stane 2 Đlri,
V LMoni. v nedeljo dne 20. lonnarto 1924.
Lelo UL
Naročnina
za državo SHS:
na ...........Din 20
и pol leta..... .120
ga celo leto .... .240
sa Inozemstvo: mesečno.......Din 39
Sobotna izdaja:
celoletno
V Jagoslavljl .... Din 40 v Inozemstva. • • . . 60
Cene Inscrftlom:
EnoMo'pna petltna trsta moli oglasi po Din Г30 tn
Dtn 2'—, večji oglasi nad
45 mm rišine po Din 2 50, veliki po Uln V- tn 4'—, oglasi * uredniškem dela vrstica po Din 6'—.
Pri vi6]em naroČilu popust.
Iz h a (a vsak lian IsviemSl ponedeljka tn dneva po prasnlku ob 4. nrl »jutra].
M\i\n platina v ootovtof.
Uredniltvo j« v Kopitarjevi ulici 6/1П. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma sc ne spre«
•V	• - — — —j - F	--	fWV UV Opi V
jernajo. Uredništva telefon 50. upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprave je v Kopitarjevi ulici 6. Cekovnt računi Ljubljana 10.630 in 10.349 (za tnserate) Sarajevo 7363, Zagreb 59.011. Praga In Dunaj 24,797.
Samouprava.
Na sedežu pokrajinske uprave za Slovenijo se te dni po nalogu centralne vlade pogajajo in razgovarjajo o delitvi Slovenije na dve okrožji (»oblasti«) in sicer o tem, kako naj se tehnično izvrši v Belgradu sklenjena delitev. Delitev enotne uprave za Slovenijo naj bi izbrisala vse sledove preteklosti, zbrisala naj bi slovensko ime iz državnega upravnega slovarja in tako vklenila Slovenijo v teoriji in praksi v bel-grajski centralistični jarem. To je namreč pravi namen in cilj onih določb vidovdan-ske ustave, ki se nanašajo na delitev države na okrožja (»oblasti«).
Grenki centralistični pelin pa je bilo Ireba posladkati z bonbončkom samouprave. Ta lepa beseda naj bi odvzela centralistični ustavi njeno bodečo ost in napravila ljudi sprejemljivejše za enotno belgrajsko komando, češ da bodo liudjc gospodarsko vendarle popolnoma neodvisni, ker se bodo »sami upravljali«, t. j. sami gospodarili z lepim delom svojega premoženja in sami prosto odločali o važnih kulturnih in socialnih vprašanjih, ki sc tičejo zlasti njihovega ožjega okoliša. Veliki župan bo sicer kot zastopnik države oziroma vsakokratne centralne vlade to »samoupravno« gosoodarstvo nekoliko i>nadzo-roval«, ampak nadzorstvo mora biti, ker tako zahtevajo državni interesi...
Menda nam ni treba na dolgo razlagati, da jc baš državno nadzorstvo nad »samoupravo« gol centralizem, ki dela »samoupravo« popolnoma iluzorno. Kjer je nadzorstvo, ni samouprave, ni samovlade. Kdor se mora pokoravati višjim poveljem, ni sam svoj gosnodar. Zato vi-dovdanska »samouprava« ni nobena, samouprava v pravem pomenu besede, ampak kakor rečeno je le bonbenček, ki nai ljudem grenki centralistični pelin osladi.
O političnem pomenu samo-ttprave, kot jo namerava uvesti vidovdan-ska ustava, smo že pisali dovolj. S pojmom avtonomije je taka »samouprava« nezdružljiva. Kaj oomenja vidovdanski centralizem v praksi, čeprav se bo skrival pod samoupravno masko, to pa danes čutimo vsi. A tudi Marinkovičeva »samouprava« ni dosti boljša od vidovdanske, ker se od nje pač razlikuje kvantitativno, kvalitativno pa malo.
Še mnogo več previdnosti kakor v pouličnem oziru pa zahteva od nas nameravana samoupravna razdelitev v gospodarskem oziru. Zakonski načrt prepušča »samoupravama silno obsežno polje: kulturne ustanove, socialne ustanove, kmetijstvo, ceste i, t. d. — vse to naj spada v samoupravni delokrog. Izvrševanje teh nalog pa je zvezano z velikanskimi stroški, ker bolnice, šole, ceste, melijora-cije in podobno so danes jako drage stvari in stanejo mnogo denarja. Za redno in dobro vodstvo tako velikega in obsežnega gospodarstva jc dalje potreben velik uradniški aparat, ki že sam stane milijone. In sedaj nastane vprašanje: Odkod dobiti potrebni denar za vse to?
Nekdaj je bilo javno gospodarstvo razdeljeno med državo in deželo tako, da je dežela poleg državnih davkov smela nalagati in pobirati še svoje lastne davke in doklad-, ali pa je od državnih davkov dobila nekaj odstotkov. Stvar jc bila urejena ♦ako, da sta prišla oba gosoodarja na svoj račun, država in dežela. Kjer pa dežela sama ni mogla živeti, ji je redno priskočila na pomoč državna uprava z večjimi ali z manjšimi zneski.
Kako bo pa danes? Vidovdanski in Marinkovičev »samoupravni« načrt določata res nekaj dohodkov za »samouprave«, vidovdanski načrt omogoča tudi nekaj državnega prispevka, toda ti dohodki, ki jih državna uprava milostno prepušča okrožjem (»oblastim«), so tako malenkostni, da bo treba jako izdatno nategniti drugi vir »samoupravnih« dohodkov in to no novi davki in neve doklade. Pravično bi siccr bilo, da bi država odstopila »samoupravam* vse liste vire dohodkov, iz katerih sedaj pokriva stroške za vse ustanove, Vi jih namerava prepustiti ^samoupravam*. toda piavica in belgrajsiki režim sta
dva, ki se >e ne bosta kmalu srečala, tem manj, ker danes državna uprava sploh nima Specificiranih dohodkov iz posameznih d:".ov države in bi vsled tega taka delitev bila zelo težavna. Drugič je pa taka delitev tudi stvar dob^e in poštene volje in mi sc prav zelo bojimo, da bo Belgrad vse dosedanje dajatve še uadaljc obdržal za sebe, »samoupravam* bo pa rekel, naj si poiščejo svoje dohodke, kjer jih hočejo!
Obstoji torej resna nevarnost, da bodo nove »samouprave« za nas ne samo v političnem, ampak tudi v gospodarskem oziru silen udarec, in naši žepi se bodo kmalu izpraznili do dna.
Šo eno vprašanje, ki b? ga bilo dobro načeti ob priliki ustanavljanj-, novih »sa-
mouprav«: to je vprašanje nekdanje n-aše deželne imovine. Danes razpolaga in ga-zdari s tem milijardnim piemoženjem država brez vsakega pravega naslova. Kako dolgo naj to gospodarstvo brez računov še tr ;ja? Če bi pa drža^ novim »samoupravam« na slovenskem ozeml/U vrnila vsaj to, k r jim je po krivici vzela, bi bila to že lepa pomoč. Bojim se pa, da je usoda tudi iega premoženja že zapečatena ...
Draga šola je za nas centralizem, bojno pa se, da bo še dražja in da nas čakajo še težke preizkušnje, preden bo našega trpljenja koncc. Toda zavest, da ga bo enkrat konec, nas navdaja z novim upom in nam vliva v srca nov pogum. Samo vztrajati jc treba!
italijansko
Erejel snoči, izraža Mussolini nado, da o s strani belgraisko vlado podpisal ta sporazum sam Nikola Pašić, češ da bi
odsotnost jugoslovanskega premiera pri . podpisovanju za obojestranske prijateljsko odnošaje tako važnega sporazuma mogla v italijanski javnosti napraviti slab vtis, v jugoslovanski javnosti pa bi se moglo razširiti mišljenje, da je ta epo-' razum za Jugoslavijo slab in da ga zato ni podpisal načelnik vlade Nikola Pašić. PiHmo je sestavljeno v zelo toplem in pri-
BESEDILO SPORAZUMA KONČANO. - PODPIŠETA PAŠIČ IN MUSSOLINI V RIMU. — MUSSOLINIJEVO PISMO PAŠIČU.
Belgrad, 19. jan. (Izv.) Radi pravoslavnega praznika je danes zopet počivalo vse delo in se je tudi v narodni skupščini občutila velika praznota. Edino v zunanjem ministrstvu se je vršila dopoldne in popoldne konferenca višjih uradnikov in italijanskega zastopnika S u m m o n t e j a. Kakor se nam jo. na merodajnih krogih sporočilo, je bilo na tej konferenci končano posvetovanje glede vsebine in besedila protokola. Besedilo protokola je končano in se v njem nahajajo v glavnem vse one točke, ki smo ji.h doslej priobčili v »Slovencu«. To besedilo je bilo nocoj v šifrirani brzojavki poslano našemu poslaniku v Rimu Antonijoviću, cfa ga predloži 2 us-soliniju. Ker je Rummonte gotovo delal po navodilih svojo vlade, se lahko smatra, da je vse delo izvršeno; eventuelne korekture pa se bodo izvršile ob priliki podpisa.
Dan podpisa še ni definitivno določen. Skoro gotovo se bo podpis protokola o sporazumu izvršil v R i m u 27. ali 28. j a n u a rja. S strani Italijanov bo vsekakor podpisal sam M u s s o 1 i n i, ki je o tem obvestil P a š i 6 a s posebnim pismom. V tem pismu, ki ga je Pašič
Nameravane reoresalije proti nemškim pa; kolkom,
Belgrad, 19. (Izv.) V ministrstvih za trgovino in industrijo ter za pravosodje se proučavajo represalije proti nemškim podanikom, ker nemška vlada v pogajanjih, ki se vrše v Rimu, od svojega stališča glede dobave reparacij noče odstopiti.
VSE OBMEJNE OBČINE IZROČENE ROMUNIJI.
Veliki BeČkerek, 19. januarja. (Izv.) Včeraj je razmejitvena komisija nadaljevala svojo delo ob romunski meji. Dosedaj so izročene vse občine, ki ležo na meji. Včeraj je bila izročena kot zadnja občina Keča.
POSLANIK MILO JE VIČ V BUDIMPEŠTI ODPOKLICAN.
Budimpešta, 19. jan. (Izv.) Jugoslovanski zastopnik M i 1 o j e v i ć jo danes oddal Horthy-ju svoje odpozivno pismo.
O POTU DR. BENEŠA V LONDON.
London, 19. januarja. (Izv.) »West-minster Gazetto« piše, da bo obisk dr. Benoša v Londonu marsikatera nesoglasja razčistil. Gotovo je, da dr. Beneš ne odobrava akcije o Poruhrju in da ne bo francoske politike podpiral na celi črti.
POTRES V KRUŠEVCU.
Belgrad, 19. januarja. (Izv.) Iz KruSev-ca poročajo, da so čutili tam okoli 3 ure popoldne močnejši potres. Posebne škodo ni bilo.
Francoska obrambna akcija.
Državni dohodki za 7 milijard zvišani.
Pariz, 19. januarja. (Izv.) Po napovedi finančnega ministra dc Lastevri-a bodo j.našali novi dohodki francoske države okoli 7 milijard frankov več nego prejšnje leto. Te dohodke bo dobil minister delo-
Popdba i Jugoslavijo
zdravje, ki so je zadnje dni zopet poslabšalo in Pašie danes cel dan ni prišel v kabinet.
Sicer smo zvedeli, da naša delegacija. v kateri bo seveda tudi zunanji minister dr. N i n č i e , odpotuje v Rim 24. ali 25. januarja. V delegaciji bo naš praški poslanik Ljuba Nešie, ki je svoječasno največ delal na tem sporazumu, dalje pomočnik zunanjega ministra Branko L a z a r e v i c, kabinetna načelnika Pašiča in dr. Ninčića in načelnik Presbiroja. Od Slovencev in Hrvatov doslej še ni nihče določen.
ma od redukcije uradništva, največ pa vsled 20 odstotnega povišanja vseh davkov,
ANGLEŠKA POLITIKA.
London, 19. januarja. (Izv.) Poslanec T h o m a s je ostro napadel politiko dosedanje vlade. Očital je vladi, da je dopustila raznim državam izdavati milijard-na posojila, dočim mora Anglija plačevati svoje dolgove. Govornik je izražal svoje začudenje, da Anglija dopušča oboroževanje, dočim mora Anglija plačevati.
GRŠKI PARLAMENT.
Atene, 19. (Izv.) Parlament bo pričel zborovati v pondeljek 21. t. m.
»PROBUJAJOČI SE MAŽARI«.
Budimpešta, 19. januarja. (Izv.) Policija jo zaprla več članov društva »Pro-bujajočih se Mažarov«.
ŠTRAJK V PORUHRJU.
Dusseldorf, 19. januarja. (Izv.) Dclav-ci v Goldenhergu so stopili v štrajk. Tudi v Elberfeldu počiva nad 60.000 delavcev.
NASKOK NA PROSTOZIDARSKO LOŽO.
Rim, 19. januarja. (Izv.) V San Severo so porušili zgradbo prostozidarske lože škotskega obreda.
ODSTOP EGIPTSKE VLADE.
Kairo, 19. januarja. (Izv.) Vlada je odstopila.
PAPEŽEV DAR GLADUJOČIM V NEMČIJL
Rim, 19. januarja. (Tzv.) Papež je dovolil za gladujoče v Nemčiji 1,200.000 lir, daljo je poslal v Nemčijo 50.000 metrov platna in 60 hektolitrov olja za liturgične svrhe.
PRED VOLITVAMI NA FINSKEM.
Helsingfors, 19. januarja. (Izv.) Državni zbor finski jo razpuščen. V kratkem slede nove volitve.	- *
V lAzionei, glavnem glasilu fašistov^ ske stranke za Istro, se bavi Giovanm Mrach s pogodbo med Italijo in Jugoslavijo. Njegov komentar jc izredno značilen, ker razodeva točno in jasno pomen, ki ga fašisti, kateri vodijo Italijo, pripisujejo temu sporazumu.
Člaukar najprej ironizuje dr. Bencša* ki je nad pogodbo med Jugoslavijo in Italijo izrazil svoje zadovoljstvo. Dr. Beneš — pravi — predstavitelj države, ki jc nastala v atmosfer' parlamentarnih besednih' bitk v dunajski zbornici, se je motil v srbskem narodu, misleč, da se bo dal tako lahko upreči v voz francosko-češke politike, katera je šla za tem, da hi vodila i vso politiko v srednji Evropi in na Bal-i kanu Praga kot mandatar Pariza. S r b -. s k i narod jc pokazal, da njegov vodilni politični razred s svojim zbranim in energičnim zgodovinskim instinktom, izoblikovanim v trdih večstoletnih bojih, daleč presega politične zmožnosti češke inteligence, vzgojene od avstrijske birokracijo. Srbi so mesto pakta s Francijo in Češko sklenili zvezo z Mussolinijcvo Italijo, k i njihovemu vodilnemu razredu daje možnost prilagoditi s r b -stvil bastardsko mešanico jugoslovanskih plemen, kar se tiče Italije, pa je podrla b a r i j e r o , ki je stala na poti njenemu političnemu in gospodarskemu vplivu na Po Jonavju in Balkanu. To je seveda \зе zasluga Musso4 linijeva, ki je z zvezo s Španijo in priznanjem sovjetov začel čisto neodvisno (?) italijansko politiko ter to delo dovršil z zvezo z Jugoslavijo, katero so nekoč v Londonu in Parizu skovali, da se z njo igrajo in jo uporabljajo za svoje orodje v borbi intrig. Zdaj bo mala antanta služila namenom Italije v svoj lastni prid. Važne niti mednarodne politike se odslej ne bodo več pletle zgolj v Londonu in Parizu, ampak tudi v Rimu.
Reka pa je kot hčerka, združena Z Italijo, dobila važno nacionalno misijo na drugi obali Jadrana.
Člankar je glede značaja te pogodbe zadel seveda popolno resnico.
zvišan m 20.000 K.
Poslanci Jugoslovanskega kluba Rfl že pri vsakem obravnavanju dvanajstin in rednega proračuna zahtevali zvišanje eksistenčnega minima na primerno višino, ki odgovarja sedanji vrednosti denarja. Zahtevali so, da morajo biti dohodki do 80.000 kron prosti osebno dohodnina Demokratski finančni minister in sedanji radikalni finančni minister sta se trdovratno vsakemu povišanju upirala. Lansko leto je bil po mnogem trudu eksistenčni minimum zvišan na 10.000 kron. Pri letošnji proračunski debati v finančnem odboru so poslanci Jugoslovanskega kluba zopet zahtevali zvi-šek eksistenčnega minima in na zadnji predbožični seji finančnega odbora je finančni minister Stojadinovie že na to pristal, da se za Slovenijo in Dalmacijo eksistenčni minimum zviša na 20.000 kron. Demokrat dr. Šečerov jo pa proti temu protestiral, češ da minister noče dati iste ugodnosti tudi za Vojvodino. Zato je že sprejeti predlog padel takrat v vodo. Na predvčerajšnji seji finančnega odbora jo poslanec P u I e n j a k v imenu Jugoslovanskega kluba zopet zahteval zvišanjo eksistenčnega minima. finančni minister so je udal v toliko, da je konccdiral, da bodi za Slovenijo in Dalmacijo eksistenčni minimum 20.000 kron, z.i druge pokrajine, kjer se tudi pobira da vel* na osebno dohodnino, ta predlog ne velja. Predlog je bil na to z večino giasov sprejet. Po trdem boju sw je posrečilo vsaj nekoliko zvišati eksistenčni minimum. Svota od 20.000 kron, ki naj bo prosta osebno dohodnine, ie
Strni I
SLOVENEC, dne 20. Jamar)*
П.
seveda v primeri в sedanjimi gospodarskimi prilikami majhna pridobitev. Tre-ha bo še hudega boja, da se izvojuje pravična mera dohodnine, ki bo prosta
obdavčenja.
Istočasno ao poslanci Jugoslovanskega kluba za'htevali tudi, da so н spremembo eksistenčnega minima spremeni tndi lestvica. Tega pa finančni minister ni hotel sprejeti.
TežaK položaj Francije.
Velika politična kriza v Franciji.
Francija doživlja danes največjo politično in gospodarsko krizo, odknr se je sklenil mir v Versaillesu. "Vzroki za to so jako raznovrstni.
Nn vsak način stojimo pred tiho dogovorjeno akcijo med Anglijo, Italijo in izvestnimi nemškimi veleindustrijalnimi krogi in nekateri domnevajo, da meša te karte tudi sovjetska Rusija, ki ee z Nemčijo pravkar pogaja glecle trgovinske pogodba. Efekt te akcije je katastrofalno padanje francoskega franka, ki je zelo neugodno vplival tudi na zaveznike Francije, predvsem Jugoslavijo, ki si vsled tega od francoskega posojila ne obeta koristi in se je zato obrnila k Italiji.
Sedanja francoska vlada pa ima ve-TTke nasprotnike v deželi sami. Sam predsednik republike, Millerand, je nasprotnik Poincarejeve politike, kar se tiče reparacijskega vprašanja. Herriot kot voditelj Klemansojevcev že dolgo vodi v imenu starega svobodomiselstva kampanjo proti Poincarejevemu nacionalnemu bloku. Tem sovražnikom se je pridružil tudi Briand in bivši finančni minister Loucher, ki je svoj čas vodil pogajanja z Nemčijo, katera bi bila privedla do zelo ugodnega rezultata, da jih, kakor trdijo vladni nasprotniki, ni preprečil Poincare.
