliže domovini. Konec leta 1880 je v "Kunst und Musik Zeitungu" izšel razpis za mesto ravnatelja Glasbenega zavoda v Karlovcu. Poslal je prošnjo in ji priložil svojo prvo ugias-bitev hrvaške pesmi - Moja ladja Petra Pre-radovica. Delovno mesto je dobil. Poleg ravnateljske službe je prevzel dolžnost zborovodje Prvega hrvaškega pevskega društva
Zora. Zaradi nesporazumov je Zoro kmalu zapustil, pač pa je še naprej uspešno vodil Glasbeni zavod, čeravno so mu tudi tu skušali delati težave. V tem obdobju je doživel osebno srečo. Rodila se mu je hčerka Bogumila, povsem podobna pokojni Marinki. Franjo se je umaknil iz družabnega življenja. Redno je opravljal ravnateljske dolžnosti, živel pa je predvsem za družino in glasbo. Nastale so številne skladbe; Nezakonska mati, Mornarju, Mrtva ljubezen, Bojna pesem... Izdal je svojo prvo knjigo skladb z naslovom Skladbe. Delo je doživelo zelo dobre kritike.
Slsak - Po štiriletnem bivanju v Karlov-cu seje po nasvetu svojega prijatelja preselil v Sisak, kjer si je opomogel od kar-lovških zdrah. Prevzel je dolžnost zborovodje pevskega društva Danica, v prostem
F.. S.YILHAE
PRETEKLOST V SEDANJOSTI
času pa je zasebno poučeval glasbo. Z Danico je imel uspešne koncerte. Meščani so ga zelo lepo sprejeli in spoštovali. Izdal je drugo knjigo Skladb, ki so bile prav tako deležne pohval. Čeprav se je v Sisku dobro počutil, seje leta 1886 odzval povabilu pevskega društva Zvonimir iz Splita, da postane zborovodja. Ponudili so mu tudi, da bi postal ravnatelj cerkvenega zbora splitske prvostol-nice. To je bila velika čast. Ob odhodu iz Šiška je Danica njemu v časi priredila koncert.
Split - V poznem zimskem večeru v začetka leta 1886 so ga na splitski obali pričakali predstavniki društva Zvonimir in ga prisrčno pozdravili. Pri Zvonimiruje imel ogromno dela s pripravo koncertov. Delo v stolnici ga je razočaralo. Priporočili so mu namreč, naj za maše pripravlja arije iz pred-potopnih italijanskih oper - tako kot je to počel prejšnji organist, to pa je bil nek kmet, ki je komaj znal igrati. Da bi nekako izpolnil želje gospodov kanonikov, je Franjo pri mašah izvajal odlomke različnih klasičnih del. S tem niso bili zadovoljni. Zlasti ne Italijani, ki jih je bilo v Splitu veliko. Franjo je prav zato, da bi dokazal domoljubje, zanalašč nosil surko - suknjič iz narodne noše. Zato so ga z oken zmerjali: "Ecco una maschera!" Franjo je za potrebe Zvonimira sam prevajal pesmi v hrvaščino. Tudi v Splitu je veliko skladal in izdal svojo tretjo knjigo Skladb. Začel je ustvarjati svojo prvo opero Zvonimir. Od Splita se je poslovil jeseni leta 1889. Pot gaje namreč odpeljala v Gospič.
Gospid - Gospiško pevsko društvo ga je pričakalo s slovensko popevko "Kje se moje rožice". V Gospiču je bil mestni kapelnik, zborovodja pevskega društva Velebit in organist v župni cerkvi, Veselilo gaje, ker seje maševalo v staroslovanskem jeziku. S pevskim društvom je prirejal uspešne koncerte, Izvajali so celo večja dela in operete ter tudi njegovo burlesko Ustaša. V Gospiču so nastale njegove skladbe Rasti roža ter Slovenec in Hrvat. Tu je proslavil 25-letnico sklada-teljstva, Ob tej priliki je prejel čestitke od vsepovsod iz domovine, celo od škofa Josipa Jurja Strossmayerja, V Gospiču je živel zadovoljno. Manjkalo mu je gledališče in orkester, pa si je želel oditi v Zagreb, kjer bi imel več možnosti za razvoj in ustvarjanje operne glasbe. Odločil se je. V ZagTeb se je preselil poleti leta 1891.
Zagreb - Že pred preselitvijo v Zagreb, februarja četa 1S91, ga je Hrvaški glasbeni zavod imenoval za svojega začasnega člana.
z obrazložitvijo: "uslied zasluga za hrvatsku glasbu". Po prihodu v Zagreb je doživel prvo razočaranje. Glasbeni zavod je namreč razpisal natečaj za 10 rednih učiteljev. Prijavil se je za tri razpisana mesta, toda ni bil sprejet. Tedaj se je eno leto preživljal s privatnim poukom. Leta 1892 je postal učitelj petja na Kraljevski realni gimnaziji, kjer je služboval več kot dvajset let. Drugo razočaranje je bilo, ko mu ni uspelo postati gledališki dirigent. Poredni dijaki so mu nagajali in ga klicali "Do-re-mi-fažol". Vse težave je premagoval z ljubeznijo do glasbe. Skoraj 30 let je bil ravnatelj pevskega zbora v župni cerkvi sv. Marka. Nekaj let je bil učitelj v t.i. "plemiškem konviktu". V enem od najboljših zagrebških pevskih zborov Zastava je bil pevovodja. Po Hedervarijevi prepovedi delovanja tega zbora (ker so sežgali madžarsko zastavo) je prevzel vodstvo zbora tipografskega pevskega društva Sloga. Ukvarja! se je zbiranjem hrvaških ljudskih pesmi ter izdal zbirki Hrvaška lira in Ljudske popevke. Kljub vsem tem dejavnostim je tudi veliko skladal. Nastale so številne skladbe za zbore in soliste. Ker so pevska društva rada pela njegove skladbe, je izda! zbirko z naslovom Po-točnice. Skladal je tudi himne. Uresničila se mu je želja, da je skladal opere. Nastale so opere "Smiljana", "Ivanjska kraljica" in "Lopudska siroiica" ter opereta "Gospoda Pokondirevička". Vse so igrali na odru zagrebškega gledališča. Ljubljanska opera je Smiljano izvedla leta 1901. Opere je skladal od leta 1896 do leta 1913. Med svetovno vojno zaradi mobilizacije članov orkestra oper ni bilo mogoče izvajati.
V obdobju navdušenega skladanja oper (celo na klopeh Zrinjevca, Strossmayerjeve-ga trga in Botaničnega vrta) mu je leta 1909 umrla soproga Marija. Štiri leta pozneje se je poročil z Anko Ulrichovo, rojeno Kaiman, slovensko domoljubko. Z njo je doživel lepe trenutke med potovanji po Evropi.
Kot organist seje ukvarjal tudi s cerkveno glasbo. Napisal je nekaj maš (hrvaške, božične, ljudske, staroslovanske...) in številne pesmi za cerkvene zbore. Leta 1912 je izdal zbirko Cerkvena pesmarica, ki jo je posvetil zagrebškemu metropolitu dr. Antunu Bauerju. Na starost seje lotil pisanja spominov. Prepisovanje rokopisa je prekinila smrt. Umrl je 4. marca leta 1928 v Zagrebu. Pokopan je na zagrebškem Mirogoju, v grobnici družine Vilhar.	Silvin Jerman
IANEZ VAJKARD VALVASOR: OČE SLOVENSKE PISANE ZGODOVINE
Jinez Vajkard Valvasor je bil eden od največjih učenjakov 17. stoletja. Bilje svetovni popotnik in vojščak, predvsem pa zgodovinar, geograf, to-pograf in etnograf, ki je tedanjo Kranjsko opisal tako natančno, kakor še nihče pred njim. Svoje rokopise in dragocenosti iz bogate knjižnice je bil zaradi denarne stiske leta 1690 prisiljen prodati. Le redki vedo, da Valvasorjevo zapuščino, ki ima za slovensko zgodovino neprecenljivo vrednost, že prek 300 let hranijo v Zagrebu.
Sin plemiške družine - Valvasorji so bili star plemiški rod iz Bergama v Italiji. Prvi Valvasor, ki je znan na Kranjskem. Ivan Krstnik. je prišel kot trgovec v prvi polovici 16. stoletja v Ljubljano, tu obogatel in si pridobil kranjsko deželanstvo. Janez Vajkard Valvasor seje rodil v Ljubljani, 28. maja leta 1642. Njegov oče Jemej je imel kar 24 otrok; v prvem zakonu sedem, v drugem (z Ljubljančanko Ano Marijo Ravbarjevo) pa kar sedemnajst. Janez Vajkard je bil dvanajsti otrok iz drugega zakona. Po brezskrbnih otroških letih in po začetnem šolanju je študiral v Ljubljani pri jezuitih Po nova znanja je kot osemnajstletni mladenič odšel v Nemčijo. Da bi se izuril v orožju, je v začetku šestdesetih let v Se-nju stopil pod poveljstvo grofa Nikolaja Zrinjskega in s svojimi tovariši pomagal v bojih zoper Turke v letrh 1663-64, Po tej vojaški epizodi je nadaljeval svoja popotovanja v tujino; do leta 1672 je prekrižaril današnjo Avstrijo, Nemčijo, Dansko, Nizozemsko, Francijo, Španijo, Švico, Italijo in severno Afriko. O tem obdobju je napisal: "Kjerkoli sem mogel izvedeti za vedoželjnega moža, tja sem se napotil in nobena pot mi ni bila predolga, nobena nevarnost prevelika, noben trud prenaporen; upanje, da se utegnem česa nenavadnega naučiti in kaj takega zvedeti, mi je slajšalo vse bridkosti," Doma se je leta 1672 oženil z Ano Rozino Grafenvvegovo in si kupil gradove Bogenpšerk, Čmi potok in Lichtenberg, pozneje pa še dvonadstropno hišo v Ljubljani.
Študij in ustvarjalnost - V dvorcu Bogenšperk seje ustalil in umiril. Študiral je in pisal, hkrati pa vztrajno popofoval sem in tja po Kranjskem in po sosednjih deželah. Spraševal je, brskal po arhivih, si zapisoval, risal in meril, se vzpenjal na gore in spuščal v jame. Jezilo ga je, da ljudje po svetu tako malo vedo o naravnih in drugih čudesih na Kranjskem - od idrijskega rudnika do Cerkniškega jezera in Postojnske jame. V silni vnemi, da bi to krivico popravil, je včasih celo pretiraval. Za Predjamski grad je recimo zapisal, da se lahko primerja z egiptovskimi piramidami.
PRETEKLOST V SEDANJOSTI
SEEffiW
KULTURNA OBZORJA
V Postojnski jami je Valvasor izvajal tudi eksperimente. Označeval je kapnike in ugotavljal hitrost njihove rasti, pri tem pa ugotovil: "...ne zanikam, da nisem opazoval, da so na neka-Icrih mestih zrastli te vrste kamni , v 20 letih s pomočjo kapljajoče ij vode skorajda za debelino člo- ¿f veškega prsta." Valvasorju je t postala jasno, da kapniško okrasje "sčasoma ustvari kapljajoča voda" in ne "hudičev dab niti potres", kot je marsikje bral, Valvasorju se pripisuje tudi prva ornem' ha človeške ribice - Proteusa.
Najpomembnejše delo s področja hidrologije je razprava o Cerkniškem jezeru. Razprava gaje že za živ Ijenja povzdignila v družbo navečjih duhov njegovega časa in navdihnila mnoge kasnejše razis kovalce, predvsem pa vzbudila zanimanje za slovensko deželo in naš kras, ki je s tem dosegel svetovno slavo.
Imel je lepo knjižnico, ki je narasla na kakih 10 tisoč knjig, umetniško zbirko, zbirko matematičnih in astronomskih inštrumentov ter starih kovancev, Leta 1678 je uredil tudi bakroreznico in tiskarno za bakroreze ter v njej vzdrževal risaije, bakrorezce in bakro-liskarje. Med njimi je bil tudi Pavao Ritter Vitezovič (1652-1712), senjski plemič, ki se je izuril v spretnega risaija in bakrorezca, za različna Valvasoijeva dela pa je med drugim prispeval bakroreze Krškega, Žužemberka, Bogenšperka. Za Vitezoviča je Valvasor nekoč zapisal, da je "na tem gospodu vse viteško".
Svetovni sloves in epohalno delo - Ko mu je leta 1678 umrla žena in zapusti la štiri otroke, se je poročil z Ano Maksimiliano, baronico Cečkarjevo. Istega leta je doživel eno največjih odlikovanj: postal je član angleške Kraljevske družbe. V družbo najznamenitejših učenjakov tistega časa, med katerimi je bil na primer Newton, so ga povabili tukoj, ko so javno prebrali nje-Hovo razpravo o Cerkniškem jezeru. Svetovno znani astronom Idmund Halley pa je izdelal celo maketo in izvedel poskus, s katerim je pokazal izpraznitev in polnjenje Cerkniškega jezera, kol ga opisuje Valvasor,
Leta 1689 je izšlo njegovo življenjska delo - Slava vojvodine Kranjske. Tudi avtotju je prinesla veliko slavo. Gre za pričevanje o 17. stoletju in starejši zgodovini današnje Slovenije ter bližnjih krajev, ki danes sodijo v Hrvaško. V Slavi je v posebnih poglavjih obdelal ne le
Zagrebška nadškofijska knjižnica Metropolitana hrani Valvasoijevo zapuščino v posebej strogo zavarovanih trezorjih in doslej jo je uspelo videti malo komu, v celoti pa le enemu od slovenskih strokovnjakov. Drugi, kije vstopil v te prostore in si ogledal neprecenljivo Valvasorjevo dediščino, je bil slovenski predsednik Milan Kučan, in sicer v okviru svojega obiska v Zagrebu, 28. novembra lani. Ob tej priložnosti je dejal: "Ne le navdušen, naravnost fas-ciniran sem nad ljubeznijo in visoko profesionalnostjo, s katero Metropo-liianska knjižnica skrbi za zbirko." Slovenski predsednik je direktorju Metropolitane Vladimirju Magiču izročil izvod faksimila slovenskega iluminiranega rokopisa Kronike Dizmove bratovščine, ki šteje med najzahtevnejše in najlepše faksimile v svetu.
kraje in gradove, temveč tudi gore, vode, t jame, gospodarstvo, promet... ter spregovoril o vremenoslovju, zdravstvu, rastlinstvu, živalstvu in drugem. Dragoceno je narodopisno gradivo: podoba kozolca, podobe i kmečkih noš, poročila o domači * obrti, trgovini in hrani, orisi šeg i in navad, opisi jezika, pogan-4 stva, pokristjanjenja ter protes-7 tantizma in protireformacije, V tem deluje opisal tudi življenje v nekaterih hrvaških krajih (Reka, Istra in "Morska krajina"), posebno pozornost pa je namenil trdnjavam, povezanim z obrambo pred Turki (Zagreb, Karlovec, Senj, Siget). Eno od poglavij nosi naslov "jezik in navade Hrvatov na Kranjskem". Valvasor se je trudil, da bi z lastnim izkustvom prišel stvarem do dna ter našel resnico. Vendar je bil v marsičem otrok svoje dobe. Bilje praznoveren in je verjel v podvodnega moža in druge duhove, zlasti pa v čarovnice. Ker je to orjaško, 3532 strani obsegajoče delo s 24 prilogami In 528 ilustracijami izdal na lastne stroške, je skorajda obubožal. Moral je prodati grad Bogenšperk io hišo v Ljubljani, nazadnje pa se je moral ločiti tudi od svoje knjižnice.
"Valvasoriana" - Najprej jo je ponudil deželnim stanovom na Slovenskem, ker pa se z njimi ni mogel dogovoriti o ceni, jo je leta 1690 prodal zagrebškemu škofu Aleksandru Mikuliču. V Zagrebu za Valvasorjevo zapuščino skrbijo že prek 300 let. Gre za 7.500 grafik največjih umetnikov Valvasorjevega časa in 1.500 knjig, ki jih je Valvasor zbiral med svojimi potovanji in ki predstavljajo zakladnico človeškega uma do 17, stoletja, Ker ga je zanimalo tako rekoč vse, so med knjigami tako atlasi kot dela o zdravem življenju in zdravi prehrani ali o arhitekturi in vojaških vedah. Med največje dragocenosti se uvršča najstarejše Valvasorjevo delo, skicna knjiga s 358 risbami mest, trgov, gradov in samostanov dežele Kranjske v drugi polovici 17. stoletja. Prav te risbe so bile predloga pri izdelavi bakrorezov za Slavo vojvodine Kranjske. Valvasor si je leta 1693 kupil hišico v Krškem. V njej ni dolgo prebival. Že 19. septembra istega leta je umrl. Po nekaterih virih so ga pokopali v družinski grobnici v kapeli Medijskega gradu na Izlakah, vendar danes tam ni nobenega nagrobnika in tudi ne napisa.
Pripravila Ilinka Todorovski
VEČER SLOVENSKE POEZIJE
D eseta obljetnica medusob-nqg priznanja Slovenije i Hrvatske, srdačno je, pod pokroviteljstvom predsjednika Republike Stjepana Mesiča, obilježena u Zagrebu 6. ve-Ijače, književnem večeri slovenske poezije. Obljetnica medusobnog priznanja naših dviju država bila je samo jedan od povoda Hrvatsko-sla-venskom društvu prijateljstva da organizira prijateljsko druženje Slove-naca i Hrvata u Model's caffe-u. Naime, torn je prigodom stotiujak okupljenih Slovenaca, Hrvata i njihovih prijatelja obilježilo i slovenski kulturni praznik koji se u Sloveniji tradicionalno slavi Š.veljače. A kako je ovih dana i 150 godišnjica smrti pozaatDg slovenskog književnika Stanka Vraza, ta je bio samo još jedan povod za održavanje večeri slovenske poezije.
Uvodno slovo dao je akademik Ivo Šlaus ispred Odbora za vanjsku politiku Hrvatskog sabora. Govorio je i Nj.E, veleposlanik Republike Slovenije u RH Boštjan Kovačiji. Brojnim su recitacijama večer uve-ličali i pridonjeli ugodnoj prijatelj-skoj atmosferi Nj.E. veleposlanik Češke Republike u RH Jiry Kudela. Nj.E. veleposlanik Slovačke Republike u RH Jan Petrik i gospodin Jurij Lyserko, tajnik veleposlanstva Ukrajine.
Josip Bobi Marotti osvojio je simpatije publike srčano reeitirajuči na slovenskom jeziku. Pjesme Stanka Vraza recitirale su poznata glumi-ca Ljubica Jnvič te mlada i nadarena Tereza Voonis. Polona Jurinič je govorila o životnom patu i stvara-laštvu Stanka Vraza koji je upravo s Hrvatskem, Češkom i Slovačkom imao posebno prijateljske odnose. Program večeri je vodio Andrija Kuratilipovie, glavni tajnik KHDP-a i predsjednik HSDP-a.