Nemčija je vsled tega postala zopet neodjenljiva in niti slišati noče o tom, da hi ee s Francijo glede Poruhrja, oziroma nabav v premogu in drugih fabrikatih, dogovorila, preden ne izpregovori svoje besede mednarodna konferenca izvedencev, ki v okviru reparacijske komisije pravkar preiskuje plačilno možnost Nemčije. Poincare, ki ve, da bosta tu Anglija in Amerika šli skupaj in delali na to, da se po ugotovljeni plačilni nezmožnosti Nemčije vsa njena odplačila tako v gotovini kakor v naturalijah odgode, dokler se no sanirajo nemška valuta in nemške finance sploh — bi rad preje z Nemčijo sklenil predsporazum, da sklepe te konferenco prevenira, toda Nemčija na to zdaj noče iti, dasi je prej bila na to pripravljena.
Vsled pogubnih posledic padca franka je vlada predložila zbornici celo vrsto sanacijskih predlogov, ki med drugim zelo povišujejo davke. Zbornica je to priliko porabila za veliko debato, ki je imela tako nesrečen potek za vlado, da je Poincare komaj ušel nezaupnici. Le z največjim naporom patriotične retorike, naperjene proti vsem »deflatistom«, ki hočejo Francijo pripraviti ob sadove njenih velikih zmag, se mu je posrečilo nezaupnici uiti.
Poincarejevemu stališču je zadalo močen udarec tudi pismo, ki ga je pisal Macdonald največjemu nasprotniku Po-
incareja, socialistu Renaucfelu, v katerem izraža nado, da se bodo postavili
najprisrčnejši odnošaji med Anglijo in Francijo po volitvah. To je ,iasen migljaj, da Macdonaldova vlada ne.upa vpostaviti antante, dokler bo na čelu francoske vlade Poincare. Nove volitve v francosko zbornico se vrše maja. Kakor se vidi, se bo bila huda liitka.
Evropski položaj pa bo do tedaj ostal popolnoma nejasen.
K padcu franka,
»Die Borsee je objavila 4. jan. t. 1. prezanimivo zaupno okrožni no. ki je je razpošiljala v tisočerih izvodih nevvyorška banka Morgan Harwood Co. Inc. V prevodu se glasi:
Zaupno!
Nemci! Prišel je čas za vso Nemce, da popravijo izgube, ki so jih pretrpeli ob padcu marke, in da poleg tega tudi nekoliko v dejanjih pripomorejo k poboljšan ju žalostnih nemških razmer. Francoski frank se nahaja na isti poti kot marka, vse okol-noeti označujejo to dejstvo za absolutno gotovost Zdaj notira približno 5 in pol centa. Prodajte frank na termin, t. j. prodajte frank za poznejšo terminsko oddajo in potlačite vrednost franka! Mogli boste frank, zopet pokupiti za en cent in tako zdaj za 5 in pol centa prodane franke oddati. Naša firma izvršuje prodajo proti 2-5 odstotnemu kritju po priloženi tabeli, ki jo pozorno premišljujte. Znižana vrednost franka bo zelo povečala stroške poruhrske zasedbe, podkopala finančni položaj Francije in jo prisilila radi gospodarske oslabitve zapustiti ruhrsko ozemlje. S prodajo franka znižate njegovo vrednost in pospešite konec boja za Poruhrje. Herojsko prebivalstvo ruhrskega ozemlja hrepeni po tej pomoči; Vi ji morete pomagati in istočasno še sebe obogatetL Imate pogum za ta življenjsko važni smoter? Telefonirajte ali pridte v našo pisarno, da dobite popolno pojasnilo. Zdaj je došla izredna prilika.«
Ali je to besedilo pravo ali ne, dejstvo je, da je že pred Božičem bilo po Ameriki nabitih vse polno letafcov s podobno vsebino. Za to borzno kampanjo proti franku je stala kapitalistična družba Stinnes-Margan. Za padec franka so vedeli zaupni krogi v Nemčiji, še preden je začel padati. — Kdo je pa Margan, ve vsakdo. In to tudi, da ima kapital v Ameriki prvo besedo v politiki Združenih držav, ld niso nič kaj navdušene za francosko gospodarsko politiko napram Nemčiji. To spričuje tudi pritisk oficielne Amerike na francosko vlado, češ da treba misliti na vrnitev posojenih dolarjev. Saj je pred tednom poprašal senator Borah francoskega drž. tajnika Mellone po višini francoskega dolga Ameriki. Dobil je odgovor, ki je v številkah zelo čeden; namreč: 2,997,800.000 dularjev. Na račun tega dolga je doslej Francija plačala le 64,212.568 dol., tako da
ostaja še 2,933.365,000.000 dol. — Na račun zaostalih obresti, ki znašajo 779,621.604 dul., je Francija plačala 129,570.376 dol., tako da ostaja še 650.051.218 dol. neplačanih obresti. — Poleg tega mora Francija plačati v 1. 1929/30 407,341.146 dol. ca dobavljeni ladijski materijah Celotni dolg Francije Ameriki znaša danes po oficiel-nih francoskih podatkih
3.990,657.605 dolarjev ali 1 dol. = 85 Din, okroglo 340 milijard dinarjev! Ker doslej med Združenimi državami in Francijo še ni prišlo do sporazuma glede plačila tega ogromnega dolga, je izključeno, da bi Francija dobila novo posojilo v Ameriki, še manj pa v Londonu, ki je glede dolgov enakih nazorov, t j. plačajte in potem se oborožujte. Zato je povsem umljivo, da mora Francija pritisniti na žepe lastnih davkoplačevalcev z vso brezobzirnostjo. Finančni pritisk Newyorka in Londona na Francijo ter ž njo zvezane države je tolik, da so pojavi kot sporazum Jugoslavije z Italijo, varovanko Londona, popolnoma umljive politične posledice.
Sredi med pogajanji male antante je došlo pismo dr. Beneša iz Londona, nato pa nastop ital. posl. Summonteja pri Nin-čiču. Nato je sledila senzacija dneva —. Spomniti se je treba pri tem še na prijazno vprašaiije Baldwina pri belgrajski vladi pred konferenco male antante, kako je pravzaorav z oborožitvenim posojilom Francije Jugoslaviji in kritjem angleških interesov...
Ali ne vodita Amerika in Anglija po tihem dogovoru iste politike napram Evropi, seveda z deljenima vlogama? Združene države drže za vrat Francijo, Anglija pa — malo antanto. .
#	Odnošaji med Ameriko in Rusijo.
Tajnik Zetlinjenih držav Hughes je izjavil v Beli hiši, da so pogajanja z Rusijo izključena vsled dvojne igre sovjetov. Kot dokaze je objavil Hughes celo vrsto po Zinovjevu podpiranih navodil III. intcrnacionale, katera je podpihovala amerikanske komuniste k prevratu. Sovjetska vlada je kakor vedno odgovorila, da nima nič skupnega s III. internacio-nnlo in za njo torej ne odgovarja. Ame-rikanski drž. departement je odgovoril na to s citati iz uradnih moskovskih »Iz-vestij«, kjer je objavil njih uradnik Ste-klov Nachamkees seznam izdatkov moskovske vlade na III. internacionalo in torej nepobitno dokazal sorodstvo in odvisnost komunizma od sovjetov. Cičerin je odposlal vsled tega v Washingthon uraden protest proti neresnični navedbi podatkov, češ da sovjetski listi nikdar niso pisali kaj sličnega. Steklov je tudi izjavi], da ni natisnil inkriminirane izjave in da v »Izvestijah« sploh ni izšlo tako poročilo. — Drž. departament je osvežil spomin pozabljivih pisateljev s tem, da je objavil popoln po Steklovu podpirani tekst članka. »New York Times« in »Tribune« pa sta celo prinesla i'otografične posnetke dotične številke »Izvestiji«, katerih popoln izvod hrani Univerz, javna knijžnica.
*	Nemško-sovjstska pogajanja. Lanske jeseni pričeta nemško-sovjetska pogajanja
o Izpopolnitvi npalleke pogodbe ao •• nadaljevala do zadnjega časa. Za sedaj so seje prekinjene, ker so odpotovali sovjetski zastopniki Jakulovič, Rappoport, Gold-stein b Blumleld v Moskvo, da poroCajo o doseženem iporuuuiu. Njih odsotnost menda n« bo predolg*. Do sedaj so se pogajanja ugodno razvijala b se bliiajo zaključku vprašanja konzulatov, morske trgovbe, dedščbe b izročitve zločincev. Predvidena so vprašanja: juridičnega splo-Snega varstva, kolonizacije, koncesij, to-vorne carbe, varstva patentov b avtorskih pravic zakonskega prava, obmejnega vodnega in železn. prometa itd. Veliko število teh vprašanj bo vplivalo na dolgotrajnost pogajanj. Seje se bodo vriile v Berlinu, toda ratificiranje pogodbe s« izvrši v Moskvi.
Politične vesti.
'-f Narodni socialisti in srbski radikali Narodni socialci skupno s samostojnežl ln starimi liberalci vzdržujejo radikabl dnevnik v Ljubljani. Ta dnevnik . iše za NSS, za NNS, za SKS, in za NRS (srbsko radikalljo). Iz tega sledi, da mora ta dnevnik biti ali sam s seboj skregan ali pa so te 4 stranke že — eno. Zgodilo se je to zadnje, čeprav še ne formalno in se vsi štirje kompanjoni še ženirajo to priznati. Zadnja številka narodno - socialistične >Nove Pravde< sicer pravi, >da je spojitev NSS z NRS nemogoča, dokler (I) NRS ne pomete z brezvestnimi in kapitalističnimi voditelji ln ne začenja » praksi uveljavljati načela, izražena т svojem programu, ki jo v marsičem podoben (!) narodno-socialističnemu.c Nato » mili obliki našteva radikalom še nekaj grehov iz njihove prakse, na koncu pa ljubko in nežno pristavlja: >NSS jo stranka — kompromisov, ker jo uči zgodovina, da vodi ta način najhitreje in najbolj poceni do urejenih razmer v državi ... Iz tega sledi naše stališče do NRS kot najmočnejše stranke v državi.« To se pravi: NRS nerodno in slabo dela, ampak lep narodno socialističen program ima. To program se imenuje kompromis, kako poceni priti na vrh. In po ceni je NSS prišla do radikalnega glasila in radikalske pomoči.
-f Prenos verskopolitičnlh poslov povodom likvidacije pokrajinske uprave v Dalmaciji. Povodom likvidacije pokrajinske uprave v Dalmaciji so ве prenesli na ministrstvo za vere naslednji versko-politični posli: Za vse priznane • vere: Vrhovno vodstvo in nadzorstvo nad V6r-skopolitičnimi posli; vrhovna instanca v administrativnih sporih; eeetava predlogov za državni proračun, razporejeva-nje proračunskih kreditov in odobravanje državnih subvencij; nadzorstvo nad vršenjem državno-verskili-političnih zakonov od strani duhovnih oblasti; vsi versko-politični posli, ki so s posebnimi zakoni pridržani pokrajinskim oblastem; vrhovna skrb in nadzorstvo nad ureditvijo in vzdrževanjem vseh vojaških grobov v domovini in v inozemstvu. Za katoličane: Ustanovitev, izprememba in uki-njenje cerkvenih beneficijev in alužb; popolnjevanje višjih cerkvenih nadarbin m vseh služb pri centralnih duhovnih oblasteh in zavodih, podeljevanje župnij javnega patroiiata in nameščanje dunov-
v najboljši izdelavi - najceneje
¥5£55 ¥BSI, eno- ms ¥i:£SAR¥ne, ¥ prenosu Ali) mi bzvr&itvi. potom t8 Ш § hlkeji, kakor tiioi potom шттпжт oeeset-tish a dobavlja
шошгагаш шиаша V ШШЈШ
Edmund About:	T7
Kralj nora.
Iz francoščine prestavila K. Hafner.
Kraljeva pisarna je bila podobna pisarnam, kot je bilo roparsko taborišče podobno taboriščem. Tam ni bilo ne miz, ne stolov in nikakršne oprave. Hadži Stavros je sedel sključen na pisani preprogi v smrekovi senci. Štirje tajniki in dva služabnika sta bila okoli njega. Mlad dečko, star 16 let, je neprenehoma napolnjeval, prižigal in čistil čibuk svojega gospodarja. Za pasom je imel mehur za tobak, z zlatom in krasnimi biseri vezen in srebrne klješče, s katerimi je jemal oglje iz ognja. Drug služabnik je prebil dan s tem, da je pripravljal čašice kave, stekleničice žganja in fine sladkarije, ki so hladile kraljeva usta. Pisarji so sedeli sključeni na skalah in so
{jisali na svojih kolenih z obrezanim tršem. Vsak izmed njih je imel pri roki po-dolgasto škatljo za peresnik, nož in pisarniške potrebščine. Nekaj cilindrov iz svetle pločevbe, kakršne imajo naši vojaki za evoje popise, je služilo za kraljevske arhive. Papir ni bil iz domačih tovaren. Vsak list je imel v velikih črkah vtisnjeno besedico BATH.
Kralj je bil lep starec. Izvrstno ohranjen, raven, suh in gibčen kot pero, čist ln svetel kot nova sablja. Njegovi dolgi, beli brki no viseli na brado kot dva mra-
momata stalaktita. Ostanek obraza je bil čisto obrit, čelo golo do temena, kjer se je zpod čela vila dolga črta las. Izraz njegovih potez se mi je zdel miren in premišljen. Dvoje majhnih, čistih, modrih oči in oglata spodnja čeljust je naznanjala nezlomljivo voljo. Njegov obraz je bil dolg in gube so ga še podaljševale. Vse gube na čelu so se zlomile v sredi in zdelo se .je, da se zbližujejo v okolici obrvi; dva široka in globoka razora sta se vlekla vzporedno z lici proti ustnicam in zdelo se je, kot bi bila teža brk raztegnila obrazne mišice. Videl sem že dosti sedemdesetletnikov; enega sem celo že seciral, ki b bil dosegel 100 let, če bi mu ne bila vozna pošta iz Osna-briicka šla preko telesa; toda nikoli še nisem opazoval bolj sveže in močne starosti kot sedaj pri Hadži Stavrosu.
Nosil je obleko iz Tina in vseh otokov1 Arhipela. Njegova rdeča čepica je tvorila spodaj pri čelu široko gubo. Imel je črn telovnik, obrobljen s črno svilo, široke modre hlače, za katere je bilo treba več kot dvajset mc'.r v tkanine, in . l.jke škc njo iz ruskega usnja, ki so bil trdni in lahki. Edino bogastvo njegove obleke je bil bogato z zlatom in dragimi kamen ji vezen pas, ki je veljal dva ali tri tisoč frankov. Vseboval je v svojih gubah denarnico iz vezenega kašmirn, handžar h Damaska v srebrni nožnici, dolgo pištolo, okrašeno z zlatom in rubini in temu primerno verižico.
Nepremično je sedel sredi svojih slu-
žabnikov in ni premikal drugega kot konec svojih prstov in svoje ustnice. Z ustnicami je narekoval svoja pisma, s prsti pa je premikal jagode svojega rožnega venca. Bil je eden tistih lepih rožnih vencev iz mlečnega jantarja, ki ne služi molitvi, ampak za to, da zabava veličastno lenobo Turkov.
Pri našem prihodu je dvignil glavo in
z enim pogledom uganil nesrečo, ki nas je zadela. Rekel nam je z resnostjo, ki ni imela v sebi nič ironičnega: »Dobrodošli ste mi! Sedite!«
»Gospod,s je zavpila gospa Simons, »Angležinja sem in ...«
Cmaknil je z jezikom proti gornji čeljusti, pri čemur sta se mu prikazali dve vrsti krasnih zob, in je prekinil njen govor. »Pravkar sem zaposlen,« je rekel. Govoril je le grški in gospa Simons je razumela samo angleški; toda izraz kraljevega obraza je bil tako zgovoren, da ga je gospa Simons z lahkoto razumela brez vsakega tolmača.
Vsedli smo se v prah. Petnajst ali dvajset tolovajev se je sključilo okoli nas. Kralj ni skrival svojih tajnosti in je mirno narekoval svoja družinska in poslovna pisma. Poveljnik čete, ki nas je vjela, mu je nekaj zašepetal v uho. »Kaj za to, če milord razume? Nič slabega ne delam in celi svet me lahko sliši. Sedi. — Ti, Spiro, piši! — To pot moji hčerki.«
Vseknil se io nrav krenko v evoie nr-
ste b narekoval z resnim !n nežnim glasom:
»MoJe drago srce!
Predstojnica peazlonata ml piše, da si zopet zdrava in ti je prehlad zginil z zimskimi dnevi. Ni pa tako zadovoljna s Tvojo pridnostjo in pritožuje se, da se od začetka meseca aprila ne učiš več dosti. Gospa Ma-vros pravi, da si raztresena ln se > brezizraznim pogledom naslanjaš na knjigo, kol bi mislila na povsem druge reči. Ne morem ti zadosti položiti na srce, da je treba delati brez prestanka. Posnemaj zgled mojega življenja. Če bi bil počival kot toliko drugih, ne bi nikdar zavzemal v družbi tega stališča kot ga danes. Hočem, da si mene vredna in lo radi tega žrtvujem toliko za Tvojo vzgojo. Veš, da 7' ?m nikdar odrekel učitelja ali knjigo, za katero si me prosila; toda hočem, da jo moj denar dobro naložen. Walter Scott je dospel v Pirej kol tudi Robinzon in vse angleške knjige, katere ei želela brati; pošlji ponje na cari-narno našega prijatelja iz Hermesove ulice. Istočasno dobiš zapestnico, za katero si me prosila, in jekleno pripravo za napihovanje tvojih kril. Oe Tvoj dunajski gla-sovir ni dober, kot praviš, in moraš imeti na vsak način Pleyelovega, ga boš dobila. »Obral« bom eno ali dve vasi v žetvenem času ia ni vrag, ua ne bi uobii denarja za en lop pianino. Mislim, kot ti, da moraš znati glasbo; toda predvsem je potrebno, da se učiš tujih jezikov. Uoorabljaj nede-
SLOVENEC, dne 20- januarja 1924.
Stev. 17.
ojkov iz inozemstva; nadzorstvo nad škofijskimi in centralnimi bogoslovnimi semenišči; nadzorstvo nad vzdrževanjem eo kvenih imovin ter njih odtujenja in obremenjen ja v dosedanjem obsegu; intorkalarna uprava velikih cerkvenih nadarbin; odobravanje stobrskih rodov in verskega davka; dovoljevanje novih meniških redov, kongregacij in samostanov.
Prof. Hoetzsch o Rusiji.
Poročam o predavanju, ki ga je imel v Berlinu pred napolnjeno dvorano o svojem dvomesečnem potovanju po Rusiji prof. O. Hoetzscb, avtor znanega dela »Russland«, profesor berlinske univerze, leader nemške narodne stranke in član Reichstaga. Prof. Hoetzsch se je povrnil iz Moskvo 19. decembra. Potovanje je
fmteklo brez vsakih neprijetnih doživ-jajev. Splošen vtis od Rusije jo bolj prijazen nego se jo dalo misliti. Vendar pripomni prof. Koetzsch, da so njegovi vtisi le relativni. Prihajal je prej iz cvetoče Nemčije na Rusko v drugačnem razpoloženju nego sedaj, ko Berlin strada in trpi.
Temeljna napaka vseh poznavalcev Rusije je bila podcenjevanje oktobrske revolucije 1. 1917. Ruska država je prestala težko bolezen in oživela v novi obliki federacije s popolnoma avtonomnimi deli. Mesta izgledajo normalno in so izven krize. Dobi-o delujejo tudi železnice, dasi manjka vozov. Marsikatera lokalna proga je morala omejiti promet, da pomaga z vozovi glavni.