Renata Ivanek
KULTURNA OBZORJA	Ivi
KULTURNA DOGAIANJA
MOZARTOV DON GIOVANNI V HNK
5. novembra so v zagrebškem HNK gostovali ljubljančani z Mozartovo opero Don Giovanni. Premiera opere je bila aprila v Ljubljani. Pisani kostimi so bili posojeni iz Salzburga, enostavno scenografijo je podpisal R. Ris-chner, režiral pa L. Hochstraate. Predstavo seje izplačalo pogledati, saj gostovanja tujih opernih ansamblov niso vsakodnevna pojava. . Umor, posilstvo, nezvestoba, maske, pijanstvo, maščevanje -vse to je v Don Giovanniju ovito v genialno in neuničljivo glasbo. Pod dirigentskim vodstvom M. Gašperšiča so blesteli: v naslovni vlogi Robert Vrčon, Donna Elvira Rebeka Radovan, Donna Luna Ana Pusar Jerič, koman Sašo Čano, Don Otavio Andrej Debe-vec, Laporello Marko Fink, Ma-setto Jože Vidic in Zertina Andreja Zakonjšek. RETROSPEKTIVA MARIJE BRAUT
_ "Marija Braut
je najboljše, kar se hrvaški fotografiji zgodilo v prejšnjem stoletju in kar, na našo srečo, še vedno traja," je zapisal ugledni kritik Simat Banov. Vsa poglavja dolgoletnega fotografskega dela Marije Braut, rojene Celjanke, so bila prikazana na retrospektivni razstavi, ki je biia odprta S. novembra v zagrebški galeriji KJovičevi dvori. Prikazano je bilo 300 fotografskih del od avtoričinega začetka v ateljeju slavnega Toše Dabca v začetku 60-tih let vse do najnovejših del. KITARI ADA
V LOVRANU
Na prvem mednarodnem tekmovanju kitar "Ivan Padovec" novembra v Lovranu je nagrado za najboljšega kitaristi v kategoriji mlajših dobil trinajstletni Marko
Ferlan iz Brežic. Na slavnostni podelitvi nagrad v Kristalni dvorani hotela Kvamer je bil prisoten tudi proslavljeni hrvaški pianist Ivo Pogorelič.
NAGRADA HRVAŠKEGA IGRALSTVA
JANEZU LOTRIČU
24. novembra so hrvaški gle-dališčniki v HNK proslavili podelitev nagrad na duhoviti, ironični in dostojanstveni slovesnosti. Naš tenor svetovnega glasu Janez Lo-trič je dobil nagrado za glavno moško vlogo Riccarda v Verdijevem Plesu v maskah, v izvedbi HNK iz Reke.
ERO JANEZA LOTRIČA SPREJET Z
OVACIJAMI
Dolge ovacije so 30. novembra v HNK v Splitu pospremile premiero Ero z onega sveta, najpopularnejše opere Jakova Go-tovca. Predstava je bila pravi užitek, za kar sta poskrbela režiser Krešo Dolenčič in dirigent Nikša Barcza. V naslovni vlogi je brilji-ral nepogrešljivi Janez Lotrič, ki kot interpret Era peti Slovenec po vrsti od praizvedbe opere 2. novembra 1935 v Zagrebu. Predstavo je neposredno prenašal hrvaški radio Split, poslušati pa jo je bilo mogoče tiidi preko intemeta,
PLESNO TEKMOVANJE
VARAŽDIN OPEN 2001
Varaždin je bil konec novembra domačin prvega Mednarodnega odprtega turnirja v standardnih in latinsko-ameriških plesih, na
katerem je nastopilo 39 plesnih parov iz Slovenije, Madžarske, Italije, BiH in Hrvaške. V standardnih plesih sta bila najboljša naša Ivan Plohi in Tatiana Lahvino-vich. Drugo in tretje mesto sta prav tako osvojila slovenska para
Jernej Brenhok in Daniela Pe-kič, oziroma Peter Files in Maja Pucelj. Par Plohl-Lahvinovich je zmagal tudi v latinsko-ameriških plesih, druga sta bila naša Gregor Rebula in Petra Wagner, tretji par pa Brenholc - Pekič. Posebna gosta sta bila svetovna prvaka v latinskih plesih, prav tako Slovenca Sergej Milicia in Kalja Klep. BOŽIČNI KONCERT VEBU
Božični koncert v baziliki Srca Jezusovega je bila še ena potrditev evropske kvalitete hrvaške glasbe. Glasbeni program Hrvaškega radia je spet sodeloval v prireditvi Euroradio Special day of Christmas Music Evropske radijske unije. Preko satelitske mreže smo uživali v muziciranju najboljše hrvaške organistke Ljerkt' Očič in njenega stalnega sodelavca, našega vrhunskega trobentača Stanka Arnolda. Predstavila sta prave bisere evropske in hrvaške skladateljske dediščine, posebej tiste iz arhiva frančiščanskih samostanov iz Klanjca in Košljuna, ki nazorno pripovedujejo o 1-lrvaški v 18. stoletju.
RISBE IN SLIKE VASILIJA JORDANA
i 8. novembra je bila v galeriji Forum odprta razstava del Vasilija Josipa Jordana pod naslovom Opus Jordan. Največ risb je izdelanih v kombinirani tehniki. Kot posebna celota jez dvajsetimi deli predstavljena tudi serija manjših olj na platnu, katerih posebnost je barvna skala in natančnost figurativnega rokopisa z nadrealističnimi prizori.
36 ZAGREBŠKI SALON
23. decembra je bil v Hrvaškem društvu likovnih umetnikov odprt 36. Zagrebški salon, lo leto posvečen slikarstvu, kiparstvu, instalacijam, videu in perfor-mancu. lzbiralci so bili B. Va-Jušek iz Reke, E. Suevcsz iz Budimpešte in Andrej Medved i/ Ljubljane. Medved je v avtorski koncepciji imenovani "Kaj je ostalo od hrvaškega/slovenskega slikarstva?" predstavil dela Z. Kip-keja, J. Prančiča, D. Juriča, M. Osojnik, N. Radič, Ž. Kariža, 1). Malkovida, P. Vari, D. Martin isa in N. Prosenc. SLOVENSKI
GLEDALIŠKI PLAKAT
Gledališki plakat je dokument, ki ostane tudi potem, ko se spusti zavesa in ko se izgubi zadnji sodobnik nekega gledališkega dogodka, HAZV, Oddelek za zgodovino hrvaškega gledališča je lui domačin razstave Slovenskih gledaliških plakatov, odprte v začcl-ku jamtaija. Razstavljeno je bilo
?
Iiciif.sk
trííovfi
60 plakatov 23 avtorjev, nastalih od leta 1970 do 1999. Plakate hrani Slovenski gledališki muzej v Ljubljani, ustanovljen leta 1952. KONCERT PIANISTA HINKA HAASA
26. januaija je v Kulturnem centru Dubrava v Zagrebu našlo-pil pianist Hinko Haas iz Ljublja ne. Hinko Haas, rojen leta 1956 v Celju, po mnenju strokovne krili ke spada med vodilne slovenskc pianiste. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak. Dobitnik je Prcšcr-
araa
KULTURNA OBZORJA
iuivl' nagrade, nastopal je kot soli .1 ill član številnih komornih an-uimblov po vsej Evropi. Nastopil |o med dnigitn tudi z Dubrov-iiitkim simfoničnim orkestrom, i lil lota 1992 je profesor klavirja m ljubljanski glasbeni akademiji. i lii koncertu v Dubravi je izvedel
■	li In A. Srebotnjaka, L. van Beethovna, F. Chopina ter popularno i' ipsudijo v plavetn G. Gershwi-mii, ki je posebej navdušila številčno publiko.
It A/STAVA DARJE
I,(IftN IKAR-LOVAK
Januarja je bila v zagrebški iialeriji Mirko Virius odprta razliva portretnih karikatur oaše
■	.milDarje Lobnlkar Lovak, Ipibljaiičanke, ki živi in dela v
.ii'K'hii. Darja Lobnikar Lovak |i «m od redkih žensk, ki so se ipiiviile v zahtevne vode karika-uiir. Z njimi se ukvarja, kot sama [Itlivi, "za svojo dušo". Predmet NKltib karikatur so znane osebni 11 hrvaškega društva. Portreti-i-.il.i je nmetnike (Tadijanoviča, > itkoviča Croatu, Rabuzina, Murottija, Potočnjaka, Arsena m Gabi ...), politike (Mesiča, Huiiinu, Budiči...) in športnrke tlmnlševiča, Šukerja, Čiro IHuioviča...). GOSTOVANJA
II), oktobra je bila v EvropI ' in domu predstavljena knjiga i iinvnikov pomočnik (Čarob-"iiiknv šegrt) pisatelja Evalda
I	Umiril, v hrvaškem prevodu.
o, novembra je v KD Lisin-
II	kol gostja nastopila pianistka Huliriivka Tomšič Srebotnjak. '.ij-'ichSki lilharmoniji je dirigiral Milni kichenholz. Na sporedu so ¡'Ju dela Heethovna in Prokofje-vu
l', decembra je v MD Lisin-ki iinslopil Jazz orkester Radio-li Icvi/ijc Slovenija z dirigentom M IlUtim Lazarjem in solistoma piiuiislom Bojanom Goriškom m Itnrioiii Marušičem na na-niiltilli glasbilih. Na programu so i-i lii dela M, Lazaija tn A. KumarI«
't. decembra je na humanitarnem božičnem koncertu v cerkvi Ivclegu Križa v Novem Zagrebu iiuvliipil New Swing Quartet.
10, decembra je bil ob Med............ dnevu ljudskih pravic
i Zagrebu organiziran okrogli
stol v sodelovanju HKD, Katedre za bibliotekarstvo zagrebške filozofske fakultete in knjižnic mesta Zagreb. Prireditev, katere so se udeležili tudi slovenski knjižničarji, je odprl minister za ■ kulturo Antun Vujič.
11. decembra je u Gliptoteki HAZU nastopila Karmen Pečar, nedavna zmagovalka' cenjenega mednarodnega violončelističnega tekmovanja v Čilu. Mlada vio-lončelistka študira v Zagrebu v razredu V. Dešpalja. Koncert sta organizirala Hrvaška glasbena mladina in Torkovi večeri iz Ljubljane.
11. decembra so bili v sklopu projekta Antologije evropske kratke zgodbe v dvorani Evropskega doma predstavljeni prvi štirje naslovi Biblioteke Živi pesniki. Med drugimi je bila predstavljena tudi slovenska M. Can-dera,
30. decembra je bil v KD Li-sinski bal Zagrebške filharmonije pod dirigentskim vodstvom Uroša Lajovica. Na programu so bila dela J. Straussa, J, Offenbac-ha, F. Lehara in F. Suppea.
1.februarja sta v KD Lisinski kot gosta Zagrebške filharmonije nastopila dirigent Uroš Lajovic in solistka violinistka Sidonija Le-bar, koncertna mojstrica tega vodilnega hrvaškega ansambla.
22. februatja je Zagrebški filharmoniji dirigiral stari gost Marko Letonju, slovenski dirigent mlajše generacije z mednarodnim ugledom. Na sporedu je bila predigra opere Amfitrion Borisa Papandopola, Beethovnov Drugi koncert za klavir in orkester (solist P. Burmester) in Beethovnova Sedma simfonija.
ZANIMIVOST
24. februatja je bila v HNK v Zagrebu predstavitev opere M.P. Musorgskega Boris Godunov. Predstavitev je vodil Neuad Tur-kalj, ki je posebej poudaril, daje bil prvi B. Godunov na zagrebški sceni naš Josip Križaj davnega leta 1913 in sicer v prašzvedbi te opere. Križaj je bil rojen leta 1887 v Vevču pri Ljubljani. Bilje prvak zagrebške opere vse do upokojitve leta 1957. Več o Križaju smo pisali v četrti številki Novega odmeva. Kulturne dogodke je spremljala
Polona Jurinič
PREŠERNOVI SONETI
založniška hiša
!rTrance ^Preša
Sonetni vijenac coonetni venec
ABC iz Zagrebaje leta 2001 ob podpori Trn- ' barjeve zaklade iz Ljubljane izdala reprezentativno knjigo Franceta Prešerna "Sonetni vije-nac - Sonetni venec". Predstavljena je bila 25. oktobra lani v zagrebški Gradski knjižnici.
Knjiga bi tako z vsebino kot tudi opremo lahko zadovoljila, celo navdušila najbolj izbirčnega književnega sladkosnedneža. Prešernova poezija in izvrsten prevod njenega poznavalca hrvaškega pesnika Luke Paljetka sta že sami po sebi zadosten razlog za to. Luka Paljetak je tudi urednik knjige, medtem ko je izvrstno
delo grafičnega urednika in oblikovalca prevzel Branko Vujanovič.
Vsebina knjige je razdeljena na tri dele. V prvem je 15 Prešernovih sonetov v originalu in hrvaškem prevodu. Drugi del vsebuje Paljet-kov sonet Francetu Prešernu, pesem Ljudmile Poljanec "Julija in Slovenke" v originalu in prevodu, ter sonet Vrba Luke Paljetka v hrvaškem originalu in slovenskem prevodu Toneta Pretnarja, V tretjem deluje objavljena skrajšana študija dr. Borisa Paternuja o Prešernovem sonetnem vencu, kronološki življenjepis Franceta Prešerna, slovar, ter pripombe prevajalca.
Knjigo je predstavil Tonko Maroevič, prebrali so tudi govor akademika Ive Frangeša, ki se prireditve na žalost ni mogel udeležiti. Josip Bobi Marotti in Luka Paljetak sta brala poezijo. Predstavitev je bila posebno doživetje. Ob izvrstni interpretaciji smo dobili vtis, kot da je knjiga sama glasno spregovorila. Besede so zares prihajale iz srca. Izredno!	Jes
Ai «.V^ 11 -J, , i
(Kwx i privedlo
£3
JEZIKOVNI KOTIČEK
GA ZE IMATE? NOVI SLOVENSKI PRAVOPIS, SEVEDA
K.dko je že prav: radio ali radijo, soeijologija ali sociologija, Novo mesto ali Novo Mesto, se piše Šekspirov ali Shakespearov, Krležev ali Krležin,pica ali pizza? Ali gremo na tekmovanje Zlate lisice alt zlate lisice? Bomo pri večerji pili beli pinot ali Beli pinot? Gotovo ste se, dragi ljubitelji lepe slovenske besede, pri pisanju kdaj znašli pred tovrstnimi zadregami in niste bili popolnoma prepričani, ali imate prav vi ali pa vaš mož, ki trdi prav nasprotno.
Tovrstnih zadreg Slovenci po novem več ne bi smeli imeti. Saj smo ga le dočakali. Končno. Moderen jezikovni normativni priročnik. V katerem je predstavljena pisna in glasovno-naglasna podoba slovenščine pa tudi oblikoslovje in stilistika. Tako piše na spletnih straneh Založbe ZRC. Novi Slovenski pravopis. Kar štiri desetletja je namreč minilo od zadnjega slovenskega pravopisa, ki je izšel leta 1962 in bil seveda v uporabi vse do srede novembra lanskega leta, ko smo na policah slovenskih knjigam lahko zagledali debelo, že na pogled častivredno knjigo z naslovom Slovenski pravopis. S precej donečimi komentarji je izšel pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sestavljale! slovarja so delovali pod budnim očesom najbolj znanega {in tudi velikokrat kritiziranega) slovenskega jezikoslovca prof. dr. Jožeta Toporišiča. Dokaz za to, da smo ga uporabniki pričakali z nestrpnostjo in radovednostjo, je tudi dejstvo, daje prvi natis, kljub nemalo 'častivredni' ceni: v prednaročilu ste ga lahko kupili za dobrih 18 tisočakov, sedaj pa je potrebno zanj odšteti okoli 23 tisočakov, že pošel. Brez skrbi, v knjigarnah je že spet na voljo.
Preko 1700 strani, od tega je slabih 200 strani pravopisnih pravil, obsežno delo navadnega uporabnika že na prvi pogled (in zaradi svoje teže tudi na prijem) precej prestraši. Zazdi se mu, da bi bila knjiga prej kot za reševanje pravopisnih in pravorečnih zank in ugank primerna za kakšno priložnostno stopnico, ko se kje pojavi kakšna nedosegljiva polica. Ko pa se odloči, da bo razrešil problemčke iz uvoda, ne da bi se poskusil prebiti skozi pravila, po pregledu slovarskega dela izve: da je prav radio, da nimamo radia, da pa smo lahko nezadovoljni z radiom ali z radiem, da dela sosed na radiu in da nas vedno razveseljuje radijski program. Daje prav sociologija (prav tako material, materializem, bibliografija ...) in daje sociolog tudi družboslovec, sociologinja pa družboslovka. Izvemo, da pravilni zapis Novo mesto, župan pa je novomeški in da je, če stanuje v Novem mestu, Novomeščan,
Če smo seveda bolj radovedne sotle in pridemo radi vsaki stvari do dna, nas gotovo zanima, zakaj za vraga se v imenih, kot so na primer Murska Sobota pa Škofja Loka pa Rimske Toplice, pišeta obe sestavini z veliko začetnico, v Novem mestu pa ne. Za tovrstno odkritje poskrbi branje poglavja o pisavi velikih črk, natančneje o veliki začetnici, ki nam na strani 13 razkrije, kako se pišejo zemljepisna imena. Ker so takšne informacije vedno dobrodošle in jih je potrebno vsake toliko časa malce osvežiti in še posebej, ker Hrvati zemljepisna imena zapisujejo drugače, ne bo odveč, če jim tudi na tem mestu posvetimo nekaj besed. Ko govorimo d zemljepisnih imenih najprej ne smemo pozabiti, da v slovenščini ločimo dve skupini zemljepisnih imen: naseldbinska in nenaseldbinska. Če zadevo malce poenostavimo, so naseldbinska imena tista, ki so na zemljevidih označena z večjim ali manjšim krožcem, ki poučenim razkriva, koliko prebivalcev posamezno naselje šteje, na primer: Laško, Maribor, Rogaška Slatina, Most na Soči. Nenaseldbinska imena pa so tista, ki poimenujejo vse preostale zemljepisne danosti: države, pokrajine, hribovja, reke, morja, puščave, ulice, trge: Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Sava Bohinjka, Sredozemsko morje, Sahara. Če so zemljepisna imena le enodelna, potem z
zapisom ni nobenega problema. Ker že naši primeri dokazujejo, da je to utopično pričakovati, si je potrebno zapomniti ne preveč zapleteno pravilo. Torej: večbesedna naseldbinska imena pišemo z veliko začetnico, vse njegove sestavine, tako: Nova Gorica, Kranjska Gora, Bohinjska Bela, Zidani Most. Le, kadar je drugi del poimenovanja vas, mesto, trg, selo ali naselje, le-tega pišemo z malo začetnico. Zato: Novo mesto. Dolenja vas, Stari trg, Opatje selo, Ribiško naselje. Ali pa ime vsebuje tudi predlog, ki ne stoji na prvem mestu, tudi tega pišemo z majhno začetnico: Črni Vrh nad Idrijo, Most na Soči, Šmarje pri Jelšah, Pri nenasel-dbinskih imenih pa pišemo vedno z veliko samo prvo sestavino, tiste, ki pa sd na drugem mestu, pa z majhno, npr. Zelena jama^Uiica stare pravde, Slovensko primoije. Bela krajina. Ptujsko polje. Škocjanske jame. Kadar pa je druga sestavina tudi lastno ime, pa jo seveda moramo pisati z veliko začetnico: Kamniško-Savinjske Alpe, Severna Irska, Južna Amerika. Nekaj smo pa le razrešili, kajne?