Rusko življenje se nahaja v znaku
Dopisi.
IZ ISTRE.
17. januarja, časopisi objavljajo, da je vlada v Rimu nekoliko popustila na d ra konični h šolskih določbah glede učnega jezika v ljudskih šolah, in sicer v toliko, da se mora vršiti pouk v prvem razredu vseh predmetov v materinem jeziku. V drugem razredu pa se bo moralo poučevati italijansko, kar pa seveda ne bo mogoče. Šolski krogi se bodo že prepričali, da to ne bo šlo, kakor so uvideli sedaj. Italijanski učitelji priznavajo sami, da je bil sedaj izgubljen čas in za otroke prava muka, ko so jih je učilo v ngmaternem jeziku. Borba za narodno ljudsko šolo se bo nadaljevala, dokler pravica -ne zmaga. To je torej za novo leto veselo znamauje.
Zabeležiti pa moramo drugo žalostno vest. V župniji Kringa, kjer so razun ene male obitelji vsi župljani Hrvati, je italijansko učiteljstvo zahtevalo od tamošnjega župnika, da mora podučevati veronauk v italijanskem jeziku. Ta je naravno to odbil. Zato je bil zatožen okrajni šolski oblasti, ki je to prijavila škofijskemu ordinarijatu v Trst. škofijski ordinarijat je poslal župniku ukor in naložil, da mora v vseh razredih počenši od prvega učiti veronauk v italijanskem jeziku. Cerkvena oblast zahteva, da bi moral duhovni pastir učiti v jeziku, kojega šolarji ne znajo! To je naravnost nekrščanski ukaz. Svetovna oblast svojo krivico popravlja, cerkvena jo pa proglaša. Da bi Propaganda fidei v Rimu izdajala slične naloge misijonarjem, ko jih pošilja na misijone?
Župljani Kringe so energično protestirali ter napovedali, da sploh ne bodo pošiljali otrok v šolo.
Ta dogodek dokazuje najbolj, kako potrebna je izprememba pri ordinariahi v Trstu, kako potreben je tam škof, ki bo
razredne borbe. Država obstoji s pomočjo rdeče armade, orožniških in detektivskih oddelkov glavne politične uprave ter od monarhije podedovanega omrežja uradov. "Vse skupaj drži le teror, ker število članov komunistične stranke znaša le 300 tisoč. Za to pa so zelo ~olidarni, disciplinirani, se počutijo kot ena skupina in lahko obvladajo 150 milijonsko Rusijo. Komunizma v čisti obliki ni več. Nadomestila ga je trgovska uova ekonomska politika. Komunisti ne smejo tirati v obup kmete, večino prebivalstva. Pustijo jim torej potrebno zasebno trgovino in celo vaško upravo, da ne ostanejo sami brez vojakov in davkov.
Nova sovjetska aristokracija in bur-žuazija, višji in srednji uradniki, so manj izobraženi, a bolj praktični nego popolnoma zatrto prejšnje idealno raz-umništvo; Gospodarsko stanje je težko. Drž. podjetja ne uspevajo in rlrž. banka jim več ne kreditira. Rusija ne pridobi mednarodne veljave, dokler ne vzpostavi v celem obsegu zasebne veletrgovino in težko industrije. — Rusija še ni srečna, a trdno deluje za bodočnost. Stare razmere se ne vrnejo več...
Prof. Koetzsch jo končal ruski: ^Rusi v tujini radi pravijo: Rusija je bila, Rusija še bo. Hočem dodati temu, da Rusija že je!
K temu predavanju prof. Koetzscha je treba pripomniti, da zadnji dogodki nasprotujejo njegovemu mnenju o komunistični strogi disciplini. Sedanji gospodarji Rusije so pričeli medsebojni notranji boj. Bogve, čo zdrži ta prepir po terorju obvladana dežela, če bo teror oslabel!
pripoznal za svoje ovce katolike Italijane in Slovane.
K DOPISU IZ MEŽIŠKE DOLINE.
O poštnih in prometnih razmerah v Mežiški dolini smo dobili od verodostojne strani sledeče pojasnilo: Poštni direktor dr. Debeljak se trudi že od ustanovitve poštno direkcije na vso moč, da bi vzdržal ne lo prejšnje poštne zveze, nego da bi jih celo izboljšal. Če se mu vso ne posreči, ni kriv on, pač pa m i n i s t r-stvo pošte in telegrafa, ki mu leto za letom krči kredite za pocestno vožnje! Zlasti glede poštnega provoza Črna pri Preval,]ah— Mežica—Prevalje in obratno je stvar taka: voznik je zahteval letno odškodnino v znesku 54.000 Din. Ker dr. Debeljak radi kreditnih neprilik ni mogol temu ustreči, je iz narodnih in gospodarskih razlogov vendarle hotel vzdržati t,o vozno pošto, zato je poslal delegata direkciji, ki je potem s pomočjo raznih odločilnih činiteljev (okr. glavarja dr. Korošca in posl. Kugovnika) dosegel, da .ie angleška rudokopna družba v Mežici proti gotovi neznatni priznalnini prevzela prevoz vsega poštnega materijala in spremljajočega sluge pošt Črna pri Pre-vajlah—Mežica—Prevalje. Vse to pa stane državo letno lo okrog 8000 Din. Samo na ta način je bilo mogoče dr. Dobe-Ijaku rešiti prevoz pošto na omenjeno progo. Ob delavnikih so vrši prevoz pošte na navadnem vagonu rudarske družbe, ob nedeljah pa z drezino. — Da se jo ljudem prepovedala vožnja na vrhu vagonov, so je to ukrenilo radi varnosti oseb in no radi šikano rudokopne družbe ali politično oblasti. Kakor smo izvedeli, namerava angleška rudokopna družba prositi koncesijo za prevoz potnikov po svoji ozkotirni železnici, ako ji bo seveda drž. oblast v Belgradu šla na roko. Iz tega sledi, da se ima za sedanjo
ugodnosti prebivalstvo zahvaliti le trudu direktorja dr. Debeljaka. Kadar bo Belgrad bolj odprl mošnjiček, bo pa povsod — boljše!
Iz Štangc smo prejeli daljši dopis z ozirom na potopisno črtico Iva Bratuna, objavljeno v naši nedeljski številki, iz katerega posnemamo sledečo ugotovitev: Za cerkvijo v Štangi ni od pamtiveka — to vedo vsi Stangarji — domačini kakor vsi božjepotniki — tujci — bilo take bukve niti ni zdaj njenega štora, v kato-rega bi zakonski kandidati butali s čelom in kar tam sklepali zaroke. — To ugotovitev objavljamo, da ne bo šo kdo drugi kakor naš dopisnik smatral »butanje ob bukev oziroma njen štor za zgodovinsko dejstvo mesto kot folkloristični donesek o šegavosti našega ljudstva, ki pripoveduje. marsikatero zgodbo, ki je nihče no smatra za zgodovinsko.
OroanizaeMa državnih nameščencev.
Pravzaprav bi morali pisati o »des-organizaciji«, kajti ni ga menda stanu pod solncem, ki obseva našo Jugoslavijo, ki bi bil tako neizrečeno slabo organiziran, kakor jo ravno našo državno usluž-benstvo v občo. — V posamezno frakcije razdrobljeno organizacije po posameznih kategorijah ne pomonjajo ničesar, pa že prav ničesar, zato seveda tudi ne dosežejo ničesar. Imajo seveda namen, da ščiti vsaka za-so interese svojega stanu: sodniki svoje, profesorji svoje, finančniki svo je, računski urndniki svoje, poštarji svoje i. t. d. Toda celota — pa ne doseže ničesar, ker to ravno ni nikaka celota, ampak je podobna, razbiti in razkropljeni armadi brez orožja. Če naj organizacija kaj pomenja, potem je pač neobhodno potrebno, da se ustvari enotna, močna organizacija vsehdržavnihnameščenoevod najvišjega do najnižjega. Proč vsaj tukaj z nepotrebno navlako »titelnov,« ki jih danes itak ne bo več, kakor ni več zlatih našitkov- Saj sta danes v socialni bedi tako blizu dvorni svetnik in zadnji kanclist, kanclist kakor zadnji sluga. Če gre za socialno dobrobit, zakaj naj bi ne korakali skupno ta-kozvani »višji« in »nižji«, strnjeni v ono močno falango. Vse drugo no pomenja ničesar. Ali naj vsi skupaj čakamo, dr poravna te socialne razlike še le hladna ruša groba in nas pobrati smrt! Na razne frakcije razbita organizacija služi lo vladnim mogotcem v Belgradu, da lahko izigravajo eno skupino proti drugi po »d i vid o et impera,« pri tem pa vlečejo vse skupaj za nos. — Vprašamo: kakšne pozitivne uspehe pa so sploh doseglo organizacije? Jaz vsaj no vem za nobene. Misel za enotno organizacijo, ki jo je svoj čas že zagovarjal »Nas Glas«, je gotovo zelo umestna. Toda bati se je, da ostano vos clamantis in deserto. — Uresničenje enotne organizacije vseh državnih nameščencev, potem pa kooperacija z drugimi organizacijami — ne bojte se, tudi z onimi ročnih delavcev! — le v tem je mogoča rešitev državnih nameščencev. Še eno glede glasila »Maš Glas«. — Peša, zastaja sredi pota. Jaz se temu ne čudim. Zastal je ta voziček že takrat, ko ga je vlekla mršava Krpanova kobila, in nova priprega ni bila v stanu, da bi ga bila izvlekla iz blata, četudi je bilo tako malo blaga na njem.
Ali se bodo državni nameščenci zganili? Ali še nimajo dovolj sunkov v rebra?	Uradnik.
Stran 3>
Beležke.
Glasilo »prosvetljevalcev« naroda«
»Učiteljski Tovariš« je rabilo skoro en mesec, da opraviči svoj znani sirovi na-ad na slovensko zastavo. Pravi, da ja ila naša notica «lopovsko zavit pdmfletcJ češ, da se je U. T. obračal samo zoper! »raztrgane in izprane zastave sploh,« k$ jih baje izobešajo krajni šolski sveti, naj si bodo slovenske ali državne, — Da ne bo glasilo viteza reda sv. Save, g. Luke Je« lenca, kar tako metalo okoli z lopovi,' bomo še enkrat citirali, kaj je pisal: «Zato' apeliramo na višji šolski svet, da brez odloga odredi in zaukaže višjim šolskim svetom nabavo državnih zastav za šolska poslopja, ki se imajo razobešati ob državnih praznikih. Šole naj izroče svoje avtonomistične cunje mežnarjem,' s katerimi naj čakajo slovesnega prihoda avtonomije iz večnega mesta Rima.« Katere so te zastave, se razvidi iz par vrstic poprej, kjer se U. T. huduje, da «po javnih! poslopjih se vljejo slovenske zastave, oznanjajoč avtonomijo onih ljudi, ki imajo glavno in odločilno besedo v, krajnih šolskih svetih.« — To je za vsakega človeka jasno. Zdaj naj pa vsak odloči, kdo je lopov, ali tisti, ki pošteno citira, kaj je U. T. pisal, ali pa U. T, ki zdaj zavija in utajuje svoje besede! Lep list imajo demokratski učitelju
Volitve v rtohortninske senilne Komisije,
Danes se vrSe volitve za cenilno komisijo za Ljubljano, in sicer v uradnih prostorih davčne administracije na Bregu št. 6 od 7. ure dopoldne do 1. ure popoldne.
Po dogovoru gremija trgovcev v Ljubljani, Jugoslov. obrtne zveze in Zveze obrtnih zadrug je kandidatna lista sledeča:
Člani: 1, J c 1 a č i n Ivan st., trgovec in posestnik. — 2. Sušnik Alojzij, trgovec in posestnik. — 3. Toni Josip, mesar in posestnik.
Namestniki: 1. Rozman Ivan, čev« ljar in posestnik. —• 2. M e d i c Franc, trgovec. — 3. K. A. K r e g a r, trgovec in posestnik.
Za ljubljansko okolico
je postavljena sledeča dogovorjena skupna kandidatna lista:
Člani: 1. Z c b a 1 Franc, trgovec, Rudnik 31. — 2. T o m š i č Ivan, posestnik in krojač, Verd 97. — 3. Pire Ivan. posestnik in sodar, Dravlje 99.
Namestniki: 1. Š u s t e r š i č Jos., Se« ničica 1. — 2. K o s Ivan, posestnik in mesar, Vrhnika 190. — 3. K n e z Andrej, trgovec in posestnik, Švijca 22.
Dnevne novice,
—	Poslancem SLS. Na prošnjo pokra« jinske upravo obveščamo poslance, da jo seja narodne skupščine sklicana za 23. t. m. ob 10. uri dopoldne. Tajništvo SLS.
—	Somišljenike opozarjamo znova, na? poskrbe, da bo v času od 1. do 31. januarja, ko se uradoma popravljajo volivni imeniki, vpisan vsak naš pristaš. Pazite posebno, kjer so župani in občinski tajniki nam: nasprotni. V tem oziru poglejte posebnn § 15 zakona o volivnih imenikih, k določa kazni za one, ki hote ne vpišejo upravičencev v vol. imenik. Kolika Jela lahko prihranite za eventualne volitve in takratno reklamacijsko dobo I	,
Ije, kot sem ti rekel in izrabi prijaznost naših prijateljev. Treba je, da znaš govoriti francoski, angleški, predvsem pa nemški. Ker končno nisi ustvarjena za to, da živiš v tej smešni deželi, in raje bi te videl mrtvo kot pa poročeno s kakim Grkom. Kraljeva hči si in no moreš poročiti drugega kol princa. No mislim pa kakega zakotnega princa kot oo naši Tanariotje, ki se hvalijo, de izhajajo iz rodu orientalskih vladarjev In ki jih jaz ne bi maral niti za svoje služabnike. Pač pa pravega, kronanega princa. Takih ima dosti Nemčija in moje premoženje mi dovoljuje, da ti lahko poiščem enega. Če so Nemci lahko prišli k nam kraljevat, pač ne misiim, zakaj ti ne bi mogla iti k njim vladat. Požuri se torej, da se naučiš njih jezika in povej mi v prihodnjem pismu, da napreduješ. V tem te prisrčno objamem, moj dragi otrok, in ti s plačo za to četrtletje pošiljam svoj očetovski blagoslov.«
Gospa Simons se je nagnila k meni in Mi rekla na uho:
>Ali narekuje našo obsodbo svojim tolovajem?«
Odgovoril sem: >No, gospa. Piše svoji hčerin.«
>0 našem ujetništvu?«
>0 glasovirju, krinolini in Walterju Scottu.«
>To lahko traja še dolgo časa. Kdaj aa< bo Dovabd k zaiutreku?«
3>Tu je že njegov sluga, ki nam prinaša okrepčila.«
Kraljev ktfcdžija je stal pred nami s tremi čašicami kave, škatljo rahat-lukuma iu loncem vkulienega sadja. Gospa Simons in njena hčerka sta zlili kavo z zgražanjem proč, ker je bila pripravljena po turškem načinu in gosta kot močnik. Jaz sem spraznil svojo čašico s prav orijentalskim poželenjem. Vkuhano sadje, rožnatega duha, je želo le malo več uspeha, ker smo bili vsi trije prisiljeni, da jemo z eno samo žlico. Delikatnost je redka stvar v tej dobrodušni deželi. Toda na kosec zrezani rahat-lukum je pomazal grlo tema damama b^ez posebnega ozira na njih navade. Vzeli ste v roke to dišečo želatino iz škrobove m^ke in sta izpraznili škatljo do dna, medtem ko jo kralj narekoval sledeče pismo:
M. M. Barley et Comp, 31, Cavendish Squ.ire, London.
Iz Vašega cenjenega dopisr z dne 5. aprila in iz priloženega računa razvidim, da imam sedaj naloženega 22.750 Iiv. šterl. Prosim, naložite polovico te vsote v banko po 3 procente, polovico pa v akcije na no-omojen kredit, preden bodo kuponi zapadli. Prodajte moje akcije kr. angleške banke; do lega denarja nimam posebnega zaupanja. Kupito mi v zameno one londonskih omnibusov. Če dohito 15.000 liver za mojo hiso na Strandu (1. 1852. je veljala toliko), mi kupite za to vsoto eno na Stari eori. Po-
šljite bratom Rlialli 100 gvinej (2645 fr): to je moj dar za helensko šolo v Liverpoo-lu. Dobro sem premislil Vaš predlog in po dolgem razmišljanju sem sklenil, da ostanem pri svojem načinu in vodim svoje račune izključno le v gotovini. Kupčije na določen rok so odvisne od sreu. in vsak družinski oč'' jih mora gledati le z nezaupanjem. Vem, da boste le previdno razpolagali z mojim denarjem, kar jo vedno dičilo vašo hišo; toda če bi bil tudi dobiček, o katerem mi govorite, gotov, bi vendar občutil, priznam, nek odpor proti temu, da zapustim svojim dedičem premoženje, pridobljeno v igri.
Izvolite itd.
Hadži Stavros, posestnik.*
Ali govori o nas?« me je vprašala Marijana.
>Še ne, gospodična. Njegovo Veličanstvo urejuje račune.«
»Račune, tukaj? Mislila sem, da jih urejuje samo pri nas.«
>Ali ni vaš oče družabnik neke banke?«
>Da, hiše Barley in Cie.«
»Ali sta morda dva bankirja tega imena v Londonu?«
^Kolikor jaz vem, ne.«
»Ali bte slišali, da vodi tvrdka B»irley posle z orijentom.«
>Kajpada. S celim svetom.« :>ln v stanujete na Cacendish-squa-
ru?«
>Ne, tam so samo uradi. Naša hiša je v Piccadilly.«
>Hvala, gospodična. Dovolite, da рси slušam dalje. Ta starec ima kar najbolj zanimivo korespondenco.«
Kralj je narekoval kar naprej dolgtf poročilo delničarjem svojo tolpe. Ta zanimivi dokument je bil naslovljen na Jurija Micrommatija, ki jo bil ordonančni častnik, da ga prebere v glavni skupščini delničarjev.
Račun o delovanju narodne zveze Kralja gora.
Št. 1855—56.
Taborišče Kralja, 30. apr. 1856.
Gospodje!
Žerant, ki sle ga počastili s svojim zaupanjem, Vam danes že štirinajstič predlaga v potrdilo račun o svojem delu v tem letu. Od trenutka, ko jo bila ustanovna listina naše družbe podpisana pri kr. notarju Tsapasu v Atenah pa do danes, ni ogrožalo naše družbo več zaprek, ni zadelo naše delovanje na resnejše ovire kot v tem letu. Voditi moramo redno delovanje naša tako eminentno narodne ustanove v prisotnosti hije posadke, v očigled dveh nrmad, ki sta, če ne ravno sovražni, pa vsaj neprijazni. Pireja jo po vojski opustošena, turška meja zastražena z ljubosumnostjo, ki nima primere v zgodovini in tako je omejeno naše delovanjo na ozek krog, ki nalaga naši gorečnosti nepremostljive meje. Pa še *
It«i. n.
—	Nuncij Pelegrinettl pil ministra ra vere. Te dni je papežki nuncij Pele-grinetti obiskal ininistra za vere dr. Ja-njića. Govorila sta o razmerju med državo in katoliško cerkvijo.
—	Poslanec Kranje, ki ве je mudil r Belgradu, je na ledeni ulici tako nesrečno padel, da si je desno nogo precej ttudo poškodoval.