Če nadaljujemo z iskanjem po našem seznamu, ker želimo povedati, da imamo radi Shakespearja, potem izvemo, da radi prebiramo Sha-kespearjevo in Shakespearovo dramatiko (možni sta obe varianti), da pa so Glembajevi Krležev in ne Krležin roman; slednja, prepovedana oblika je označena s ?. Pica ima samo zapis s c, torej tudi picerija in pico-pek. Naše listanje pa se zaustavi, ko slovarske iztočnice, ki jo iščemo, v slovarskem delu pravopisa ni. Tako pod Zlata razen ženskega imena najdemo samo še Zlato hordo, ki je bila zgodovinska mongolska država, O zlati lisici ali Zlati lisici niti sledu. V tem primeru pa se ne moremo izogniti očitkom sestav-Ijalcem pravopisnega slovarja, ki jih je bilo v tem kratkem času, kar je pravopis izšel, kar precej, da nekaterih pogosto uporabljenih besed oz. besednih zvez niso vključili vanj. Tako pogrešamo med drugimi tudi zapis dan mrtvih, javnost (ali pa so mogoče javnosti, kot lahko danes v medijih kar naprej slišimo). V lakšnem primeru nam ne preostane nič drugega, kot da se spopademo s pravopisnimi pravili na strani 15, v kalerih izvemo, da se imena prireditev in festivalov pišejo z veliko začetnico, torej Zlata lisica. Prav tako ni belega pinota, ampak je samo Beli Manastir in pinot, v pravilih pa izvemo, da vrstna imena pišemo z majhno začetnico, torej pijemo beli pinot, sivi pinot, traminec, teran, refošk in cviček, ampak tudi vino znamke Beli pinot, po zaužitju katerega si zobe operemo z zobno kremo Signal. Kar zapleteno, a ne? Poleg že omenjenega očitka potencialnih uporabnikov, da v pravopisu manjkajo pogoste besede oz. da so vključene bolj redke in precejšne zahtevnosti pravil za slavistično neizobraženega uporabnika, so veliko prahu med mojimi prijateljicami (verjamem; da tudi vašim takšno ogovarjanje ne bi bilo pri srcu!) vzdignile tudi zastarele oblike ženskih priimkov, narejenih iz pogostih moških. Tako naj bi bila gospa Medvedova Medvedov-ka, gospa Jakopičeva Jakopička, gospa Golobova Golo-bovka, gospa Božičeva pa reci in piši Božička.
Novi Slovenski pravopis je, ne glede na tukaj zaradi omejenosti prostora in potrpežljivosti mojih bralcev zelo kratko in površno predstavitev, gotovo uporaben in nujni pripomoček vsakega govorca slovenskega jezika, ki skrbi za jezik. Da pa se bodo ob njem kresala različna mnenja za in proti, pa je po stari slovenski navadi povsem pričakovano.
Za konec pa bi Vas, cenjene bralke in bralci Jezikovnega kotička, želela povabiti k tesnejšemu sodelovanju, ne samo takšnem sporDČeva-lec-naslovnik. Če želimo, da bo kotiček res Vaš in da bo v njem govora o stvareh, ki bi jih radi razčistili ali pa vas preprosto zanimajo, ne oklevajte, ampak napišite, o čem je potrebno v prihodnjih Jezikovnih kotičkih spregovoriti. Z veseljem Vam bom poskušala odgovorili. Do takrat pa, lep pozdrav.
Mateja Tirgušek
SLOVENSKI PRAVOPIS 2 0 0 J
priročnik sodobne ilmmišfinr
NAŠE ZDRAVJE
OSTEOPOROZA
čXteoporoza je op« termin koj i označuje smanjenje kofičine koštanog tkiva u odredenom volumenu kosti, Dio kosti ili čitava kost na rendgenskoj snimci izgleda prozračnija, staklasta i više netna svoju normalna, gustu struk-tuiu, kost je demineralizirana. Koštano I	tkivo se tokom cijeiog života troši i ob-
navija. Od 20, do 70. godine života postaji odredena ravnoteža izmedu izgradnje i razgradnje koštanog tkiva. Maksimalna vrijednost koštane mase postig-utitaje u dobi od 20 do 30 godba. U mladoj dobi prevladava izgradnja, oso-bito u dobi rasta skeleta, a u starosti razgradnja. To j e razumljivo, jer izgrad-nju kosti stimuliraju mehanički podražaji te ženski i muški spolni hormoni.
U svakodnevnom govora, kada spominjemo osteoporozu kao posebnu bolest, mislimo na postomenopauzalnu ili postklimakteričnu osteoporozu (lip 1) i senilnu osteoporozu (tip 11). Postmenopauzalna osteoporoza javlja se najčešče kod žena izmedu 45. i 60. godine života dok je fizička aktivnost još održana, ali dolazi do pada razine ženskih hormona (estrogena). U toj dobi ne javljaju se samo tegobe kao "valunzi", znojenje, nesanice, depresije i žene još nisu svjesne da ih netko iz dana u dan stalno i tiho potkrada.
Ako za hipertoniju (povišen: tlak) kažemo daje "tihi ubojica", tako za osteoporozu možemo reči daje "tihi kradljivac" koji postupno smanjuje ko-ličinu koštanog tkiva. Kod osteoporoze, kao i kod hipertonije postoji, često dug, latentni period prije prvih simptoma bolesti ili otkrivanja komplikacija. Bolesnice u dobi izmedu 45 i 60 godina obično se Žale na mukle i neod-rcdene bolove u ledima za koje same smatraj u da su reumatski i koji bitno ne popuštaju na obične lijekove protiv bolova koje same uzimaju. Nemaju uili izrazite bolove kod hodanja i več sam izgled je vremenom karakteris-tičan - bolesnica se drži manje ili više pognuto, okraglih leda te je opazila dasu joj haljine postale preduge, jer joj se smanjila tjelesna višina, (slika 1.) Najteže komplikacije u toj bolesti su prijelomi kralježnice, najčešče u pod-ručju donjih prsnih i slabinskih kralježaka koji nastaju obično kod nagle kretnje ili podizanja težeg tereta. Bolovi su izrazito jaki, svaki najmanji po-kret pojačava bol koja se ponekad širi i duž živca koji na tom mjestu izlazi iz kralježnice. Otežano je ustajanje iz ležečeg u sjedeči poiožaj, te je mo-guče tek nakon prethodnog okretanja cijeiog tijeia na jednu stranu. Senilna osteoporoza (slika 2.) bolest žena i muškaraca starijih od 70 godina je za-pravo fiziološka pojava pa se rijetko očituje nekim odredenim kliničkim simptomima. Ona podjednako pogada čitavi skelet. Osobe oko 70 godina slarosti obično nisu više izložene posebnim fizičkim opterečenjima, a i njihova fizičke aktivnosti su reducirane te takva osteoporoza obično ne izazi-va posebne smetnje. Ali upravo zbog nje i neka manj a trauma može izazva-li teške posljedice (npr. prijelom vrata bedrene kosti, nadlaktice ili podlak-tice). Polovica preživjelih bolesnika s prijelomom vrata bedrene kosti se ne može kretati bez mde pomoči, a padovi starijih osoba su česti i zbog slabe koordinacije pokreta i usporenih refleksa,
Osteoporoza nastaje i u toku dugih bolesti kao oboljenja bubrega, kroničnih bolesti probavnog sustava, oboijenja žlijezda s unutarnjim izlučiva-njcm (endokrinih bolesti, npr. šečerne bolesti), ali i zbog tumora i uzimanja odredenih lijekova (kortikosteroida) i inaktšviteta nakon dulje imobilizacije Iprijelomi) i u tim slučaj evima, osteoporoza je samo jedan od simptoma osnovne bolesti.
Za dokazivanje osteoporoze danas standardni rendgenogrami nisu do-voljni te bolest dokazujemo pomoču denzitometrije - metode koja je postala prijeko potrebna liječniku za procjenu koštane mase i kao sredstvo pračenja liječenja. Sto ranijem otkrivanju osteoporoze i adekvatnim li-jcčenjem izbjegnut čemo sve neugodne komplikacije te bolesti. Liječenjeje dugotrajno i očimje se u popuštanju subjektivnih tegoba i vodi se podkont-roloni liječnika. Bolesnicima treba dati odredene dijetalne upute, hranu s duvoljnom količinom proteina i bogatu kalcijem (mlijeko, kraviji sir) te prcporučiti umjerene tjelesne aktivnosti, šetnje i lagane vježbe za jačanje muskulature i plivanje. Treba nastojati održati normalnu tjelesnu težinu i iz-bjegavati veče fizičke aktivnosti.	prim. dr. Alma Butia-Car
ZDRAVILNE RASTLINE V PREHRANI
v
Ze dolgo vemo, da je zdravje veliko pametneje ohranjati in krepiti dokler ga imamo, kot pa ga loviti za rep, ko nas zapusti. Zato bomo poskušali tudi zdravilne rastline vključiti v naše vsakdanje življenje, saj ne pomagajo samo zdraviti, ampak so nam lahko v pomoč pri ohranjevanju zdravja. Premišljeno jih bomo skušali vpeljati v vsakdanjo prehrano, higieno in kozmetiko. V tej in naslednji številki Novega odmeva boste zvedeli nekaj koristnih podatkov o tem, kako je mogoče z zdravilnimi rastlinami popestriti vsakdanjo prehrano. Uporabljamo jih lahko za pripravo zeliščnih oziroma zelenjavnih juh, iz njih pripravljamo solate in prikuhe, okusen miisli, zajtrk in seveda tudi sladke jedi in deserte. Celo sladolede in sadne solate lahko popestrimo z njimi. Iz njih lahko pripravimo tudi okusne in osvežujoče napitke, med katerimi so najbolj znani čaji,
BAZILIKA
Pospešuje in uravnava prebavo, blaži krče, poživlja presnovo. Je sestavni del mediteranske kuhinje. Gojimo jo lahko v lončkih.
pesto alla genovese (italijanska specialite-ta) Vzamemo liste sveže bazilike (dve skodelici za črno kavo) ali pa dve jušni žlici suhe bazilike, ki jih pomešamo s svežim peteršiljem (dve skodelici). Dodamo čajno žličko soli, popra, dve žličici se-
sekljanega česna, dve žlici pinjol ali orehov, dve skodelici dobrega oljčnega olja in parmezan. Vse sestavine sesekljamo v mešalcu. Pesto je odlična polivka za testenino,
ZELIŠČNA JUHA Z BAZILIKO Dvajset bazilikinih listov, po deset listov mladega regrata, suličastega trpotca in ja-godnjaka operemo, očistimo, sesekljamo in parimo v treh žlicab raztopljenega masla. Zalijemo z mesno juho (kocka) in kuhamo 20 min. V kuhano juho vmešamo jajce in ponudimo s prepraženimi kruhovimi kockami.