—	Umrl je dne 14. t m. v Bosenski Gra-(fiSki g. Fran Dular, vpokojeni nadveteri-oar in posestnik. Pokojnik ee je rodil L 1860. v Podborštu, občina Mirna peč na Dolenjskem. Po dokončanih študijah je služboval nekaj let 7 Beljaku, potem pa v Bosni. Bil je odličen strokovnjak v živinozdravilstvu in živinoreji. Splošno priznane in priljubljene so njegove knjige, ki jih Je izdala Družba sv. Mohorja, n. ' pr. Domači živinozdravnik, Umna živinoreja in Gospodarski nauki. Zasluženemu možu svetila večna luči
—	Zakon • srednjih šolah. Temeljem kraljevega ukaza bo prosvetno ministrstvo predložilo narodni skupščini nov načrt zakona o irednjih šolah.
—	Kruh bolj poceni. Vlada je sklicala en-keto pekov, pekovskih zadrug in velepekaren, ki so se je udeležili tudi zastopniki delavskih organizacij in konsumenti, kako poceniti kruh. Enketa, ki se bo nadaljevala, bo imela ugoden uspeh. To seveda se je zgodilo na Češkem. Pri nas vlada za take »malenkosti« nima časa. Pri nas je dovolj, če >zaradk Rade Pašič in Če »Narodni dnevnik« piše, česa nam bi bilo potreba.
—	Gremij trgovcev v Kamniku Je za svoj okoliš uvedel kontrolo krošnjarstva in sejrnar-stva. Da se opravičenci, posebno sejmarji izognejo neprilikam, so isti naprošeni, da imajo seboj sejmarski obrtni list.
—	Pred obsodbo Paskljevlča. Zajrrebško Bodlšče bo v pondoljek, 21. t. m. ob 8. url sjutraj razglasilo sodbo o procesu proti Pa-skijevićn radi dvojnega roparskega umora in radi krive obdolžitve.
—	Društvo nižjih državnih aelnlbeacev «a Slovenijo т Ljubljani. Dne 6. januarja se je vršil občni zbor našega društva, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Ivan Nučič, namestnik Marko Stuhee, tajnik Josip Miklavčič, namestnik Mihael Kos, blagajnik Luka Pišler, namestnik Franc Marin-Sek, odborniki: Franc Povšič, Mihael Kosmač, Ivan Mazelle, Franc Oven, Josip Senk in Ru-doti Zelenzik. Za preglednika Ivan Otrin in Karol Zorko. Sklep občnega zbora: Ustanovi se poseben fond za slučaj smrti: Prispevek znaša 5 Din za člana, ravno toliko za žene. Pristop je neobvezen. Pri tem fondu je, kdor se takoj vpiše, do L julija t. 1. čakalna doba. Ob vsakem smrtnem slučaju člana, oziroma soproge, ki je včlanjena pri tem fondu, dobe svojci, dediči vso vsoto tega fonda takoj izplačano. V tem slučaju pa morajo vsi člani tega fonda nemudoma zopet na novo vplačati po o Din, da je vsota zopet založena za nadaljni smrtni slučaj. Društveni odbor je na svoji seji dne 14. januarja sklenil pozvati vse nižje drž. uslužbence, naj bi se vsi strnili v eno močno društvo, ker le v moči se da dandanes doseči, da se naš skrajno žalostni položaj z boljša. Zatorej naj vsak posamezni član vspodbuja tovariše, ki še niso ▼ društvu, da se čimprej vpišejo, da v svoji moči rešimo, kar se še rešiti da. Tovariše, ki so člani našega društva in dolgujejo na članarini več mesecev, pa resno opominjamo, da store napram društvu čimprej svojo dolžnost, kajti tudi odbor jim bo vračal s svojim neumornim delovanjem to, kar je njegova dolžnost in možnost.
—	Po velikem požara Stare bisknpije v Splitu. O postanku požara, ki je d« tal uničil staro škofijsko palačo v Splitu in s tem dom in imetje tamkajšnjega katoliškega tiska in vseh drugih kulturnih ustanov in organizacij, razen tega tudi dom '-1 imetje več zasebnih strank, so tri domneve. Požar je mogla zane-
tem ozkem pasu so bili naši dohodki zmanjšani vsled splošnega uboštva, pomanjkanja denarja in slabe žetve. Olive niso dale toliko, kot so obljubljale; žitna letina je bila srednja in trta se še ni popravila od plesni. V takih okolnostih je bilo le težko izkoristiti strpljivosti oblasti in dobroto naše očetovske vlade. Naše podjetje je tako tesno spojeno z usodo dežele, da ne moremo uspevati drugače kot v splošnem blagostanju in občuti vse tresljaje ljudske nesreče. Kajti tistemu, ki ničesar nima, ne moremo ničesar vzeti ali le malo.
Tuji potniki, katerih radovednost toliko koristi domovini in nam, so bili zelo redki. Angleški turisti, ki so bili v prejšnjih časih važna veja naših dohodkov, so popolnoma zostali. Dva mlada Amerikan-ca, ki smo ju ustavili na poti v Pentelikon, sta nam unesla odkupnino. Neki duh ne-zaupnosti, ki ga podpihujejo nekateri angleški in francoski časniki, oddaljujejo od nas ljudi, katerih ujetništvo bi nam toliko koristilo.
In vendar, gospodje, je življenjska rmožnost naše ustanove tako velika, da je boljše prebila to splošno krizo kot poljedelstvo, Industrija in trgovina. Vaše glavnice, ki ste jih zaupali mojim rokam, so pridobile, ne sicer toliko kot bi jaz želel, pa vendar več, kot bi si bil mogel kdo misliti. Ne bom govoril dolgo; naj govore številke. Aritmetika je bolj zgovorna kot De-•ooeton.	IDeU« sledi.)
Hti iskra lz ognjišča kostanjarlce, ki jo v veži do kasne nočne ure pekla kostanj. Druga možnost bi bila, da je nastal požar v Vukušičevem skladišču, kjer so svetili z navadnimi svečami. Največ verjetnosti pa ima verzija, da je nastal požar povodom zabavno prireditve »Hrv. kat. nar. zveze«, ki se je vršila tisti večer in je kdo po neprevidnosti vrgel nn tla gerečo vži-gali'"' ali cigareto. Zgr- 'ba je 1 "-« stara in slaba, stropi so bili neometani, da se jo skozi špranje v podu videlo iz enega nadstropja v drugega. Uradna komisija je konstatirala, da je vse zidovje po požaru tako poškodovano, da je treba vse, kar še stoji, zaradi javne varnosti podreti. Dioklecijanov mavzolej — sedanja stolna cerkev na srečo ni prav nič poškodovana.
—	Umrl je 16. t. m. v Prelogu (Me-djimurje) g. Anton Č o b a 1, glasbeni umetnik na orgijah in glasovirju, v 18. letu starosti. Rojen je bil v St. Andražu pri Velenju. Že v orgljarski šoli pod vodstvom g. ravnatelja K. Bervarja je bil vzor in ponos imenovanemu zavodu. Kot 151etni mladenič je sviral na orgijah in glasovirju umotvore slavnih skladateljev. Zal, da ga je bela žena prerano objela in vzela ž njim umetniški talent. Počivaj v mini v zemlji hrvatski 1
—	Požar. Dne 5. januarja ob pol desetih dopoldne je nenadoma izbruhnil z velikansko silo ogenj v podstrešju pletarske delavnice v Dolskem, last podjetnika Frača Janeža v Dolskem 32, kjer se je nahajalo skladišče mate-rijala. Zgorelo mu je poleg delavnice tudi gospodarsko poslopje, postavljeno leta 1919. Zahvaliti se je domači požarni hrambi, ki je bila takoj na licu mesta in j^žarni brambi iz Dola, da sta ogenj omejili, da se ni razširil na sosedno stoječo hišo in novo sezidano gospodarsko poslopje. Vsa čast pa gg. domačim orožnikom, ki so poleg svoje službe gasili tako, da so bili večkrat v smrtni nevarnostL
—	Telefonska šola. V Belgradu se v kratkem osnuje telefonska šola, v kateri bodo izdelovali tudi optične predmete za vojaško in zasebno rabo.
—	Poštne vesti. Pri pošli MengeS je bila dne 24. decembra otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo, — Due 31. decembra je bila začasno zatvorjena pomožna pošta Kozminci v področju pošte Podlehnik. — S 1. februarjem se izloči občina Loka (vasi Loka in Na gmajni) iz okoliša Trzin in se priklopi pošti Mengeš.
—	Potres v Dalmaciji. Zadnje dni so imeli v Dalmacij celo vrsto lažjih potresov. V Ši-beniku in okolici so "utili samo 13. januarja sedem potresnih sunkr . s-"..ode ni bilo, samo v Zlarinu je padla v župni cerkvi s stropa mramorna plošča. Na s čo je bila tedaj cerkev prazna. Prebivalstvo se je le malo vznemirilo.
—	Dražba lova. Dne 17. marca se bosta oddala na javni dražbi na okrajnem glavarstvu v Kranju lova krajevnih občin Smlednik in Sv. Jošt za dobo od 1. aprila 1924 do 31. maja 1929. Zakupni in dražbeni pogoji se lahko vpogledajo na okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami.
—	Iz belgrajsko občinske uprave. »B. Novosti« prinašajo nekaj podatkov iz belgrajske občinske uprave. Največje breme za občino je preštevilno uradništvo, ki je večinoma brez kvalifikacije in korumpirano. Od celokupne proračunske vsote lanskega leta v znesku 64 milijonov dinarjev je odpadlo na plače 36 milijonov. Redukcija in izčiščenje je v teku. Finančne potrebe in težkoče mestne občine so ogromne. Dolg raznim tvrdkam na neplačanih računih je znašal 14 milijonov (sedaj odplačanih že 10 milijonov). Največji davkoplačevalci
—	banke in hoteli — vrže svojo dolžnost skrajno zanikamo in dolgujejo mestni občini vedno po mnogo milijonov. V stavbinskem pogledu vlada še anarhija, zidajo kakor se jim zdi, ne da bi prosili za stavbno dovoljenje. Občina je dala štiri zgradbe porušiti Podobnih rešitev bo izdala še 400. Občina sama je zgradila lani 110 malih stanovanj. Za razširjenje električne centrale je v proračunu 20 milijonov dinarjev, za novi vodovod in razširjenje starega pa 30 milijonov. Dela bodo končana v dveh letih in bodo stala še 100 milijonov. Do konca tek. leta pa bo Belgrad že razpolagal s 7 milijoni litri vode več nego danes.
—	Zakonsko ločitve v Srbiji. Tajnik bel-grajskega duhovnega sodišča, Dušan Janković je v pogovoru z nekim belgrajskim novinarjem izjavil, da prihaja na sodišče letno do 2000 prošenj za ločitev zakona. Belgrajsko duhovno sodišče obsega belgrajski, smederevski, kra-gujevski in polovico moravskega okraja. Belgrad sam ima letno po 600 zakonskih ločitev. Duhovno sodišče ima za hitro reševanje teh stvari mnogo premalo osobja, zato se postopanje vleče. Ni pa res, da bi se posamezni slučaji vlekli polO—20 let, kakor se sodišču očita.
—	Gospodinjske šole v Bosni. Prosvetno ministrstvo je dovolilo za gospodinjske šole v Bosni in Hercegovini 25.000 Din.
—	Pšenica za naseljence na Kosovem polju. Finančni minister je odredil, da se pošlje Savezu agrarne zajednice v Skoplju za naseljence na Kosovu 5 vagonov jare pšenice z Belja.
—	Stekel pes. V zagrebški Pasteurjev zavod so pripeljali te dni lz novomeške okolice nekega cigana, katerega ie ogriz.el stekel pes.
—	V bosenski Rogatici se je nedavno pojavil stekel pes, ki je napadel najprej neko 171etno dekle, potem pa še kmeta Osmana C!oliča. Oba
sta bila oddana Pasteurjevemu zavodu v Sarajevu. Pes je ogrizel tudi kobilo, katero чо morali pobili.
—	Požar v laboratorija. Dne 18. januarja jo nastal požar v deželnem laboratoriju na Akademskem trgu v Zagrebu. V eni sobi jo nekdo pustil plinsko cev odprto in ko je prišel sluga v sobo z lučjo, se je plin, ki ga je bila polna soba, užgal. Požar, ki je napravil le manjšo škodo, je bil kmalu pogašen.
—	Samomor. V Zagrebu jo skočila skozi okno prvega nadstropja na tlakovano dvorišče Ljubica Roglič, doma iz Dalmacije, Zlomila si je vrat in kmalu nato umrla.
—	Tat v vlaku. Uradnemu slugi okrajnega glavarstva v Ljutomeru Antonu Miljavcu je na-rezal neznan žepar med vožnjo tz Maribora v Ljubljano notranji žep v suknjiču in mu ukradel črno usnjato denarnico, v kateri je imel bankovec za 4000 K, 8 bankovcev po 400 K, za 200 K drobiža in pa zdravniško spričevalo. Mož je pogrešil listnico, ki jo je imol še v Mariboru šele v Ljubljani.
—	Umor bankirja. Dne 14. januarja je napadel, umoril in oropal neznan ropar ravnatelja banke v Admontu na Štajerskem. Ropar je bil eleganten, visok, srednje star mož in so videli pri njem prej potni list za Italijo. Kdor izsledi roparja dobi 2 milijona avstrijskih kron in 10 odslotkov najdenega denarja.
—	Razne nesreče. V tovarni za kopita v Loki pri Zusmu jo strojnik Kranje Jurij nesel železno cev in pri tej priliki zadel ob vrteče se kolo pri p"rni lokomobill. Kolo je cev dvignilo kvišku ter jo vrglo Kranjcu z vso močjo na levo ramo in mu zdrobilo kost. — Bezjak Ignac, kuhar v minoritskem samostanu v Ptuju, je na potovanju padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo. — Pri gradnji železnice v Ormožu je delavcu Baraszin Gogolu vagonček zmečkal levo roko. — Pri istem podjetju se je delavec Petek Štefan s sekiro močno usekal na levo nogo. --- Jekovc Peter, vajenec pri Štirnu Jožefu, ključavničarju v Kranju, si je pri prenašanju pločevine obrezal pri padcu levo roko. — Na žagi Josipa Javornika v Soteski na Dolenjskem si je Duler Franc pri padcu izpahnil desno roko v rami. — Pri stavbni tvrdki Matzun Jakob v Ptuju se jo delavec Domanjko Janez s kladivom poškodoval na levi goleni. — Urančiču Matevžu, ključavničarskemu pomočniku pri Alojziju Pohlin na Stari Fužini na Gorenjskem, je pri sekanju železa odletel drobec železa v levo oko in mu poškodoval roženico. Oditi je moral v ljubljansko bolnico. — Pri štajerski industrijski družbi v Zrečah je strojni delavec Lipuš Filip pri natilcanju jermena v strojnici padel z lestve in zndobil težke notranje poškodbe.
Primorske novfcs.
p Podreditev frančiškanov na Primorskem italijanskim provinci jam. Po dekretu
kongregacije redov so se oo. frančiškani na Kostanjevici in na Sv. Gori podredili trentinski provinciji, pazinski samostan pa beneški. Kakor znano, so ti samostani pripadali doslej provincialatu v Ljubljani. To je seveda tako v narodnem kakor v dušno-pastirskem oziru neva krivica. Oo. frančiškani smejo optirati, ali hočejo ostati pod staro provincijo ali pa se podrediti novi; v prvem slučaju bi se morali preseliti v Jugoslavijo, kar bodo, kakor čujemo, vsi tudi storili. Vendar je kongregacija odredila, da morajo še eno leto ostati na svojih mestih. Cerkvene razmere v Pri-morju so sploh še vedno zelo prekerne. Tako tržaški škof dr. Fogar še zdaj ne more nastopiti svojega mesta vsled nasprotovanja vlade. Sv. Stolica napenja vse sile, da varuje pravice slovanskih vernikov, pa jc proti pritisku fašistovske vlade v očigled drugih velikih interesov cerkve preslaba. Iz tega se razvidi, kakšnega pomena je za ves katoliški svet, da bi papež postal popolnoma svoboden v večnem mestu.
]) Volitve v vldemski deželni svet. Voliv-na okrožja za volitve v videmski deželni svet je vlada določila naslednje: 1. Idrija z Bovcem Kanalom in Tolminom (središče Idrija); 2. Gradiška in Krmin (središče Gradiška); 3. Ajdovski in kornenski okraj se združita (središče Ajdovščina). K temu okrožju se priključijo tudi vse občine goriškega sodnega okraja razen Gorice in Ločnika, ki tvorita posebno okrožje s središčem v Gorici; 4. Trbiške občine se priklopijo okrožju, ki ima središče v Ponte-bi; 5. Postojnski in sežanski sodni okraj se združita s središčem v Postojni.
p Brez duhovnika. Te dni so izgnali iz Italije župnika v Sv. Vitalu v Istri don Ange-lija Mateljana, ki mu je vlada zavrnila opcijo. Kakor že prej mnoge njegove sobrate so orožniki tudi njega spremili do meje kakor navadnega zločinca. Sedaj je v Istri 8000 Slovanov brez duhovnika.
p Za izscljence. Ker so mod goriškimi Slovenci zelo širi izseljevanje, so tamkajšnji javni delavci začeli snovati posebno izscljeniško organizacijo, ki bo šla izseljencem na roko s potrehnimi informacijami in jim drugače nudila vso možno pomoč. Imela bo po vseh krajih svoje zaupnike. Poslovala bo brezplačno.
p Skedenjski plavži. 16. januarja je začelo v Skedenjskih plavžih (pri Trstu) delati prvih sto delavcev. Zaenkrat treba izvršiti potrebne noprave na stavbah in napravah, nakar se začne z obratom v plinovem oddelku. Prebival-
stvo je dogodek praznovat* > godb« ti sestavami.
štajerske novice.
S Krekova mladina ▼ Celja ponovi dam
20. januarja burko > Davek na samce« v Narodnem domu ob pol štirih popoldne. Sodeluj« tamburaški zbor Laško. Vljudno vabljeni!
š Mariborski veliki župan dr. PloJ Je o4» potoval v četrtek v Pariz k seji reparacljske komisije, kjer ostane 10 dni. Med tem časom ga bo zastopal okrajni glavar g. dr. Vončina, ki je že tudi imenovan za namestnika velikega župana.
š Občni zbor katoliškega lsobraleratnega
društva v Lajtersbergu pri Mariboru a« vrši v nedeljo, dne 20. junuarja. Društvo Je v prs-teklem lotu zelo živahno delovalo.
š Polmesecu« Izplačilo delavcev telesni-ških delavnic. Po prevzemu Južne ielez-nice je nova uprava ukinila tudi polmeaečno Izplačilo delavcev v delavnicah bivše Juine leles-nice v Mariboru ter uvedlo mesečno izplačilo. Delavci a tem niso bili zadovoljni ter eo se obrnili na g. poslanca 2ebota,kijev LJubljani izposloval od direkcije zopetno poluio-sečno izplačilo.
š Zastrupil so Je s plinom. V mariborski moški kaznilnici so našli v četrtek, dne Д7. januarja zjutraj mrtvega v njegovi celici Turka Abido Berninčanina. Vsled neprevidnosti iti ker ni bil vešč ravnanju a plinovo lučjo, je pustil zvečer cev od plinovoda odprto ter jo v noči umrl vsled zastrupijeuja. Abld Je bil obsojen radi hajduštva ua 15 let ječe, doma pa je bil iz južne Macedonije.
šPodružnica protituberkulozne lige se Je ustanovila v St. Jurju ob Juž. železnici. Proti-tuberkulozno gibanje se je započelo v Mariboru ter se tudi na deželi med ljudstvom vedno bolj širi. V Št. Jurju se je izvolil začasen odbor, pristopilo pa je 140 oseb kot člani, 60 pa kot dobrotniki. Ustanovil »e jc poseben odbor za podporo revnih Šolarjev, ki ie u»pešno deluje.
š Občni zbor gasilnega in rcSevalnega društva v Mariboru se vrši dne 26. januarja. Kakor znano, je to društvo dosedaj še v rokah mariborskih Nemcev.
IZ PTUJA.
Akademija. V poudeljek, dne 14. januarja je priredila naša realna gimnazija v Mestnem gledališču lepo uspelo akademijo. Občinatvo je pozdravil g. ravnatelj dr. Komljanec, ki je slikal pomen antične kulture za našo kulturo Dijaški moški zbor, ki ga je vodil osmušolee Gorinšek, je zapel Horaeljevi: Maeceuaa ata-vis... in Integer vitae. Prvo je кошроштаЈ Tritonius, druga kompozicija pa je bnjfl. pd Bethovna. Pod vodstvom učitelj«v„pelja g. Stritarja je mešani dijaški zbor proizvajal Pin-darjevo »Zlato plunko« in »Himno Apolonu«, zadnjo z izvirnim starogrškim napevom. Apo-lonova himna zahteva izvežbane dihalne gimnastike, ki so ji učenci bili kos. Zbor je zadel in pel precizno. Prof. L. Mlakar Je imel predavanje o grški in rimski obrazovalni umetnosti s skioptičnimi slikami. Najlepša točka vzporeda je bila sedma: »lloracius v slovenski suknji«. Lepo nas je uvedel prof. Sovr6 v rimsko pesništvo ter recitiral svoje lastne pesniške prevode, v katerih smo občudovali bla-goglasnost in lepoto slovenskega jezika, ki ga ima predavatelj tako v oblasti kot redko kdo izmed Slovencev, Take prevode pa zmore le pesniška narava. Recitiral je izmed Caruiina L L 5, 9, 11, 18. 111. 9, 22. IV. 7, 12. Izmed Jambov 15, Sermines pa L 9. Sovrć zna občinstvo tudi tako pridobiti, da bi ga poslušalo po več ur. Splošna sodba, ki se sliši je, da je bil to izreden duševen užitek, ta sodba pa je tudi prava. Gimnazijski učenci in učenke so nato proizvajali 1.—3. prizor II. dejanja Evripidovega Bratskega spora, ki ga je pred kratkim v lepem Sovrćtoveui prevodu izdala Nova založba v Ljubljani. Vloge so bile razdeljene tako: Jokaste — Nada Blume-nau, Eteokles -- Danilo Gorinšek, Polyneikes — Jovan Jurančič, Vojarinka — Klara Senčar. Vodnica polzbora — Marta Kovačič. Kulise je naslikal učitelj risanja g. R. Jakhel. Tudi z igro je bilo občinstvo zadovoljno.
Ljubljanske novice.
lj Govorilno nre občinskih svetnikov SLS so vsak pondeljek od 5. do 6. ure zvečer v tajništvu Jugoslov. tiskarne, II. nadstropje.
lj Sv. maše zadušnlce za pok. dr. Bogo-mila Senekoviča se bodo brale v cerkvi Mar. Oznanenja v torek 22. jan. ob 10. uri, v sredo 23. jan. ob 9. uri, v četrtek 24. Jan. ob 9. uri
lj Poskusna kuha na plinu. Kakor se nam javlja, priredi prihodnji teden vodstvo mestne plinarne javno kuhanje na plinu. Prireditev bo gotovo zanimala vse naše gospodinje, ker se bo za vsako pojedino na plinu pripravljeno jed določila porabljena množina plina. Dokazati, da je plin ne samo najcenejše, temveč tudi najprikiadnejše kurivo sedanjosti, je namen te prireditve. Da se omogoči veakomur uporaba plina za kuhe, je sklenil upravni odbor mestne plinarne izvrševati vse instalacije po lastnih režijskih cenah in dovoliti delavstvu in vsem nameščencem odplačila v 4 mesečnih obrokih. S iem je daua podlaga in možnost, da se plin tudi v našem mestu tako razširi, kakor mu to pripada po prednostih, katere nudi kuhi.
Str*. 11
SLOVENEC, dne 20. januarja 1924.
Stran 3.
IJ Nezgoda poštnega avtomobila. Včeraj dopoldne je poštni avtomobil zadel v plinski kandelaber ua Krekovem trgu in ga podrl. Nezgode se je pripetila vsled sklizkib tal.
Ij Opozorilo. Po poročilu policijskega ravnateljstva »e hišni gospodarji in oskrbniki UiS nujno opozarjajo, da odstranijo vsled vremenskih neprilik nastale snežne mlakuže izpred hiš, ker bo policija tozadevno jako strogo in brezobzirno postopala.
ij Za zavod za slepce je darovala družina Menardi Din 11)0 v počuščenje spomina blago-pokojne gospe Elvire Mahne v Trstu.
Ij Tatinski nočevulec. Na Sv. Jakoba nabrežju ao prijeli nekega Milana Jovičiča, ki je baje trgovski polnili, doma iz Bjeline. Mož je nočevaj v gostilni De Sehiava v Kolodvorski ulici lo je pri odhodu ukradel i dvorišča konjsko odejo, vredno 1000 K. Povodom preiskave ae je ugotovilo, da išče tega uiuža tudi osješka policija zaradi tatvine.
IJ Ukradeno perilo. O tatici Mariji Notarjevi, ki je ukradla ua Kongresnem trgu ueki ljubljanski perici zavoj perila, se je ugotovilo, da je ta ženska ukradla neki drugi stranki tudi 14 prtiče*. Preiskava se nadaljuje in bodo prišle morda še druge tatvine na dan.
Ij Preprečen v luni. Stražnik na Zaloški eesti v okolišu Sarabuiiove trgovine jo opazil predsinočujim okoli ti. zvečer prod glavnimi vrati Sarabonove trgovine nekega neznanca, ki je poskušal odpreti vrata. Ko ga je stražnik prijel, se je izgovarjal, da je hutel opraviti svojo potrebo. Po aretaciji se je ugotovilo, da je osumljenec neki France Tomi, kovač v
j Mostah. Kaj Je v resnici numeraval, bo ugotovila preiskava.
Ij Tatvina dna ia brona. Preiskava o tej tatvini v skladišču Strojnih tovaren in livaren je ugotovilo, da je kradel cin in bron tudi bivši uslužbenec omenjene tvrdko 2-1 letni Marijan Keber, doma iz Trsta. Aretirali so ga pri svojcih, ki so sedaj v Logu pri Litiji. Keber je prvotno zanikal tatvino, končno pa je na obdoltilev tovarišev moral priznati svojo soudeležbo.
Ij Nasilen berač. Pred gostilno pri Fle-garju n« Zaloški cesti je nrciiral stražnik 75-letnega brezposelnega sedlarskega pomočnika doma iz Šenčurja. Mož se je ogorčen stražniku uprl, češ da smo prositi in vzofi, kar mu ljudje radevolje dajo. Ker to ni pomagalo, se je starček razhudil in se vrgel na tla, bil okrog sebe tako, da so ga težko spravili na stražnico. — Na Dunajski cesti pa so aretirali njegovega tovariša Alojzija Janežiča, doma iz Ko-strevuire na Hrvatskem, tud^rr.di beračenja. Ta pa se ni nič upiral, ker ga je zeblo in jo j bil vesel, da ga spravijo na gorko ir mu dajo jesti.
Ij Neznan žepar јч ukradel iz žepa v suknjiču pazniku Salezijanskega zavoda na Rakovniku listnico, v kateri je bilo 6000 K.
Ij Čigava je doza? '"'!da ukradene doze, ki jo je odvzela policija nekemu a etiranemu j osumljencu popravljamo, da je na dozi gravi-i ran monogram A. L. in da je bila doza zaple-' njena že pred približno dvema mescema. Last-1 nik naj se zglasi na policijskem ravnateljstvu.
Gospodarstvo.
SLADKORNA KONFERENCA V BELGRADU.
Pred kratkim se je vršila v Belgradu konferenca produceutov sladkorne pese in sladkornih tovarnarjev. Ugotovila je razne nedo-statke in doguula, da ne pridelamo niti polovic« toliko sladkorne pese, kolikor je potrebujemo — 2500 <io 3000 vagonov sladkorja pro-ducira Jugoslavija, porabimo ga pa 6000 d<> 7000 vagonov. — Ker bi ga pa naše že sedaj obstoječe tovarne lahko napravile 10.000 vagonov, mi iskati vzrokov za lako majhen pridelek in so sklenili več resolucij. Najvažnejše so:
1. Resolucija o povečanju nasadov sladkorne pene ua veieposostvin. Veleposestniki, kojih zemlja je pnpruvna za uspevanje sladkorne pes^j naj uporabijo 7.a peso tisti svet, ki jim ga je agrarna reforma pustila čez maksimum. Kontrolo naj ima poljedelsko ministrstvo skupaj z ministrstvom za agrarno reformo. — Pomnoiitev nasadov sladkorne pese na 'Atiilih posestvih. Za pospeševanje tega vpra-Žahja so uasvetovali tale sredstva: n) Ustanovijo nuj se zadrugo produ centov sladkorne pese, po možnosti v zvezi z že obstoječimi zvezami in zadrugami, b) Te zadruge naj preskrbijo nudim posestnikom potrebna denarna sredstva, semena, umetna gnojila, stroje in vprežno živino. Dobava kreditov malini posestnikom po zadrugah je tudi sicer koristna, posebno tam, kjer danes zadrug še ni. Poljedelsko ministrstvo naj energično gre na izvedbo poljedelskih melioracij, c) Država naj začne v prid dežele in sladkorne industrije z dobro premišljeno propagando, ki naj pouči produ-cente o koristi pe»nib nasadov. Tovarne naj po svojih strokovnjakih prirejajo jesenske in zimske kurze o prijiravi zemlje za gojitev sladkorne pese, zlasti z ozirom na boj proti suši; nadalje o zbiranju in uporabi hlevnega in umetnega gnojila in o skrbi za peso. Dobro bi bilo tudi, če bi ве dajale premije za najboljšo oskrbo in uporabo gnojil in pa za obdelovanje zemlje, pravtako pa tudi za racionalno gojitev eladkorne pese.
S. Odredbe, ki jih je predlagala konferenca (Ministrskega sveta za gojitev sladkornopesnih aajtadov. Poljedelsko ministrstvo naj pri ministrskem svetu zahteva hitro rešitev sledečih vprašanj: a) Carina na uvoz sladkorja iz inozemstva naj se zviša ua 2 dinarja za en kilogram; b) iinaučno ministrstvo naj odloži sladkornim tovarnam plačevanje trošarine na sladkor za tri mesece; c) vozni na se mora znižati, ker na ponmožitev produkcije slabo vpliva; pravtako naj se zniža carina na uvoz slndkor-ne pese; d) med režijo naj se napravijo posebni tiri izključno le za nalaganje sladkorne pese, in sicer v krajih, ki so več kot pet kilometrov oddaljeni od postaje, če se zavežejo, da bodo producirali na leto najmanj 300 vagonov sladkorne pese; e) na strunskih progah naj bo med sezijo dovoljeno nalaganje sladkorne pese tudi zunaj na prostem; ministrski svel naj ukaže vsem državnim, občinskim in samostanskim posestvom, da morajo prepustiti petino sveta sladkorni pesi. tako dolgo, da je dosežena polna kapaciteta sladkorne produkcije; f) prometno ministrstvo naj še posebej dovoli olajšave v transportni voznini v Makedoniji in Stari Srbiji, da se tudi v teh pokrajinah začne gojitev sladkorne pese; g) pri poljedelskem ministrstvu naj se iz vlog sladkornih tovarn in ministrstva samega napravi poseben sklad za propagando racionalnega obdelovanja zemlje, uporabljanja hlevnega in umetnega gnojila in pa za premije.
4. Resolucij za produkcijo semen. Konferenco je sklenila: a) Splošna korist producen-lov ln kousumentov zahteva, naj se vse seme га kulturo sladkorne pese p rodu čira doma Poljedelsko ministrstvo naj prisili sladkorne tovarne, da organizirajo že tekom prihodnjega •eta skupno napravo za odbiro in produkcijo I
aladkornopesnega semena, b) poljedelsko ministrstvo naj odredi, da se oni svet, ki bo pro-duciral semena za to napravo, odvzame delokrogu agrarne reforme; c) ta naprava naj sporazumno s producenti sladkorne pese produ-cira v prvi vrsti semena, ki jih potrebujejo zadruge, in naj jih razdeli po krajih, ki se pečajo s pridelovanjem sladkorne pese.
Koliko uspeha bodo imele vse te resolucije, ne moremo presoditi. Vemo lo to da ima naša zemlja tako izvrstno kakovost za pridelovanje sladkorne pese. da bi lahko krili vso sladkorno potrebo sami in bi nam ostale še ogromne množine za izvoz. Sladkor sam bi lahko našo trgovsko bilanco v izredni meri napravil aktivno. Ce bi delale naše tovarne s polno kapacitcio, bi lahko vsako leto eksportirali 3000 do 4000 vagonov sladkorja. Kaj šele, če bi napravili še nove tovarne, kar bi bilo spričo kakovosti zemlje prav lahko.
NASA ZUNANJA TRGOVINA V L. 1823.
Kakor kažejo do sedaj objavljeni podatki, je vrednost naše zunanje trgovine v preteklem lelu znatno narasla. Statistika za celo preteklo lelo še ni izgotovljena. vendar pa že dosedanji podatki obetajo privesti bilanco zunanje trgovine do aktivnosti. Zaradi nepopolnosti podatka o trgovini naj navedemo v svrho orientacije tudi dohodke carinarnic v posameznih mesecih, iz katerih se tudi da sklepati o obsegu trgovine.
Uvoz v prvem tromesefju preteklega leta jo znašal 1.913,443.860 dinarjev. V drugem tro-mesečju je padel na 1.882.774.359 dinarjev. Po teh podatkih je znašala vrednost uvoza v prvi polovici lela 3790 milijonov dinarjev, kateri je stala nasproti vrednost ir.voza v znesku 3334 milijonov dinarjev. Pasivnost v prvih šestih mesecih preteklega leta je torej dosegla vsoto 426 milijonov. Ker pa je v sledečih mesecih izvoz znatno naraste) (na razpolago so podatki do konca oktobra), je verjetno, da bo v tretjem in tudi četrtem troinesečju trgovina aktivna, kar pa sc bo dalo ugotoviti šele na podlagi podatkov. Sodeč po izkustvu pr. leta, bomo takole nekako v septembru ali oktobru letos izvedeli za vrednost našega uvoza v celem letu 1923.
Za izvoz imamo novejše podatke. Kakor smo že na tem mestu poročali, je izvoz dosegel v septembru 9)4 milijonov. V oktobru pr. lota je dosegel izvoz zopet novo rekordno višino. V tem mesecu je znašala vrednost izvoza 965.4 milijona dinarjev, tež« pa 334.163 ton. Od istega meseca leta 1922. se je teža zvišala za 176.061 ton, vrednost pa za 705.2 milijona dinarjev. V 10 mesecih 1. 1923. se je izvozilo 2,487.400 ton naših produktov v vrednosti 6167 in čelrt milijona dinarjev. Naprtim istemu ra:'.-/fobju 1. 1922. je vrednost naraslla za 103 odst., teža pa za 35 odstotkov. >Obzor< ceni vrednost izvoza za celo lelo 1923. na 8.4 milijarde dinarjev, uvoz pa na 7.7 milijard. Uradni podatki bodo verificirali to cenitve.
Carinski dohodki so dosegli svoj največji iznos v oklobru 1923 v višini 183 milijonov dinarjev in so v novembru padli na 155 in poj milijoua, v decembru pa celo na 132.8 milijona dinarjev. Iz tega je razvidno, d« je eksport-na trgovina najbrže dosegla v oktobru svoj višek. Ker pa je v zadnjih mesecih gotovo nastopila stagnacija v uvoznih poslih, bo najbrže Izvoz v novembru in decembru na isti višini kakor v oktobru, ozir. z majhnimi varijacijami.
Generalna direkcija naj se potrudi z objavljanjem podatkov v zunanji trgovini že iz razloga, da se more Inozemstvo točno informirati o naših zadevah, kakor tudi za informacijo domačih gospodarskih krogov. Seveda ne tako, j kakor se jc to zgodilo pred kratkim časom, da 1 je neki francoski list prej prinesel podatke, kakor pa belgrajski iisti.	j
g Tečaji v svobodnem prometu. Zagreb,
19. jan. V današnjem prostem prometu so uo-tirale tuje valute sledeče: Italija 381.75, London 370.75, Dunaj 0.12325, Praga 255, New-york ček 87.25, Pariz 307.50—4.
g Žitni trg. Na novosadski produkta! borzi notirnjo žitu sledeča cene (za 100 kg): pšenič-na moka (banatska) št. 0 340 —345 Din, ječmen 300 Din, oves 237.50 Din, koruza 257.50 Din, pšenična moka št. 0 535 Din, št. 2 460, št 0 305-325 Din, št. 6 in pol 300 Din, otrobi 164 Din. — Tendenca nespremenjena.
g Priprav® ta prvi belgrajski vclesejm. Pripravljalni odbor za prvi belgrajski vele-sejm, ki se vrši letošnje poletje, je začel poslovali. Za velesejm izberejo najbrže zemlji-■ šče poleg VVeifertove pivovarne.
g Efektna borza v Novem Sada. Listi poročajo, da namerava finančno ministrstvo dovoliti produklni borzi v Novem Sadu, dn se »popolni tudi z efektno borzo. Kaj pa Ljubljana? Vse vesti o borzi so utihnile.
g Carinski dohodki. V decembru 1923 so znašali naši carinski dohodki 132,775.917 Din (v decembru 1922 102,257.000 Din); v novembru 1923 155,000.000 Din (1922 106,000.000 D), v oktobru 1923 183,000.000 Din (1922 118 milijonov Din), v septembra 1923 155 milijonov Din (1922 119 milijonov Din), n avgusta 1923 175 milijonov Din (1922 130 milijonov Din), v juliju 1923 131 milijonov Din (1922 92 milijonov din).
g Produkcija alkohola. Po statističnih podatkih se nahaja v naši državi 7 velikih in 70 manjših alkoholnih tovaren, katerih skupna produkcija znaša 270.000 hI. Največ tovaren jc v Hrvatski. Alkohol se producira največ 'z koruzo, krompirja in sladkorne pese. Majhen del produkcije se tudi izvaža, dočim so večji del porabi doma.
g Stovii© ков v naSi državi. Po statističnih podatkih je znašalo število koz v letu 1919 1,200.296 glav, v letu -0 " ' *°.000 (zaradi zabrano izvoza), v lelu 1921 1.546.649, v letu 1922 1,728.108, v letu 1923 1,681.?*« komadov.
g Kančni polom v Italiji. Iz Rima i>oročajo, da jo >Banca Credito de Valori« v Rimu 17. t. m. ustavila vsa plačila lor zaprla prostore. Vzrok poloma so napačne špekulacije in ponesrečena podjetja v Južni Italiji.
BORZA.
Curih, 19. januarja. (Izvirno.) Nowjrork 578.50, London 24.50, Pariz 2G.35, Praga 16.80, Belgrad 6.65, Sofija 4.15, avstrijska krona
81.50.