ČRNI BEZEG Raste po vrtovih, gmajnah in v svetlejših gozdovih. Vsebuje vitamine B, C in E, glikozi-de. Poparek bezgo-vega cvetja pospešuje znojenje in nas ščiti pred prehladnimi obolenji, Cvetove lahko oc-vremo v paiačinki-nem testu ali jajcu. bezgov sirup V kozarec za vlaganje damo menjaje plast cvetov in sladkorja, Napolnjen kozarec dobro zapremo in postavimo na sonce. Po treh tednih sirup odcedimo in ga v dobro zaprti steklenici shranimo za zimo.
BEZGOVA MARMELADA Zrele bezgove jagode skuhamo v sopari in pretlačimo. Sok stehtamo. Na 1 kg soka uporabimo 50 do 60 dkg sladkorja. Dodamo limonin sok in na hitro skuhamo. Marmelado lahko pripravimo tudi tako, da na 1 kg soka dodamo vrečko Želina in kuhamo po navodilih. Postopek je hitrejši, zato se ohranijo koristne sestavine bezga.
BEZGOVO VINO Enako količino bezgovih jagod in vode kuhamo pol ure. Nato zmes pretlačimo skozi sito aii pasirko, do-
NAŠE ZDRAVJE
sem
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU
damo sladkor ali med in pol litra lahkega rdečega vina. BOROVNICE
Rastejo v goratih predelih do višine 2000 m. Učinkovine so vezane na organske kisline in se sprostijo šele v črevesju in ne obremenjujejo želodca. Listi vsebujejo arbutin, zav-retek iz listov znižuje krvni sladkor, vendar je po-
Ireben posvet s stro- _
kovnjakom. Sveže jagode učinkujejo odvajalno, suhe pa so cenjeno sredstvo zoper driska. Sok sveže borovnice blaži vnetja ustne sluznice.
BOROVNIČEVO MLEKO Za kozarec pijače potrebujemo mleko, žlico borovničeve marmelade ali pa svežih zmečkanih jagod, žlico medu , žlico zmletih in pre-praženih lešnikov. ČESEN
Je nepogrešljiva začimba in dragocena zdravilna rastlina. Česen zbuja tek, pospešuje prebavo, razkužuje prebavila, znižuje krvni pritisk, poživlja krvni obtok in zavira arteriosklerozo.
PROVANSALSKA
ČESN O VA
JUHA Za štiri osebe potrebuj emo:l 1 vode, ščep soli, 4 stroke česna, 2 lo-vorova lista, vejico, žajbija, 5 žlic oljčnega olja, 4 pesti praženih kruhovih kock, 4 žlice naribanega sira. V soljeni vodi prevre-mo sesekljan česen, dodamo lovor, žajbelj in žlico olja ter pustimo, da juha znova prevre. Nato jo odsta-
vimo in pustimo stati četrt ure. Medtem damo na krožnik po eno žlico olja in žlico naribanega sira. Prelijemo s precej eno juho. ČEŠMIN NAVADNI
Njegovi plodovi vsebujejo veliko C vitamina, ostali deli rastline pa alkaloid berberin. Za domačo uporabo nabiramo popolnoma zrele plodove, najbolje po prvi slani. Plodovi krepijo telesno odpornost.
ČEŠMINOV ŽELE Zrele češminove jagode razkoščičimo, dodamo toliko vode, da so jagode pokrite in kuhamo 20 minut, nato jih pretlačimo skozi sito ali sesekljamo v mešalcu, dodamo enako količino sladkorja in znova prekuhamo. Še vroč žele damo v kozarce, ki se dobro zapro in ga shranimo v hladnem prostoru. LAPUH V prehrani čisti kri in krepi organizem. Nabiramo cvetne koške in mlade liste. Mlade liste uporabljamo za pripravo kuhanih solat (glej pri koprivi}, prikub in spomladanskih zelenjavnih juh. Kajenje cigaret iz suhih lapuho-vih listov pomaga pri astmatičnih napadih in odvajanju od kajenja.
KREPČILNA POMLADNA PIJAČA
Kozarec svežega soka iz lapuhovih listov zmešamo s kozarcem mleka in dodamo žlico medu. Pijača poveča telesno odpornost in blaži pogosta pomladna obolenja
dihal.
Majda Barada, mr. ph.
HRVATI IN SLOVENCI SE V ŠPORTU DOBRO RAZUMEJO
Pred kratkim sem v ljubljanskem Delu prebrala, da bi slavni hrvaški vaterpolist Dubravko Šimenc, ki ima zdaj že 36 let, kariero rad končal v Sloveniji. Novinarju Dela je celo izjavil, da bi prav rad brani! barve Slovenije na olimpijskih igrah leta 2004 v Atenah. Šimenc je pbvedal, da v njegovih žilah teče tudi slovenska kri. Njegov oče, prof. Dr. Zlatko Šimenc se namreč izreka za Slovenca. Starši tega izvrstnega rokometaša in vaterpolis-ta (srebrna medalja na OI leta 1964 v Tokiju) so po rodu s Ptuja na Štajerskem. Že nekajkrat doslej sem prijatelja Zlatka vabila, naj pride k nam, v Slovenski dom, a vselej mi je odvrnil, da razmeroma slabo govori slovensko in da ga to malce "zavira", Če bo Dubravko resnično zaigral v Sloveniji, bodo njegovi starši morda vendarle kdaj prišli na Masatykovo in morda bo tu nekoč tudi njihov "drugi dom". Vsekakor, prisrčno vabljeni. Kar nekaj Slovencev je v hrvaškem športu pustilo neizbrisne in trajne sledi, nekateri vse do danes. Novinar Pero Zlatarje nedavno v Globusu pisal o Slovencih na Hrvaškem in v Zagrebu, pri tem pa je omenil tudi precej športnikov. Drznila bi si reči, da jih je v športu celo več kot na drugih področjih. Pred kratkim je minilo 85 let od rojstva enega od takšnih športnih velikanov, kolesarja Augusta Guste-ka Prosenika. Rodil seje leta 1916 v Jesenicah na Dolenjskem, tik ob slo-vensko-hrvaški meji. Umrl je leta 1975 v Zagrebu, pokopan pa je ob cerkvici v Jesenicah. Vrnil seje torej k rodni grudi. Bilje velik slovenski in hrvaški športnik, eden od največjih. O sebi je govoril kot o Zagrebčanu iz Kustošije. Tam je pač živel, delal in se ukvarjal s športom. Toda nikoli ni zatajil svojih slovenskih korenin. Moj mož ima doma zajetno kolesarsko dokumentacijo, zato mi je bilo tem laže izslediti športne podvige Augusta Prosenika. Bil je večkratni kolesarski prvak Jugoslavije in Banovine Hrvaške. Zmagal je na prvi etapni tekmi po Hrvaški in Sloveniji lela 1937. Na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936 je bil 13. v vožnji posameznikov, z zelo majhnim zaostankom. Še dandanes je to najboljša uvrstitev kakega hrvaškega kolesarja na olimpijskih igrah. Po vojni je leta 1948 zmagal na prvi "Tekmi miru" od Varšave do Prage. Dosegel je neštete mednarodne uspehe. Bi! je priljubljen, zlasti v Kustošiji, kjer se je pri mojstru Tončku Štrba-nu izučil za mehanika. August Prosenik je bil udeleženec NOB, partizanski ilegalec na obrobju Zagreba, tam, kjer je tradicionalno živelo največ Slovencev. Bil je pozitivna osebnost, le pri koncu življenja je preveč pil, kar ga je stalo zdravja. Kljub temu je prihajal na tekme in opogumljal mlade kole-saije: "Maži, maži", "Nikar se ne vdaj, vselej imaš vsaj še nekaj moči v sebi.". V svoji kolesarski čutaricije nosil "ajerkonjak". Trdil je, daje zelo hranilen in dober za moč ter da je to njegov čarobni "doping".
Gusteka sem se spomnila zato, ker bi pred kratkim slavi! 85. rojstni dan in ker je bil posebna, zanimiva in optimistična oseba, Obiskujem njegov grob v Jesenicah, kjer z velikimi črkami piše GUSTEK. Vsi so mu rekli tako. Če bo Dubravko "Dudo" Šimenc resnično zaigral za reprezentanco Slovenije, bo to lep konec njegove bogate in plodne kariere. In še en dokaz, da se Hrvati in Slovenci v športu vselej dobro razumejo in med seboj spoštujejo.