—	Prvi ženski odvetnik v Avstriji. Dno 13. t. m. je na Dunaju obenem м svojim bra-tr.m položila odvetniški izpit pospa dr. Marijana Beth roj. Weisl. To je prva odvetnica v Avstriji.
—	Nekrvava zma^a na morjn. Vsako leto dobi po ona ladja odlikovanje »modrega oceanskega traka«, in to lista ladja, ki doseže v dotičnom letu največjo hitrost. Za minulo leto je pripadlo to odlikovanje parniku »Majesticc, ki jo s svojimi 54.000 tonami največja ladja na svetu in lasi družbe VVhite-Slar-Line. Njena najhitrejša vožnja jc bila na potu Cherbourg— Nevvyork v 5 dneh in 21 minutah. Vozila je povprečno s hitrostjo 24.76 morskih milj na uro.
—	Mišja nadloga na zapadnem Češkem. Letošnja huda zima je prignala na tisoče poljskih miši, da si iščejo hrane v shrambah in domovih. Ljudje ne vedo več, kam z žitom in drugimi zalogami, ker no zadrži miši noben zid.
—	Pctrogrnjsko prebivalstvo. Po podatkih gubernskega statističnega urada je doseglo letos število smrtnih slučajev v Petrogrndu najnižjo točko, in sicer znaša (v odstotkih na tisoč prebivalcev): 1923: 13.6, 1922 : 25.3, 1921: 25.7, 1920 : 21.9, 1919 : 34.3. Istočasno stalno raste število novorojenčkov. Je torej upati, da bo Petrograd prestal kritičen stadij svojega razvoja
—	Srebrn denar na Ruskem. Petrograjska kovalnica denarja je izdelala prve srebrnike po 50 kopejk in rublje. V zadnji vseruski seji sovjetov jih je kazal Zinovjev kot dokaz naraščajoče gospodarske moči Rusije. Prosil je komunistično opozicijo s Trockim,*da naj no ruši vsaj zunanjega ugleda vlade. — Zn sedaj ne pride srebrn denar v splošen promet in osiane le kot posebno plačilno sredstvo v bančni trgovini. Načrt denarja je narisal umetnik S. Hru-scnberg. Srebrn rubelj predstavlja delavca, kateri kaže kmetu vzhajajoče solnce. To naj »simbolizira zedinjenje vasi in tovaroec. Srebrn denar po 50 kopejk nosi sliko delavca, kateri kuje s težkim kladivom plug. Tudi ta slika ima i.Mo tendenco, pobijanje notranjega zakotnega sovraštva, glavne skrbi sovjetov. Na robu obeh srebrnikov je seveda napis: >Proletarci vseh dežel, redinito se«.
—	Ameriški zrakoplov ušel. Iz Lnkchur-sta v državi New Yersey poročajo, da je vodljivi zrakoplov »Shenandean« odtrgal vihar in ga odnesel proti Kanadi. Sedaj jo dospela v Newyork brezžična vest, ki jo je poslal poveljnik zrakoplova in ki veli, da je posadka še ostala živa ter da se mu je posrečilo dobiti zopet oblaRt nad zrakoplovom.
—	Ameriška тојпа Indja ponesrečila, Ameriška križarka »Takum i«, ki je radi nemirov v Meksiki biia namenjena v Veracruc, jo 16 milj pred tem mestom nasedla na pečino. Signalizirala je {X) pomoč. Poslali so Ji ua pomoč dva purnika, da jo potegneta s kiečL Ce sla orišla pravočasno, še ni znano.
SLIKE IZ RUSKIH MEST.
Od Moskve do Petrograda se vozM 14 ur. Proga je od vseh ruskih prog naj« bolj ohranjena in sc tudi največ ljudi vozi po njej. Poleg poštnih in tovornih vla! ov vozi vsak dan tudi bezovlak. Priklopi jeni so mu mednarodni spalni vozovi Postaje so snažne in imajo čakalnice prvega, drugega in tretjega razreda; v restavracijah ti tudi danes še dobro postrežejo. Mestu Petrogrndu se dobro pozna, kaj se je zadnje čase vršilo tam. Cestni tlak je nalomljen, obcestni hodniki so deloma raztrgani. Na hišah in s* arih palačah se krši zid, popravljajo pa le malo. Revolucija sc je lotila tudi spomenikov, kar jih jc Je ostalo. Na spomeniku Aleksandra III. so vrezani verzi, ki se začnejo z besedo »strahovi«. Prebivalstvo Petrograda se je zelo spremenilo. Berač pclrograjskih ulic sc že po zunanjosti razlikuje od svojih sotovarižev v drugih deželah. Inteligenten je in vidi se, da je marsikdo užival žc boljše čase. Tudi morsikaka ženska, ki je zašla v močvirje vclikomestncga življenja, se jc prištevala nekdaj najodličncjšim družabnim slojem. Storo meščanstvo je Izginilo; vsled nove gospodarske politike je pa nastalo drugo. Najbolj čudno se zdi posestnikom iz Evrope veliko število praznih stanovanj in praznih hiš, čisto v nasprotju z drugimi evropskimi velikimi mesti. Nekatere hiše so popolnoma prazne; in lažje dobiš veliko desetsobno stanovanje kakor pa kakšno majhno, dve —» ali trisobno. Stare palače so deloma prazne, deloma pa so jih spremenili v muzeje ali uradne prostore. Moteli so taki kakor siccr v Evropi; znani hotel »Anglija« sc imenuje danes »Nemčija*. Poslaniške palače so večjidel prazne.
Sovjetske oblasti imajo za svoje uradnike vse preveč prostorov in zgodi se, da greš skozi cclo vrsto praznih sob, preden zagledaš prvega uradnika. Na letoviščih nekdanjih bogatašev v okolici Pclrograda so nastanjena sedaj večinoma otroška zavetišča, za katere se sovjetska vlada zelo briga. Muzeji so bogato opremlicni. Govori sc pa, da se }?. marsikaj porabilo za druge namene; zlasti v nekdanji ccsarski palači jc opaziti tozadevne znake. V oddelku te palače je revolucijski muzej, kjer so shranjeni spisi in predmeti, tičoči se revolucrj-skega gibanja. Vidiš tam tudi deblo drevesa, na katerem je bilo obešenih velHto ljudi; število je zaznamovano z zarezami. Pctrograjsko prebivalstvo živi sedaj dosti slabše, kakor je živelo prej. Zlasti delavci čutijo pomanjkanji; starega bogastva; možnost zaslužka je danes dosti manjša kakor je bila včasih.
V	22 urah se pripcljež h Petrograda v staro trgovsko mesto R i b i n s k. Med vožnjo opaziš na obeh straneh proge bogate pašnike; polje je pa v jeseni veliko trpelo, ker jc bilo preveč dežja! Glavna ccsta v Ribinsku se imenuje po Ljeninu. Ribinsk jc danes majhno provincialno mesto, nesnažno, kakor je večina mest ob Volgi. Če ni Volga zamrznjena, gre vsak dan pnrnik v Nižnji Novgorod; vožnja trnja 36 ur. Stare plovbne -družbe na Volgi so izginilo, vzela jih jc rcvcilucija in jih je nacionalizirala. Tudi ladje so dobile druga irnena, ki diše po revoluciji; ena n. pr. se imenuje "-maščevanje proletariata«, Tovarne v okolici Ribinska večinoma počivajo, 1? nekaj jih životari.
V	N i ž n j e m Novgorodu Imajo od leta 1917 naprej spet sejme, vlada jih zelo podpira in jim hoče dati spet siari sijaj. Lelos je bil sejem prav lep, V 12 urah se pripelješ iz Nižnjega Novgoroda zopet nazaj v Moskvo.__
Narodno gSsdiščs.
DRAMA.
Znčelek ob 8. uri zvečer. Nedelja, 20. januarja: ob ii. uri pop.: MOGOČNI PRSTAN. - Izv. — Ob 8. uri
zvečer: HAMLET. - Izven. Pondeljek, 21. januarja: GOLOUCEK. — Red R
OPERA.
Začetek ob pol B uri zvoier. Nedelja, 20. januarja: SUZANINA TA.T«
KOST, MOZART IN SAL1.EK1, G1 AN*.
NI SCHlCCm. - Izven. Pondeljek, 21. januarja: zaprto.
Nedtljn » Nurod nem gledatittu r Ljubljani Nocoj ob pot osmih se vprizore r o/mri kot izven pr«dstava tri enodejanske opero Iu sicer: vesela VVolfornrijeva opora Suzanina tajnost, z dr. Rigom, Thalorjovo Ln Zupanom, resna komorna opera s prekrasno godbo Mozart in Hnliori z Uetettom in burjo, ler nadvse komičen Oianni Schicchi z Le-varjem, Revvizcevo, Zupanom in drugimi ilani našemu opernega ensombia. Dirigirajo Nelnt, MatačiJ in operni ravnatelj Kultavina.
Drama pa vprizori popoldne Milčtnskijeve izvirno narodno i?ro »Mogi čui prstan«, ki je dosedaj pri dveh popoldanskih predstavah do zadnjega kotiik« napolnila dratnsku tflndnlitite. iva-for pa se vpr(7ori drujfič v tej se«mi Sekspirjeva ialoigra »HamleU.
V	pondeljek zvečer imajo ebonenti red« B predelavo >Golob6ek< in ae >M<iga(ni I r<tan<, ka-k >r je bilo prvotno javljeno. »Mogoinl prstan« не ie moral DreloiiU, kar ai oa razpolago orkestra
Stran 6.
SLOVENEC, dne 20. jiauarja 1924.
fter. 17.
Prosveta.
i
Dr. Joža Glonam
štiirlii slovanskih jezikov v Severni Ameriki.
Povečano zanimanje za slovansko narode, ki ga je povzročila svetovna vojna in njej sledeče tvorbe novih samostoj-n i h slovanskih držav, je preko kulturnega uapada Evrope in preko oceana doseglo že tudi Amerika Prve so se na toni polju sistematično začele udojstvovati Združene države; o dosedanjih uspehih in o položaju, v katerem so nahaja slavistika v Ameriki, je v zadnji številki praške »Slavie« v ruskem jeziku napisal zanimivo poročilo C. A. M a n n i n g, prideljen slavističnemu oddelku na univerzi v Nowyorku.
Slavistika, t. j. izučevanje slovanskih narodov in njih jezikov, je danes v Ameriki šele v početkih; ž njo se je za ameriške univerze odprl popolnoma nov in dotlej še ne obdelovan delolcrog. Do svetovne vojne ni bilo v Ameriki na nobeni univerzi profesorja za slavistiko, samo na devetih so bili nekaki lnrrzi, kjer pa se jo samo praktično poučevala ruščina. Davno prej pa je, že 1. 1885, bil tak češki kun: na univerzi v Oberlinu (Ohio). Temu je sledil prvi r u s k i Irurz na univerzi v Cambridgen (Mass.) šele 1. 1£97 in enak kurz na univerzi v Berkeleyu (Cal.) leta 1901. Po drugih univerzah, kakor n. pr. v Chicagu, so se taki kurzi tudi uvedli, toda brez pravega uspeha. To razmerje se je v svetovni vojni naglo i spremenil o. Tako so bili že v 1. 1915 osnovani taki slovanski kurzi na univerzi v Newyorku, kjor se danes poučujejo jeziki vseh n e o d v i s n i Ti slovanskih narodov, ob enem pa so tudi predava o zgodovini in kulturi Slovanov, stara cerkvena slovanščina in slovanska filologija. SIcer je bil 1. 1921 vodilni profesor Prince poslan kot ameriški poslanec v Kopenhagen, kar je bila za univerzo velika izguba, toda univerza sc krepko razvija n?.prej. Enaki kurr.i so ;;e začeli tudi po drugih univerzah, toda večkje za njih ni bila pravega zanimanja, tako da so se zopet opustili.
Mnogo ovira tudi razlika med ameriško in evropsko metodo vseučiliškega po iika. Evropske se držita samo univerzi v Berkelevu iu Newyorku, toda obe ovira — * druge še v večji meri — pomanjkanje pravili tal, organizacij in knjig.
Po večini univerz se predava stara .cerkvena slovarršeina, toda slušatelji se iz praktičnih razlogov rajši držijo praktičnega pouka živih slovanskih jezikov: večina se pripravlja na kupčevanje s slovanskimi kraji! V evropskih univerzah te potrebe ni, v ameriških pa je ravnotak praktičen pouk nenavadno važen in naravnost potreben. Potreben tndl zato, ker ni mogoče predavati slovanskih 'literatur, če slušatelji ne znajo slovanskih jezikov in si morejo direktno znanje literarnih del pridobiti le iz redkih angleških prevodov.
V ažen kontingent slušateljev tvorijo dijaki slovanskega pokolenja, ki so so rodili v Ameriki ali pa prišli mladi tje in pozabili svoj materi« jezik. Ti se ga sedaj y mnogih slučajih na novo učijo. Vsled lakih slušateljev nahajamo danes slovanske kurze celo po malih keledžlh in univerzah; njih eksistenca je vedno dokas, da se rahaja v bližini kakšna večja slovanska kolonija.
Zgodovina slovanskih narodov, posebno pa zgodovina Rusije, se pogosto na uni-V3rzah obravnava v predavanjih lz svetovne zgodovine, celo tam, kjer ni na univerzi posebnih slovanskih kurzov. Neka-
teri profesorji, ki so Jih povojne riizaičrft pregnalo iz Rusije, predavajo po ameriških nniverzah o zgodovini Rusije in Slovanov in na ta način uspešno pripravljajo tla za bodoči razvoj ameriške slavistlke.
Važno nalogo vrši na tem polju tudi ttnivem v Netvvorku s tem, da organizira javna predavanja, koncerte s slovansko godbo in enake prireditve, s katerimi zbuja med Amerikami zanimanje za slovanski svet. Vse to je posebno važno zaradi t . % ker je predvsem treba izobraženo ameriške javnost seznaniti r kulturnim življenjem Slovanov. Ta naloga je tem bolj potrebna, ker Amniknnci vidijo v Slovanih samo neizobraženo delavsko maso in jim je skoro popolnoma neraano, kaj po Slovani vse dosegli na polju kulture, umetnosti i« civilizacije. To mnenje so seveda v prvi vrsti ustvarili slovanski priseljenci, ki imajo v ameriškem kontingentu menda absolutno večino.
Da bi se to zanimanje tem bolj poživilo, jo prof. Leon Zelenka Lerando na Lafnyetto Collegcn v Eastonu (Penn.) ustanovil posebno društvo, "'Society for tha Advancoment of Slavonic Studies*. Društvo stejo nad 300 članov, vendar pa njegova večina, dar! izobražena, ne goji znanstvenih, ampak v prvi vrsti praktične interese.
V	okrilju :Modern Langunge Ar-sociaticns j pa se je vendar lani ustvaril poseben kro- j žek profesorjev slavistov, iz katerega se j bo lahko počasi pjevOa posebna sekcija, ki ho v imenovani družbi ravno tako клто-Rtrjna, kakor so že sedaj obstoj.'če sekcijo: • angleška, nemška in romanska.
Položaj predavateljev sl&vistfke nn ameriSkih univerzah torej za enlrrat So ni ravno zadovoljiv. Za enkrat res slovanski jeziki za Ameriko še niso tako važni kakor drugi evropski, toda ta važnost r&. te v bodočnost io asto je treba ob pravem čssu vse prirrraviti. Vsekalcer na je položaj slavietike na ameriških univerzah d»-nes neprimerno boljši, kot je bil pred dvema, tremi leti. Kjer univerze slavističnih kurzov po prvih neuspehih nieo odpravile, raste število njih obiskovavcov stalno in ž njjm vred zanimanje za slavistiko. Zato ni povoda za krk pesimizem.
V	oni meri, v kateri se bodo razmere po novih slovanskih državah konsolidirale in poboljšale, so bo poboljšal tudi položaj slavističnih študij v Ameriki in tedaj bodo čez nekaj let za ameriške univerze in za Amerikance slovanski jeziki ravno tako važni kakor ostali evropski jeziki.
Soc&lnepolitlčnl tečaj v Ljubljani.
Mnogi med nami že dolgo pogrešajo Krekovih tečajev! Tako starejši Krekovi pijonirji, ki bi radi dobili zanesljiv odgovor na razna nova vprašanja povojna dobe, kakor tudi številni mladi organizatorji, ki čutijo, da jim manjka sistematične podlage za uspešno delo v organizaciji. Spoznavajo, da ni dosti, če je človek zapisan, organiziran, ampak ga je treba tudi poučiti, vrgojiti v novega človeka, ki ve, kaj hoče in tudi zaa, kar hoče. Uvldevajo, da nihče ne more dati, česar sam nima, da le oni more druge voditi in učiti, kdor se jc sam prej tega naučil.
Manjka nam prcd\T-cm temeljnih pojmov, osnovnega pouka e družbah (družini, narodu, državi, zadrugah, druStvih itd.), o gospodarstvu, politiki, upravi, sodstvu, zdravstvu itd.
Zato se je Prosvetna zveza v Ljub-
ljani odločila, da s februarjem letos začne j s 3 mesečnim soclalnopolitičnim tečajom, , ako sc priglasi vsaj 20 udeležencev.
Predavanja bodo v večernih urah, vsak teden eno ali dvoje. Predavali bodo priznani strokovnjaki. Vsakemu predavanju bo sledil razgovor o predmetu.
Ta (brezplačni) tečaj je namenjen v prvi vrsti mlajšim idealnim, in požrtvovalnim dclavcem vseh slojev v krščansko-socialnih organizacijah vseh vrst in obojega spola, vendar niso izključeni starejši društvenikl,
Priglase sprejema od 21. do 26. jan. pisarna Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7. Pišite ji dopisnico s podatki: ime in svoj naslov, poklic, katere dni in ure želite ta tečaj. Priglasite se lahko tudi osebno!	Tajništvo Prosvotne zveze.
Jezikovni tečaji Prosvetne zveže v
Da zadosti željam društvenikov, otvori Prosvetna zveza s februarjem več tečajev za žive jezike (srbohrvaščino, nemščino, francoščino, angleščino i. dr.) po potrebi. Tečaje bodo vodili strokovnjaki, učnina bo nizka (čim več udeležencev bo, tem manjša bo ufcnlna.) Razen tečajev za začetnike so v načrtu višji tečaji, ako se zbere dovolj interesen'ov.
Priglase sprejema od 21. do 26. jan, pisarna Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7. Učnina cirka 25 Din mesečno, ure med 5. in 7. zvečer ob torkih, četrtkih in sobotah. Natančnejši dogovor bo vodstvo sklenilo s priglašene! (za vsak tečaj vsaj 15—20 oseb). Priglasiti treba: ime, poklic, naslov, kdaj želi učne ure, začetn. ali nadaljevalni tečaj, kateri jezik.
Tajništvo Prosvetne zveze.
pr Sperfd ainfonireega koncerta dravske tlivizljske oblasti v ponedeljek, dne 21. t m. ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani: 1. Mlheve: Vilico dete, evertura, 2. Mozart: Sinfonija št 40 v g-rnolu, 3. Saint Saens: Koncert za violončelo s Epreraljcvanjem orkestra, 4. Mendel-ssohn: Mirno morje. Srečna vožnja, Koncertna overtura. Vstopnice se dobivajo v Matični knjigarni in na večer koncerta pri blagajni. Tretjo točko koncerta izvaja slavnoznaiii solift na čelo g. Juro Tkalčlč iz Zagreba.
pr V. mladinsko mnzikalno predavanje se vrli v nedeljo dne 27. t. tn. ob 11. uri dopoldne v Filharmonlčni dvorani. Spored nosi naslov iBrdada in melodram«. Izvaja ga gdč. Zdenka Zikova in g. Ivan Levar, člana Narodnega gledališča v Ljubljani ter komorni žen-sld zbor, setavljen iz člsnic opernega zbora. Uvodno besedo govori skladatelj Emil Adamič. Sporedi se dobivajo v Matični knjigarni in so na razpolago le mladini srednjih in strokovnih šel, članom učiteljskih zborov pa prati pravilni osebni izkaznici.
pr Janez Jalen, Dom. Drama v štirih dejanjih. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. — Naša drama je z Ja-lenoviin s Domom ^ pridebila prav čeden pri-nos v razvojni črti naše ljudske in narodne igre. Jalen se bliža v krepkem risanju značajev Anzengrubcrju, v klenih in jezgrovitih kmečkih izrazih in napetih dialogih se je učil pri Finžgarju in Idejno temelji v Sclionherro-vi : Grudic. Ko som prebral >Dom«„ sem bil resnično presenečen; tako napeto dejanje, taka ekonomija v sredstvih in vendar ta tehnično r&finlran in obenem literaren konec prvega in drugega dejanja. Vse osebe, ki nastopajo, govore samo neobhodno potrebno: besedičenja Jalen ne pozna. Vsak udar v dialogu sodi, kot udarec z me^em. Izraz senosek mi posebno ne ugaja. Tudi karakterizacija suplenta Šker-janca je vendarle preveč lapldarna, tako, da nam je naravnost oduren. Tu se je pisatelju

Stephen Leaeock:
Priročna knjižica
S tem podajam nekaj odlomkov kot poskušnjo iz male knjige, katero sedaj pripravljam.
Vsek človek ima nekje v zadnjem delu ^lave kot, napolnjen z ropotijo, Imenovano vzgoja. Moje delce naj poda vsakemu te &stanko nekdanjih naukov.
Vzgojo delimo v sijajno vzgojo, popol-9oma klasično vzgojo in povprečno vzgojo. Vsak starejši človek ima sijajno vzgojo; vsi oni, ki ne vedo prav ničesar, imajo klasično ttgojo, nihče nima povprečne vzgoje,
Če napišeš vso vzgojo na pisarniški papir, tedaj obsega približno deset stvari. Vendar pa zavzemo šest težkih let v gimnaziji, da si jo pridobiš. In se petem včasih £do začudi, da si ni prilastil niti toliko, ko-lkor bi s palcem pokril. Kadar izide moja mjižica, obsegajoča osem do deset strani, bo vsakdo lahko nosil svojo vzgojo v svojem žepu.
Oni, ki jim ni bila sreča toliko naklonjena. da bi obiskovali šolo, bodo lahko do-jegli, kar je zamujeno, v nekoliko urah« in tako dohiteli vse druge.
Izbira jo popolnoma poljubna.
Ostanki iz astronomije.
Astronomija nas uči pravilno uporabo tolnea in nlanetov. 'Xe pritrdi na drobne
palice in jih vrti okoli! To povzroča plimo. Svetovi na koncu palic so silno oddahni. Marljivemu raziskovalcu se posreči, da od časa do časa odkrije nove svetove. Krogotok planeta je pot, katero napravi, če gre okoli in okoli. Astronomija je silno zanimiva; morali bi jo predavati na visokem stolpu v Spitzberglh. S tem jo ne bi nihče motil. Resnično dober astronom riaianko ve, kdaj jc kak planet prišel preblizu njega.
Ostanki k zgodovine.
Asteki: pravljično pleme, pol človek, pol konj, pol graditelj zemlje. Živeli so približno ob istem čnsu kot stari Colithumpia-ni. Marsikje so zapustili zt seboj ogromne spomenike.
Cezarjev življenjepis: Slaven rimski general, zadnji, ki se je ukrcal v Angliji, no da bi ga ustavili v carinarnici. Ko se je vračal na svoje sabinsko posestvo (imol je neke opravke), ga je zabaval Brutus in umri je s temi besedami v grlu: Veni, vidi, tekel, uphersim. Sodišče je zavrnilo izjavo zadavljen ja.
Voltairov življenjepis: Francoz, zelo strupen.
Shopenhauerjev .1 jenjepis: Nemec, zelo globok, toda zares ni važno, kdaj je sedel.
Dnntejrv življenjepis: Ita'ijnn; prvi, ki je uvedel banano in vrsto cctnega časopisja, imenovanega »Dantejev Inlemo.«
lapidarnost ponesrečila. A poglejte si Tineta*
Toneja, Ano, Angelo! To so Izrezljani značaji, ki bo imel vsak igralec veselje ž njimi. Kaj se da na odru napraviti iz teh grč! Ideja igre, da je »Dom« in >Grunt< pač nad vse drugo, je lepa in mladi Tone je njen nositelj. To svojo idejo pripravi koncem igre do zmago, ki je tako velika, da absorbira vso protiigro vase in stoji ob koncu četrtega dejanja kot ponosno zmagovalka. Oderuh sosed Miha Krčumar J« tip onega bahaškega požrešnega kmeta, ld mu je lastni jaz vse in altruizma ne pozna. Domači prepiri med otroki so prav dobro risani in faliran študent Mirko je povsem dobro motiviran.
i Tratac je simbol slovenske zemlje in pl« satelj je iz ljubezni do rodne grude napisal svoje delo >Dom«, ki je sicer njegov dramatičen prvenec, a se mu ne pozna začetuiška roka. Delo je zrelo in bo našlo pot preko vseh naših odrov, posebno zato, ker ni preteško in ne zahteva od režiserja preveč truda. Tudi oderske slike so prirejene tako, da bo te kulise zmogel vsak, tudi najmanjši podeželski oder. štiri ženske in sedem moških vlog se hitro zasede. Zato sem prepričan, da bodo >Dom< igrali radi in mnogo. In prav je to, ker Jalen je talent.
pr Stro8smayerova čitanka. > Narodna knjižnica; v Zagrebu bo izdala Strossmayer-jevo čitanko, v kateri boče podati na približno 100 straneh dela, pisma, govore Strossmayerja, tako da bi dobil iz njih čitatelj kolikortoliko pravo sliko o Strossmnyerjevi osebnostL Takih čitank namerava izdati tudi o drugih vel-možeh.
pr Kat. Orkva i znanost. Napisao dr. Fran BinlČki. Mostar, Hrvatska tiskara F. P. Knjiga je izšla kot 16. in 17. zvezek zbirka Savremena pitanja vjersko-znanstvene razprave za naob-ražene krugove in je apologetične narave. Predvsem je namenjena hrvatski mladini, kakor pravi pisatelj v uvodu, da zdvajateljem pokaže resnico, a vernike utrdi v ljubezni do naše svete in velike matere kat cerkve.
Peter Veliki, Alfred Veliki, Friderik Veliki, Ivan Veliki, Dom Veliki, Jim Veliki, Jo Veliki itd. Popolnoma nemogoče je, da bi si človek, ki ima mnogo opravkov, vsa ta imena zapomnil posebej; živeli so kot kralji, apostoli, rokoborbci in tako dalje.
Osianki iz botanike.
Botanika jo vtda o rastlinah. Rastline delimo v drevesa, cvetlice in zelišča. Pravi botanik spozna drevo takoj, ko ga vidi. Uči se ga razlikovati od zelenjave s tem, da položi svoje uho nanj.
Ostanki u fizike.
Fizika uči o premikanju in silah. Marsikateri nauki ostanejo stalna last vzgojenega moža.
Taki nauki so:
a)	Čim hitreje poganjaš kolo, tem hitreje gre. To je zaradi fizike.
b)	Če padeš iz visokega stolpa, pniaš hitreje in hitreje. Pametna zbirka stolpov vam bo omogočila poljubno hitrost.
c)	Če vtakneš prst med dva kolesa, bo šlo dalje in dalje, dokler se vse ne ustavi. To so stroji.
d)	Elektrika je dveh vrst: pozitivna in negativna. Menda jo razlika v tem, da je ena bolj droga, a tudi bolj trajna; druga je cenejša, рц ae moli zaredljo v nji.
SociainS vestnik.
s Kongres ia socialno politiko. Iz Prage
poročajo: Češkoslovaška vlada je povabila mednarodno zvezo za zakonito delavsko varstvo, da za letošnji september organizira v Pragi mednarodni kongres za socialno politiko. Kaviiatelj mednarodnega Delavskega urada Albert Thomas je kot član odbora omenjene mednarodne zveze 16. t. m. imel v Pragi predavanje o tem kongresu. Podal je pregled vzrokov, zakaj se kongres sklicuje ter očrtal program, čigar naloga je pred vsem podprti mednarodno organizacijo, da bo ta mogla dovršiti delo, ki ga nalagajo mirovne pogodbe. Tako se mednarodni svet vkljub reakciji, ki ee opaža povsod, vendarle socialnopolitično udej-stvuje. Pri nas pa socialno politiko zanemarjajo, namenoma uničujejo ter ukinjajo socialno politično ministrstvo. Znamenje strašne in kaz-njive omejenosti in reakcionarnosti našega režima!
s Delavsko razmero v Romuniji in na Grškem. Kakor poročajo lisli, se Romunija brani tujih delavcev, vsled česar je nevarno, izseljevati se tja, če nima kdo poprej posebne delavske pogodbe. Na Grškem pa je prepolno beguncev iz Rusije in Male Azije, vsled česar je tam nemogoče dobiti delo. Upamo, da Slovenci ne bodo silili ne v Romunijo in no na Grško, ker imarno Balkana že dema dovolj.
Naznanila. ~~
jDomžale. Kamniška podružnica SDZ priredi v nedeljo 20. t. m. v dvorani ^Društvenega doma« Gogoljevo veseloigro v U-oh dejanjih »Ženitev«. Pritetek ob pol štirih popoldne. Kdor se h.DČe od srca nusmejati, naj ne zamudi prilike! Vsi prijatelji dijaštva iskreno vabljeni!
Orlovski odsek »Ljubljana« priredi danes ob sedmih zvočer v Rokodelskem domu žaloLgro: Garcia Moreno. Prijatelji katoliške misli uljudno vabljeni!
Orliiki krciek v Stiki vprizori danes ob pol osmih zvečer v samostanski dvorani Saloigio j.Svojeglavim Mlnlcac. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Oder Krokovo-TrnoTo r Ljubljani gostuje v nedeljo 20. t. m. v društvenem domu na Viču s Can-Ic.-irjtTvo dramo »Kralj ni Betajuovi« Začetek ob po! 8., cene običajne.
V Stolni prosveli preJava jutri v pondeljek g. proi. Mazovec. Predavanje se vrši ob otmih zvečer v Križanskl dvorani, člani, udeležite se predavanja v obilnem Številu!
Glavna mesta v Evropi je naslov skiop t A nemu predavanju profesorja dr. V. Sara bona, ki bo v pondeljek 21. t m. v Rokodelskem domu v Ljubljani. Pričetek točno ob osmih. Vstop prost,
Frantiikanska prosveta v Ljubljani priredi prihodnji torek 22. januarja skioptično preaavaaje >0 križarskih vojskah«. — V sredo je tzreasm odborova seja
Ljudski oder v Ljubljani si je nabavit n« novo naslednje igre, ki jih izposojuje podeželskim odrom: »BANKROT«, igrokaz v 4 dej. »NE V LOTERIJO«, nar. igra v 5 dej. »ČEVLJAR BARON«, šala s petjem v 8 dej. »DAVEK NA SAMCE«, burka v 3 dej. »TUJEC«, legenda s pred- ln poigro-»STRIC V TOPLICAH«, veseloigra ▼ 4 dej. »SPO-KORNICA«, šatoigra v 3 dej. »LEPA VIDA«, dra-ma v B doj. »STRAH Z DOLGO ROKO«, burka r 3 dej. »OKROG ZEMLJE V 80 DNEH«, veseloigra, šest slik. Zadnji dve igri sta *p.mo za moške, ostale pn za mešane vloge. Nekaj teh iger je novitet. Tekom tega meseca izidejo še tri nove igre. Opo-j zarja se ца sklep občnega zbora, da se izposojajo igre društvom, ki vplačajo 100 Din v sklad iger
Ste*. 17.
SLOVENEC, dne 20. januarja 1924.
Stran 7.
»roti dosedanji izpoeojevitlnini, o^Uill m pa ee la-poeojevalnlna zviša za 1(10 odstotkov.
Prihodnja seja domskega komiteja ca prire-iilrv Tatjanam većirra, se vrži dne 21. t m. ob potili popoldne v dameki sobi kavarn* »Emona«..
Odbor.
Cerkveni vestnik.
e M<rijiua kongregacija za nože In mladeniče pri sv. Jožefu ima danes ob pol štirih popoldne svoj redni sbud v liongrcgauijski kapelici. Poluoštevilno!
Turistika in šport.
T. K. Skala, podrvinien Rohinj, bo imela svoj obSni zbor dne 27. jan. ob 15. v gostilni >pri Hecn* t Boh. Bistrici.
Izpred sodišča.
Boj *a obfinslco p*>t. Kot urno že svoječaa-no poročali, so hoteli občani občine Gozd zgra- j diti novo občinsko pot Vsi občani so bili s tem zadovoljili in so prepustili svet deloma zastonj, deloma proti primerni odškodnini. Samo 62 letni posestnik Antoo Ulčar, ki je Se jako živahen pa tudi trmast, ni hotel dovoliti, da bi gradili pot po njegovem svetu. Ko pa so prišli delavci občani do njegovega zemljišča, bo sklenili, da gredo še enkrat k njemu in ga pregovore, da jim dovoli vporabo sveta. Nesb eo mu 1200 K odškodnine za servitulo in »o vzeli • seboj steklenico žganja, da bi spravili moža v dobro voljo. Toda naleteli bo slabo. Stari Ulčar, ki je ležal takrat za pefjo, jih je začel zmerjati in je napravil tak škandal, da bo ga obtoženci potegnili iz zapečka, ga pošteno os u v ali, nuto pa so ga nesli v bližnji potok Reka. Tam so ga vrgli dvakrat » vodo,
da bi ве ohladil. Pri tem nastopn pa je pograbil eden moža tako uosrečao pod oko, da uiu ga j« iztisnil In je mož oslepel. Na drugo oko pa je bil mož že od mladosti elep. To je napravil Anton Kozlevčar in ta zadeva se je obravnavala že pri zadnjem porotnem zasedanju. Včeraj pa so bili pred senatom deželnega sodišča njegovi tovariši, ki so v bistvu Izpovedali to, kar je že navedeno. Trdili so, da so res trmastega starca malo prehudo prijeli, vendar pa niso imeli namena ga telesno poškodovati. Obsojeni so bili radi težko telesne poškodbe Anton Berfon in llovar vsak na 5 mesecev težke jefe, Anton Plaukar na 6 mesecev,'Jože Berčon na 7 mesecev, Jože Ce-glar na 8 mesecev težke ječe in ^orajo solidarno povrniti stroške kazenskega postopanja. Za odškodnino in bolečine pa bo moral tožiti hudi starček pri civilnem sodišču.
Poizvedovanja.
Pozabljen dežnik. Kmetica, ki je pozabila pred časom dežnik, ga dobi v trgovini Tomšič, sv. Petra cesta 38.
Priporočamo vsem rodbinam Kolinsko eikorijo. izvrsten pridatek za kavo.
Орогагјпто na današnji oglas tovarne za lo-Senje dragih kovin A. Augustin, Sp. Šiška. Jer-nejeva t 230, ki prične jutri a obratovanjem.
C«
Umazana konkurenca!
Podpisani je izključni zastopnik za kraljestvo SHS tovarn čokolade in kakao Michele Talmone »L d. v Turinu, kateri izdelki so po mulo, da ne stoletnem obstanku to\arn pozvani
* 7.a vsebino t«$r» dopisa odgovarja uredništvo le. kolikor določa какоа
po celem svetu kot tzborni in se prodajajo po znamki »Talmone«.
Tovarniška znamka d. d. Michele Talmone, registrirana za vse njene vrste čokolade io posebno tudi za čokolado Talmone z mlekom dne 13. januarja 1022, pod šlev. 26.429 pri mednarodnem uradu v zaščito industrijske lastnine » Bernu.
Zadnji čas pa je prifela neka nova tovarna
za čokolado razpečavati svoje manjvredne izdelke, označujoč jih brezobrazno >type Talmone«, v ovitkih, kateri so tako natančno ponarejeni po onih d. d. Michele Talmone, da se trgovci in konsumenti lahko preverijo in kupijo pod ponarejeno etiketo manjvredno blago, dočim so prepričani, da kupujejo pristno čokolado Talmone z mlekom, katera je res prvovrstna.
Potrebni sodni koraki proti odgovornim lastnikom in poslovodjem te nove tovarne, kakor tudi proti preprodajalcem teh munjvrednih izdelkov so v teku.
Javljajoč to gospodom trgovcem in konsu-mentom. podpisani prosi, da vedno in povsod zahtevajo pustno čokolado Talmone z mlekom iz tovarn v Torinu, katera se prodaja v znanih etiketah »Chocotat Talmone au lait«, »Milk chocolate Talmone«, »Cioccoluto Talmone al latte«.
Rado Knndič,
Zagreb, Boškovićeva ul. štev. 7.
Slabost? Slabo spanje? Nervor.nost? Neveao-lje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v lakih slnbib daeb je pravi Feller-jev Elzafluid! Dobro služi za umivanje ln obloge, ravno lako kot kosmetikum za sla, glavo, kozo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje. 7, zavojnino in poštnino 3 dvojnate ali
i špecijalna steklenica 24 Din; 36 dvojnttih ali 12 špetijalnih steklenic 211 dinarjev in 10 odstotkov doplatka razpošilja: lekarnar EUCJEN V. FELLEK, STUU1CA. DON.IA, Elzatrg št. 134, Hrvatska.
kakosč mu med ibnjen
se taftho sinusu МИЈ.О „ОАЖ&ЈС.А"
Ki po stoji imfo-segljivi htthotfttsis urc-Kaš« vse druge proizvode.
BeBl, fisfi m furujc Hrpežsiosi pirilat
Meleoroloo!ei5o poročilo.
l.jnbl;nnn J00 m a. m. rti.
Normalna barornetereka višina 730 mm.
• »>. *	oe, u- Dil,)« v mtu	(»Гп.о-(Tl.lv' v l.	l .1. 1 VltCfl » O	CI.M,	ia. , m«
18. 1 21 h	<40 0	3-a	04	del	
1». 1 7 h	740-4	S-tt	04	megla	0-4
Itf 1. 14 D	737-4	6-0	04	obl. -	
jv naročajte »slovenca«!
Kupim »DOM in SVET«
ia
LJUBLJANSKI ZVON
▼s« aH posamezne letnike, vezan« ali nevezane. — Ponudbe na upravo .Slovenca« pod žifro «KNJIGE 6t. 372«.
DEKLE
poltenih atarSev, a primerno šolsko izobrazbo, želi mesta učenke v kaki trgovini. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava lista pod Itev. 378.
Sprejmem SEDLARSKEGA POMOČNIKA v mešano de-idL« — Andrei Hribernik, Pr. valj«, RoroAko.
17g7v7ki pomočnik
(pomočnica) mrianc strok«, prvovrstna moč, te spre|m« Ponudbe na upravo lista pod .MESTO it 296..