Olga Šikovec-Luncer
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU
USTVARJALNICA
ŠPORTNA DOGAJANJA
PLAVANJE
Decembra je bilo v belgijskem Antwerpnu Europ-sko prvenstvo v plavanju v majhnih bazenih. Sodelova-loje veliko slovenskih in hrvaških plavalcev, ki so dosegli izrvstne rezultate ter osvojili medalje. Europski prvaki so postali Gordan Kožulj na 200 m hrbtno, Peter Maukoč na 100 m (s svetovnim rekordom) in 200 m mešano in Anja Carman na 400 m v prostem slogu. Medalje so osvojili še Alenka Kejžar, Ante Maškovič in Duje Draganja.
SMUČANJE
Aspen - Novembra je na prvem slalomu za svetovni pokal v Ameriki za senzacijo poskrbel hrvaški smučar I vica Kostelič. S štartno številko 64 je Kostelič prvič v karieri zmagal. Odličen je bil tudi Jure Košir s petim mestom. V drugem slalomu je bil Kostelič ponovno uspešen, tokrat s petim mestom, Rene Mlekuž je osvojil deseto mesto.
Kranjska gora - Na pokalu Vitranc sta se decembra pred številnimi slovenskimi in hrvaškimi navijači v slalomu izvrstno odrezala Kostelič s tretjini in Mitja Kune s četrtim mestom.
Adelbnden / Wengen -Januarja sta nam Kostelič in Kune v Švici uprizorila pravo slalomsko dramo. V Adelbodnu je bil Kostelič
drogi in Kune tretji, v Wengnu pa je Kostelič zmagal pred Kuncem s prednostjo le ene stotinke sekunde.
Schladming - V Avstriji je spet zablestel Kostelič z tretjim mestom, Kunčje bil četrti, Drago Grubelnik šesti.
KOŠARKA
Ljubljana - Decembra sta se v devetem krogu Goodyear lige pomerili najboljši ekipi: Union Oiimpija in Ci-bona. Tekmo so izvršno začeli gostje in povedli s štirinajstimi koši razlike. Do polčasa so domači razliko zmanjšali na šest košev. V drugem delu je Oiimpija povedla in vodstvo zadržala vse do konca. Zmagali so z rezultatom 82 ; 78,
Zadar - V osmem krogu Eurolige so domačini v prazni dvorani Jazine (zaradi kazni v prejšnjem krogu) gostili ekipo Krke iz Novega mesta. Gosti so brez dodatnega pritiska navijačev Zadra odigrali mirno in v izenačeni tekmi po podaljšku zmagali z rezultatom 98:97. Za ekipo Krke so igrali kar štirje hrvaški košarkarji (Anzulovič, Gu-jičič, Skelin in Šangič).
Novo mesto - V 17. krogu Goodyear lige je moštvo Krke februarja pred 3000 gledalci v dvorani Leona Stuklja gostilo ekipo Cibo-ne. Posebnost tekme je bil trener Krke Neven Spahija, kije pred prehodom v Novo mesto treniral prav Cibo-no, Cibona je kot favorit tekmo začela zmagoslavno, Pred polčasom so se domači le zbrali in vodili
skoraj vso tekmo do konca. Krka je zmagala z rezultatom 92: 86.
TENIS
Na prvem turnirju sezone v novozelandskem Auc-klandu sta se v drugem krogu pomerili Silvija Talaja in Maja Matevžič. V izenačenem dvoboju je iz-kušenejša Hrvatica zmagala z 6:4, 3:6 in 6:2 v nizu.
ROKOMET
V prijateljski tekmi so se v Rovinju pomerili roko-metaši Hrvaške in Slovenije. Tekma je potekala v lahkotnem slogu, brez velike športne borbe. Zmagali so domačini z 29:26. To je bila hkrati tudi zadnja pripravljalna tekma pred nastopom na Europskem prvenstvu na Švedskem, kjer se Slovenci niso posebej izkazali, še manj pa Hrvati.
NOGOMET
Hrvaška reprezentanca se je na svetovno nogometno prvenstvo na Japonskem in v Južni Koreji uvrstila z zmago nad Belgijo. Zlati gol je na stadionu v Maksimirju dosegel Alen Bokšič. Prvič v zgodovini na svetovno prvenstvo potuje tudi reprezentanca Slovenije. Pravo senzacijo so priredili v Bukarešti, kjer je Mladen Ru-donja izenačil na 1:1, kar je Slovencem zadostovalo za pot na Japonsko. V Ljubljani so namreč že prej premagali Romunijo z 2:1.
ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 2002
O i 8. do 24. februarja je Salt Lake City, glavno mesto ameriške zvezne države Utah, gostilo 19. Zimske olimpijske igre. Slovenijo je predstavljalo 41 športnikov, I Irvaško pa 14. Slovensko zastavo je nosil deskar Dejan Košir, hrvaško smučarka Janica Kostelič. Največji uspeh je dosegla 20 letna zagrebčanka Janica Kostelič, ki je z osvojenimi Iremi zlatimi (kombinacija, slalom in veleslalom) in eno srebrno (superveleslalom) medaljo postala najuspešnejša smučarka v zgodovini olimpijskih iger. Nepričakovano so slovenski športniki imeli več uspeha v nordijskem kot v alpskem smučanju. Edino, bronasto medaljo za Slovenijo so osvojili štirje smučarski skakalci (Fras, Peterka, Kranjec, Žonta) v ekipnem delu tekmovanja na 120 meterski skakalnici.	RokJurinič
VSE JE RELATIVNO
(Sporazum je zelo zanimiva beseda. Že na prvi pogled lahko vidimo, da je sestavljena iz dveh besed: SPOR jji UM, kar bi lahko pomenilo SPOR UMOV, Vendar to ne bi bilo logično, ker kjer je UM, tam ne bi bil potreben SPOR. Druga kombinacija bi lahko bila PORAZ in UM. Torej, če sestaviš besedi PORAZ in UM, dobiš besedo SPORAZUM. Lahko zaključimo da je SPORAZUM PORAZ UMA.
Beseda sporazum je nastala že takrat, ko so naši pra, pra, pra.... dedki in babice še skakali z veje na vejo. Vsa nesoglasja so reševali s kostmi in pestmi, ko pa so se upehali, so sklenili sporazum. Torej, najprej bum, bum, bum, nato pa sporazum. Zgodovina potrjuje, da so sporazumi kratkotrajno in pokvarljivo blago, saj se zelo hitro sprevržejo v nesporazum. Zato se skozi vso zgodovina ponavlja bum, bum, bum - sporazum in zopet bum, bum, bum - sporazum. NI znano, kaj je bilo prej, tako kot ne pri nikoli rešenem vprašanju glede jajca in kokoši.
Imamo razne sporazume. Na primer, sklenitev zakona je sporazum, kjer se on in ona dogovorita, da bosta vse življenje delila dobro In zlo. In kaj se v praksi zgodi: enemu pripade dobro, drugemu zlo. Seveda to ni nič čudnega, saj sta se zakonca že iz prvega učbenika v osnovni šoli naučila dva najbolj znana stavka: Mama kuha kosilo. Ata bere časopis. Predstavljajte si, da bi pisalo: Ata kuha kosilo, mama bere časopis. To bi ves partriarhalni svet postavilo na glavo.
Pravzaprav je vse v življenju ali sporazum ali nesporazum. Ko greš na pijačo, se z gostilničaijem dogovoriš: Ti mi daš en liter, jaz pa tebi denar. Kar se tega tiče, se mi zdi še najbolj pošten naziv gostilne DAJ-DAM. Ne pa naziv Pri veselem Štefa. Zakaj Štef ne bi bi! vesel, če pa je zaslužil na tebi. In ko smo že pri zaslužkih in pijači, naj dodam še nekaj iz hrvaških logov. Tukaj na Hrvaškem je velika draginja. Vse je drago, najdražja pa je pijača. Na primer, nekaj kozarčkov špricerja na Hrvaškem stane ne samo tistih nekaj deset kun, ampak moraš to plačati še z delovnim mestom. Če imaš srečo, da si mestni župan, se zagotovo ne boš znašel med množico nezaposlenih, ampak se boš zaposlil nekje malo bolj v senci, zato pa z malo boljšo plačo. Takšne primere je izgleda poznal že pokojni Levstik, kije napisal: Osel gre samo enkrat na led, modrec pa ve: Včeraj sem pal, danes bom plesal po njem.
Afl pa na primer sporazum o meji med Hrvaško in Slovenijo. Toliko modrih glav gaje sestavljalo, da bi to moral biti sporazum nad sporazumi. Pa ni. Ne, ni. Nihče ni zadovoljen z njim. Slovenci zato ne, ker se jim zdi, da so preveč dali Hrvatom. Hrvatom pa zato ne, ker se jim zdi, da so preveč dali Slovencem, No, pa bodi pameten! Morda bi se morali za nasvet obrniti na Kitajce, ki imajo izkušnje s kitajskim zidom, ali pa na Nemce, ki so imeli berlinski zid. Morda na modreca Salamona, ki je dvema, zaradi njive sprtima bratoma, svetoval: Eden naj deli. drugi pa izbira. Mislim, daje pri tem nerešljivem nesporazumu na koncu predora kljub vsemu svetla točka: Evropska unija, katere cilj je ukinitev meja med državami. Takrat se bodo rešila tudi vprašanja meje med Hrvaško in Slovenijo. Ni važno, koliko časa bo do takrat minilo, saj je že Einstein dejal, da je čas relativna kategorija.
Irena Hribar-Buzdovačič
ZA VSAKOGAR NEKAJ
NE POZABIMO SLOVENSKI JEDI
V tej rubriki objavljamo predvsem recepte za slovenske tradicionalne jedi. Tokrat vam - čisto drugače - ponujamo nekaj receptov iz knjige, ki smo jo imeli priložnost spoznati v Slovenskem domu. Želimo vam dober tek ob jedeh iz
NOVODVORSKE KUHARICE
ŠPINAČNA ROLADA
Potrebujemo: ¡2 dkg masla, 12 dkg moke, 2,5 del mleka, 6 rumenjakov, sol, 3 žlice preti ačene špi-nače, sneg iz 6 beljakov, 1/8 I smetane, 30 dkg drobno narezane šunke, parmezan
Priprava: Raztopljeno maslo, moko in mleko kuhamo in neprestano mešamo. Ko se zgosti, ohladimo, postopoma dodajemo rumenjake, sol, pretlačeno špinačo. Narahlo vmešamo sneg.
Papir za peko premažemo z maščobo in pripravljeno zmes vlijemo v pekač. V seskljano šunko vmešamo smetano in s tem nadevom premažemo spečeno zmes.
Rolado zvijemo s pomočjo papirja. Pred serviranje posipamo s parmezanom.
LOVSKA PEČENKA
pregovori so
o)	zaklad
človeške
Prip ra-
va: Zmeljemo 35 dkg govedine, 35 dkg teletine in 35 dkg svinjine. Dodamo 4 dkg slanine, pol žemlje, 1 žlico čebule, petršilj, majaron, limonino lupinico, 3 manjše na
kocke narezane kisle kumare, 1 jajce, sol in poper. Vse dobro premešamo.
Desko posipamo z drobtinami in na njej pripravljeno maso oblikujemo v dolgo klobaso, ali pa v manjše svaljke. Pečemo v posodo, v kateri smo prej scvrli mast. Občasno prilijemo malo vode in pečemo 1,5 ure.
Na koncu dodamo 0,5 1 kisle smetane in še malo zapečemo.
HRENOVA OMAKA
Priprava: V lončku zakuhamo 0,5 1 mleka in žlico masla. V drugem lončku pomešamo malo hladnega mleka in 1 dkg moke. Vlijemo v vrelo mleko in mešamo, dokler se ne zgosti. Dodamo na-ribani hren iti posolimo.
Cvetka Matko
DROBTINICE IZ FILATELIJE
.decembra lani je minilo 10 let od izdaje prvih slovenskih znamk v novi slovenski nacionalni denarni enoti. To so bile znamke vredne 1,4, 5 in 11 slovenskih tolarjev. Na njih je bil novi grb Republike Slovenije, oblikoval pa jih je Marko Pogačnik. Pošta Slovenije je do zdaj izdala že več kot tristo poštnih znamk, od katerih jih je precej dobilo mednarodna priznanja in nazive najlepših poštnih znamk.
V	prejšnih številkah Novega odmeva sem že omenil, da Pošta Slovenije izdaja znamke z raznovrstnimi motivi. Tako je tudi predpustni čas seveda treba popestriti z novimi znamkami. Serijo teh znamk je Pošta Slovenije začela na Ptujskem polju in jo tam tudi končala. Dve novi znamki iz te serije sta izšli 23.januarja letos in prikazujeta "rušo" in "piceka", dva značilna ptujska pustna lika.
V	seriji znamk Znamenite osebnosti sta to pol prikazana arhitekt Jože Plečnik in pisatelj Janko Kersnik. Hkrati je izšla tudi znamka Ljubim te. "Ljubezen je tisto čustvo, ki naj v vseh časih prevladuje v svetu," so zapisali v Biltenu . Zato so ji namenili voščilno znamko.
M.H.
(Povzeto iz Biltena Pošte Slovenije, št.38)
modrosti
1.	Brez setve ni žetve.
2.	Brez potu ni medu.
3.	Dobro se z dobrim povrne.
4. Poln sod ima obilo prijateljev.
5.	En prijatelj pomeni veliko bogatstvo, številni prijatelji pa velike izdatke.
6.	Čistemu obrazu je malo vode
7.	Žaba bo skakala v močvirje, na prestol.
8.	Ena garjava ovca vso čredo
9.	Ena lastovka še ne
10.	Da se resnica prav
11.	Zvečer s kurami spat, treba iskat!
Izbrala
OTROŠKI KOTIČEjj,
dragi otroci!
Stokratni številki objavljamo risbico Petre Radonič.
Risbico pa boste dobili tudi če počmite tista polja, ki so označena s pikami.
I^branje ■
; vam ponujamo pesmico Daj-Zmaj Otona Zupančiča.
/rosti čas pa si lahko polepšate z našo križanko.
Oton Župančič;
daj - zmaj
DAJ-ZMAJ, DVIGNI SE VISOKO NAD POUE, NAD LOKO, ČEZ GORO POGLEJ, KAJ JE TAM, POVEJ!
ŠTAJERSKA JE VSA ZELENA, A KOROŠKA ZAMRAČENA, KRAŠEVEC PEČINE ORJE, V SONCU SVETI SE PRIMORJE: DA SPUSTIŠ SE MALO VIŠE, VIDEL BI TRŽAŠKE HIŠE.
ALI STE VEDELI
... da je bil slovenski jezikoslovec AUGUST MUSIČ eden najpomembnejših hrvaških filologov. Rodil seje 3. avgusta 1856 na Krki ob Novem mestu. Osnovno šolo je obiskoval v Toplicah, šolanje pa nadaljeval v Poljanah, Kostanjevici, Sevnici ter pri frančiškanih v Novem mestu. Tam je do 3. razreda obiskoval tudi gimnazijo. Na nagovor svojega učitelja, Zagrebčana Sebastijana Žepiča, se je Musič leta 1874 preselil v Zagreb. Dve leti pozneje se je vpiw-sal na zagrebško filozofsko fakulteto, kjer je študiral klasično in slovansko filologijo.
Čeprav se je preživljal z inštrukcijami, je bil resen in vzoren študent. Leta 1879 je bil imnovan za nadomestnega učitelja na
zagrebški gimnaziji, kjer je služboval vse do leta 1894, ko je prešel na filozofsko fakulteto. Leta 1880 je dobil naziv profesorja latinščine in grščine na višji gimnaziji ter objavil svoje prvo znanstveno delo. Istega leta seje poročil z Marijo Krvarič, s katero je imel osem otrok. Leta 1885 je bil promoviran v doktorja filozofije. Naziv rednega profesorja je dobil leta 1894, leta 1924 pa je bil upokojen, vendar je honorarno delal vse do konca šolskega leta 1931/32. Bil je član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, Znanstvenega društva v Ljubljani, dopisni član Srbske kraljevske akademije 1er dopisni član Grškega Filološkega inštituta. V šolskem letu 1897/98 je bil celo dekan filozofske fakultete, ponujeno mu je bilo tudi mesto rektorja univerze, ki pa gaje zavmil. Umrl je v Zagrebu 26. julija 1938 v 82
letu starosti. Pokopan je bil na Mi-rogoju z vsemi častmi zagrebške univerze in Akademije. Musičev opus obsega štiri knjige, 70 znanstvenih študij, razprav in člankov ter 10 učbenikov. Okrog 45 naslovov je posvečenih hrvaški fšlologi-ji, med katerimi 25 lingvističnih, dve deli pa imata kar 250 strani. Ukvarjal se je predvsem z etimologijo in skladnjo. Matica Hrvatske je leta 1887 izdala Musičev hr-vaško-slovenski slovar, ki je bil namenjen slovenskim članom društva. Do leta 1925 je doživel kar tri ponatise. Poleg slovarja se je Musič tudi drugače v svojem življenju vedno vračal k slovenščini. Objavil je razpravo "Slovenski efektivni prezent", ki j bila posvečena uporabi sedanj ika per-fektivnih glagolov v slovenskem jeziku. Druga njegova razprava govori o etimologiji slovenske be-
ISSN 1331 - 548x
sede "nobeden".
Pozorno je spremljal vse, kar se je dogajalo v Sloveniji, posebej na področju filologije. Pomembno pa mu je bilo tudi, da so Slovenci obveščeni o vsem, kar se dogaja na Hrvaškem. Leta 1900 je Akademiji prebral referat o Prešernovem Krstu pri Savici. V zadnjem odlomku je dejal; "Trpel je brez miru, v prsih je nosil pekel in nebesa. Peke! je bilo trpljenje, ki gaje občutil pri iskanju ideala, katerega ni nikdar našel. Nebesa pa mu je bila sama težnja za idealom. Svoje trpljenje je iziil v slavospeve, navdihnjene z živo, nepokvarjeno težnjo za idealom. Zapustil jih je svojemu narodu, da ga krepijo v borbi za njegove ideale. Prav to so počele njegove pesmi, vse do današnjih dni in bodo tudi v bodoče, vse dokler bo obstajal slovenski narod." '
Novi odmev izdaja Kulhimo-prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba s pomočjo Ureda za nacionalne manjine Republike Hrvatske in Ministrstva za kuliuro Republike Slovenije. Za izdajatelja: Darku Šonc. Urednik: Silvin Jerman Uredništvo: Miroslava Maria Bahun. Marijan Horn, Polona Jurinič, Ivi-ca Kunej, Cvetka Matko, Frane Strašek, Darko Šonc, Peter Žerjavic. Pregled, priprava in oprema besedil: Tanja Bernard in llinka Todorovski. Oblikovanje in prelom: Ljndevit Gaj. Tisk; FS d.0.0,, Hrvatske bratske zajednice b.b., Zagreb. Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naklada: 750 izvodov. Naslov uredništva: Kulturno-prosvetno društvo Slovenski doni, Masatykova 13/1,10000 Zagreb, telefon/telefaks: 4855 171, e-mail: slovenskl-dom@zg.tel,hr