PLETILKA
dobro izurjena za nogavice, le takoj sprtjme. Hraua in Stanovanje v hiSi Naslov pri upravi lista pod Številko 337
SAMOSTOJ. GOSPODINJA zdrava in poitena, ki zna priprosto kuhati in ima veselje posebno do svinjereje, sc IŠČE za župnijsko pristavo na Dolenjskem Nastop takoj. Plača po dogovoru Ponudbe na upravo listo pod •ZVF.STODA« štev. 342.
ZDRAV, MOČAN MLADENIČ. star 14 let. se želi izučiti ključavničar-kegn obrta pri boljšem mojstru. Hrano in stanovanje bi moral imeti v hiši Ur bi ee ista v začetku event. plačevala. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod -Ključavničar 328«
Preizkušeni
obiiatovodja
ca električne oddcieoje ae takoj sprejme v Tovarno ce-men in ZidanimogL. Oziramo se samo e* prvovrstne moči z dolgoletnimi spričevali, z dri. ukuinto, trezne in zanesljive, v elektrotehnični stroki popolnoma izvežbane. Pismene ponudbe z navedbo mesečne plače je poslati n« gornjo tvornico. Stanovanje, gorivo, razsvetljava jc prosta
URARSKI POMOČNIK ISČe službe. — Cenj. ponudbe o* upravo pod .URAH«.
STROJNIK
z dolgoletno prakso, v vel. obratih kot predilnice, tkalnice, električ. razsvetljave, prenos elektr. moči kakor tudi delav. prakso se priporoča za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »ZANESLJIV, na upravo .Slovenca«.
Službo fclsgajnlčarke
ali pisarn, moči IŠĆE vsled redukcije poštnega uradnl-štva po 2 letih odslovljena >di
PRIMARIJ
Dr. Minit
ordinira od 1. jan. 1924 na Kongresnem trgu 10
(Dvorni trg 1). TELEFON štev. 250.
Zasebno učilišče
za strojepisje
Učna ura 6 dinarjev. G. PETAC — LJUBLJANA
gospodična. Gre tudi r.a de- , Rimska ccsta 17, L nadstr. želo. Naslov v upravi št. 376.
IŠČEMO krlčTnškib ključa^ ričar.kib ali stroj, mojstrov, ki bi vzeli v pouk enega do štiri DEČKE od 14 do 16 let iz Julijske krajine, deloma sirote, iz poštenih družin. Želimo, da bi se učenci zraven seznanili s prosvetnim delom v društvih. — Naslov pove uprava pod štev. 343.
KUHARICA
dobra, 3nmoetojna, želi mesta za februar. — Naslov v upravi pod številko 335.
DEKLE nad 19 let. poštena, ki bi razumela nekoliko hišnih del in računstva, dobi stalno delo in bi prodajala v trafiki. Prednost iinajo one z dežele. Pismene ponudbe pod «Polteuost« na upravo.
Katero blago »rc« ml preskrbi za 1000 Din nagrade ČEDNO STANOVANJE
3—4 sob, kuhinjo in vse pri-tikline, v sredini ali bližini Ljubljane za takoj. Ponudbe na upravo listo pod šifro: •Prazno stanovanje« št. 306.
екнепвекшввввшавав
PAR KONJ
srednjevelikih, za težko in lahko vožnjo, tudi samo kobilo. PRODAM. — Naslov v upravi lista pod štev. 366.
(nserirajle v »SSovsncu«!
ввввшизвизазвдшввве
Godbeni avtomat
4 že'ezni kandelabri in Jesenov les (K m" za posekati) ceno naprodaj. — Vprašati ja Dunajska c. 71, Ljubljana.
KOBILO
v 4. letu, domače reje, vajeno vsake vožnje, PRODA FR. VELKAVRH, SAVLJE p. Ježica.	355
)!<
▼ nsjes v Spodnji Šiški, pripraven zn vsako obi t. - Naslov v uprevi pod štev. 377.
NA DOBRO HRANO
sprejmem reč go3podov (tudi rokodelcev. — Istotam je naprodaj več moške obleke. Nailov pove uprava luta pod številko 367.
STANOVANJE !
Nemeblov. sobo v mestu ali na deželi išće Za takoj vdo-va-samica sedaj pri g. Lovro Zupanu Zalckarjcva uL 6.
~ SVARILO!
Svarim vsakogar, ki bi le nadalje govori! grde laži o meni, ki jih je raztrosil neki gospod iz Domžal, da bo-dein na podlagi zdravniškega uradnega lista z vsakim sodnijsko postopalal
Domžale, 15. jan. 1924. FRANČIŠKA GORENC.
Ing. Rtitialf Trco
stavbenik
vhod samo« Gcsposvetska 1.12.
. StjepuSin, SisBh
tr^rctiimrn
to№rlM. stTii:i
paoitura >n .n ostale potrebščine za r«n glasbila
JSS"" Prodam večjo množino lfpih, 4 metre dolgib
lipovih HLODOV.
ANDREJ KREGAR, Vižmnrje - St. Vid n. Ljablj.
Pozor I
i-ovci! Po,or!
LISICE, DIHURJE, KUNE L dr. kupimo vsako množino. Plača višje kol po dnevnih cenah saiuo Dr. Hay-! mann v hotelu «Slon«, soba . . > . v. .u 1 št. 40 za inozemstvo. —
il Stroj SI. O Zastoprika za Jugoslavijo: PRODAM. - Več povedo na FRANJO GAJSEK in FER-Zaloški cesti štev. 6. 379 DO MRAĆNIKAR, Ljubljana
DOMŽALE
oblastveno izkušeni in konc-
TESARSKI MOJSTER
prevzema in izvršuje: cerkvena, slolpnn in razna dr. ostrešja, kopališča, ledenice; moderne lesene otavbe. — Vodno in nadtalno tesarstvo Po danih in lastnih načrtih!
Naprodaj je sredrje ve!iko
kmečko POSESTVO
/■ vsemi gospodarskimi poslopji ln pribjižno 35 oralov zemlje, med temi 20 oralov gozd«, drugo polje in travniki. Redi se lahko 5—6 glav živine. Posestvo leži ob deželni cesti L.iiija—Sv. Križ. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 303.
f.
Srhitoht
Potrtim »rcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in zn&ncem, da je nal dobri soprog, pnpn, tast, dedek, stric in svak, gospod
Janlco EiiRaLF
mestni učitelj v pokoja
dne 18. |anuarja 1924 po kratki bolezni v 60. letu preminul nenadoma.
Zemeljske ostanke predragega pokojnika prepeljejo v nedeljo, dne 20. L m. ob pol 16. ari iz hiše žalosti, Poljanska ccsta št. 87, k večnemu počitka n* pokopališče pri Sv. Križu. Prosimo tihega aožalja.
Ljubljana, dne 18. januarja 1934.
Marija Likar roj. Čerin, žena. — Stanko, Bole, Ciril, Zora, otrocL — Tit Grčar, Tka roj. Koznk, Kiota roj. Kunass, zet in sinaht — Vnnki
in vnokinj«.
3BS&niC8, GnrtnjJha Stavbno jGdstcis:
Domžal,
ImSDlBppftatrcinlntlostrii-shntTav&i. promfiune. natrre. crnltvB. posebni ođđeliH u
arhitthlFPo.
do vito nl'.iiib c»n»h kc^it« Iftm volneno hinqo •
rЛ ŽOtl3B9 iu f)uh "1 Zft ШО& -
ublultn, m tirli vno druao dim1 uainstiiriio robo t v.lVtrKO-vini B. STI BMEOK1. Cel.oi Trarovei tn^roo cen«, lliid i.p^ojni.fa |жш«т. dnti.rjK ir-ba ]iots»1 .Hoditi in is delAnoat тилкр^н, da s« v Cel.r, in poizkusi enhrafc kupiti r rei'trpov ni И. STKUMECK I
HISA V PLANINI 144 pri
Rakeku з sadnim vrtom in njivo sa proda; pripr. za manjšo obri v sredini trga v dobrem stanju. Nn željo tudi gozdna parcela 3 johe. Ponudbe nn Jakob Šenčur, Polhov gradcc.	238
Kurilne плргпте — vodo.
vodne naprave — popravilo in postavitev kotlov га visoki pritisk — elektrotehnične taprnve vseh vrst
VIČ - GLINCE 5.
Pisarna: Ljubljana, palača
Ljubljansko kreditne banke, Dunajska cesta 1 b/IIl.
AUTO »Fiat«
tipa 501 — v dobrem stanju, kuptmo. Ponudbe na upravo • Slovenca« pod iteT. 286.
■ f	'Џ
Prodaja vina!j
1 Ravnateljstvo nadbiskupsklh dobnra v Zagreba prodaj« v j večjih in manjših partijah VINO letnikov 1923 In 1923. Natančneje pojasnila daj* gorrfe r«vnnt«ljitvo — Vlaika aliod it 7 S.
ИГ&вУВШ1

trda tn mshka, iskana In ccp t)ana, ttalno » »logi. Premog 'n drva dovaiamo turfl v VREČAH. Naro&lta tprolorna
R. PETRIČ. [ШаШ
(npnvttiM trli SIO. IS
Teleti« 343.
prvotntiHi BKVO blaga povsem zrela se dobi povsod
ЧИВ НВУАША TVORMICI SALAME, PREXA!EKEC'A МГ!А In KRSTI
slnort d. a.
Petrinja
6lawo ;astopjt«9 z. M.	& DttUO
L|ub;jsr.a Cei]e hwlkoi
васккп^шшгвшма« 2л|ашАзпо popravi,sttt
Lanz-Woll, tzdel. 1
1914 !•> ovl
av- 4S :K>— 60 40-60- 80 70 100 tO i—140 lao—170 140-1У0 170—210 2co~ aoo
HP UP 10- 15 !4)—130 ta— го too—iao 20— 25 120—170 23- 30 130—1'JO 30— 40 160—i00 40- 60 170—230 fiO - 00 200-T-300 tiO— 70 300—40J 75- ,S5 400—500 80—100 600—1.00 Prvovrstno u^tierafn«* popravi jeni. Hi oizku.^eui. Enoletno tovnrni-ko jamstvo. I o|>uIiia uioiiiaža. O-giojtfl al tm.lu sUlau zalogo.
Motorji 03 snrovo OliB
bencin-molorji
od 5 (to 50 K.S
®ra£a nscfier a. &
S-.&rsl>, iJautovcaii i.
6. №<M
Zagreb
Beograd
II,ea št. -9. Bai ai-KS 25 Tal. 13 Tsi wO-ta
Brsojavl: „STK0J"
Dobavlja KEMIKALIJE za luboia.crije is Ladr.s'.i i)o.
PRAH OD" PREMOGA
kupim; voznika pošljem sam. FRAN ŠKAFAR, mizarstvo, Ljubljana, Rimska ceste 16.
I©! 'v--------
zn žensko rof»o delo ■ia)inoileri;e;e ter vse poti«bSCi. « zu preli-
sk.v,inie ккког ludi barvu in čistiln, po najnižjih Ci-nnh.
K Teichner
Zesjreb, Petrova ulica 2
NE ČAKAJ a pomladil Na.
roči tnkoi SEMENA. •»<*■•
no drevje, vrtnice, daSje,
gladlole itd - VRTNARSKO VELEPODJETJE «VRT. -h Drarnonlj« In drngovi — Maribor. Zahtevajl« cruikel
leenneaaaiiaaaeajR'sttaaeifi'siit'aveM^P-ffle'ipnsii'isieia
ŽENINI in NEVESTE!
NE ZAMUDITE ugodne prilike z nakupom skoraj polo. vico cenejih kot drugod iu najboljših ŠIVALNIH STROJEV » 15 letnim jamstvom, nadalje POROČNIH PRSTANOV najmodernejše izdelave in bogate izbire, namizne OPRAVE, jediln. ORODJA (besteka) itd. Samo pri IvrdM
JOS. SELOVIN - ČUDEN — LJUBLJANA
MESTNI TRG.
<9<f ifđ&J	d»
& & & % &
đ %
<f &
HODNA MANSJFAKTIiRNA IN KOREKCIJSKA TRGOVIN
koja obstcjl nad 50 'et v lepem mestu Slavonije ua glavnem lr«u z voiikim prometom. Stanovanje n« razpolago. Potrenni kapi'nl in pievetje ! •/« na■ il nnnov. l'oiitnlbepoJ Šifro „SIGUHNA BK-1- TENCIJA" 1924 nt I. JANI C aNTUi	d. a., 0*i;aii I.
kapucinsksv ulic« Stev. S

Stran a
SLOVENEC, dne 20. januerja 1924.
Mer. ti.
©
SA O
M
©
iS
PRESELITEV!
Popolnoma varno naložita m| denar pri
„Vzajemni posojilnici"
▼ Ljubljani, r, z. z ». r.
ki se K PRKtlllfl i; hiše Uriulinskega samostana na Kongcesnem <rgu poleg nunske cerkve v lastno paleto na MiklošiEnvi cesti poteg hotela „UNION". Hranilna »loge sc obrestujejo
po 6%
brez odbitke rttrtntga In Invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo
po 5 V« 7O, vez. tudi po 6 «/, e/e
in vlile po dogovoru. Vernost za hranilne vloge le zn.lo dobra, ker poseduj« Vzajemna posojilnico relativno veilno delnic stavbite deiniike družbe hotela „Union" v Ljubljani. Vrhutega le njena last nova lepa palaie ob MikloSIJevI cesti, vež mertnlh hIS, stavblšt In cemljlJJ v tu In Inozemstvu. Oener se nolo!i !ahko tudi po postnih poloiniuih.
S,
POCENI NAPRODAJ!
LESENA BAR1JERA in visoka STEKLENA STENA z vrat mi in okencem, katera se lahko poljubno montira in jc vporabna za predelitev pisarne, trgovine etc. — Naslov v upravi ^Slovenca« pod Številko J30.
з^ж^^хозазазоа^а мсипдааи^шаааа
Crossicq Orofbers Ш. 9
vioachester « Anglija
Mo'orjl In naprave ssa sesalni plin za: antracit. Oglje, les, lesne odpadke,
lignit itd. Motorji na bencin, motorji na petrolej, Olesel-ovi motorji brez kompresije. Generalni pooblaščenec za vsh. Evropo.
Mr. Edwflrd Jnkobs, englncer Wicn VII, Badhausgassc 1.
:з{жгаааааааса:аа ашзсгхгж-шпсзасзаопс
Prostovoljca Javna dražba.
Ne predlog Aleksandra Baržili, posestnika na Ptu{» etci gori, se bode v soboto, dne
2. februarja 1923 ob 11. tiri dopoldne
na licu mesta v PODLOŽU štev. 6, to jo v trgu Ptofska 1'ora, potom prostovoljne dražbe predalo zemljiSčo vlož. Stev. 127 d. o Podlož, geteječe iz pare. St. 58, stavbišče v izmeri 1 a 16 m in pare. it. 447, vinograd v izmeri 19 a .15 m spritiklmo, za Izklicno ceno 15.000 Din, In zercljižč.r vlož. štev. 95 d. e. Janfki vrh, s »stoječe Iz parcele Id stavbišče za preSo, pare. št. 488 gozd. 489 pataik, 491 pašnik in 492 gozd v skupni iaraeri 1 ba 07 a 40 ro za izklicno ccno 4000 Din, In potem različno pohištvo in premičnine. Poslopje je zidano, z optiko krito, s strelovodom, 2 lepima sobama, obokano kletjo. Štedilnikom, novimi okvirji v oknih, sploh jo bilo prešlega leta vse popravljeno. Zemljišče pri hiši obstoji tudi Iz vinograda, sadonosnika, nasajenega tudi z novimi dre ver! m vrt j zn zelenjavo. Drugo zemljišče ped Janžki vrh jv area-fiirano ir. pripravno za obnovitev vinograde. — Hiša rti zemljišče pri njej ima krasno solcčno lego in je jako priprr.vno za trgovcp, upokojenca itd. Kupen bode tako! stanovanje na razpolago. Prnžbeni pogoji so na vpogled v pisarni Ur. notarja Franceta Strafella v Ptu|u mod arndeLrci urami.
KR OKRAJNO SODISCZ V PTUJU,
P. H.
Šivilje gospodinje
! opozarjamo, da so zopet do-i speli najboljši šivalni »troji

v vseh opremah.
£ Pouk v vezen |o u r» j Krpanju perila in (
S nogavic (Jtefanje) brez- j j plačno e 48 S II O le pri: j
{Josip Peteline!
; Ljubljana, s». Petra
j Hehanilna delavni« pod vod-| stvom priznanega strokov- j i njaka in mehanika Stanko : • Galcta na razpolago za ii- 5 ' valne stroje vseh sistemov s in koles. 79H4 5 i j игтиггмлттмштегштмгнлпипеатмеш
NOVA HIŠA
r vrtom, z elektr. lučjo, uro od Ljubljane, 10 min. od kolodvora ob drl. ccsti, in na željo tudi 3000 ra" stavbišča naprodaj. Naslov pove uprava aSlovencai pod St. 351.
ШЏШ BSVi
oblastveno ptetakuSe«. Dobite na v lekarnah in rirogerijaH aH naravnost pri oddelku JtftTLO rcterisnrljt Keai. d. d.
£«<ireb, BleničSa cesta 21.
TeleJon 14—»i
HIŠA enonadstropna na periferiji, s prodajalno in pod-zidanlmi kletmi ugodno naprodaj. Loknl in deloma hiša sc isprcrnl. Naslov v upravi llst.4 pr>d Številko 217.

t
t
f
Parna pekarna Viljem Bizjak
ш sveže pecivo
vsak dan popoldne ob 14. in 17. uri
NaznanSIo otvoritve!
edino specialnega podjetja v Jugoslaviji:
Tovarna za ločen'e dragih kovin
J. Augustin, Ljubljana, Sv. Jerneja c. 231
Izdelavn in prodaja Sistemi r.lata, srebra in plntine — Kemično analitični laboratorij Ločenje dragih kovin iz odpadkov in prahu — Kiorzlato — Platinklorid Srobrov nitrat, klorid in oksid
Pozlačeni«, posrebronje, ponlklanje, pobakrenjs na tovem. nalln

Бшпр češho postajno perje.
Kilogram sivega na pol (cufano perje) Din 60'—, polbelo Din 75'—. belo Din 85—, boljSe Din 95'—, fino, na pol puh Din 145 lino Din 175'—, najfinejše Din 220'-—. — Beli puh Din 370"—, enežnobeli prsui puh Din 445'— Franko in c&rinc prosto proti povzetju. Ncugaja|oče sc lahko vrne. Vzorci zastonj. Mnogo priznanj in naknadnih narofcl. — Razpošiljalnice posteljnega peija
SnchSBl S CO., Wm XIV, БвШв1дше 9-6
u
Sprejemam dame in gospodiCn« v praktičen pouk v evrho prlučsain si za 'ustno rabo samostojna izvrSe-
vat£ vsakovrstne modne klebuke. Vsa nadaljna pojasnila od 10 dopoldue do 1 popoldne. Modni salon za damske klobuke
tifablfaaa. Pred škaflio 21 II. aadotranje.
Ameriški vladni paraiki
v Mew-York
Iz Bremona čes Southampton v Chorbourg
Oeorge Washlngton
23. Januarja (v Boston)	22. marca
Piresldenl Harding 11. iabr. 15. mar. AmecfcTi	22. iebr. 2fi, mar.
ffinl Boosevplt i. Iebr. 1 mar.
Odhod iz Saufci amptona in Cherboarga 1 dan рогпејв Iz Sonthampiema— Cheuibourga
levlathan
1. aprilu 2X. pprAla IS. maja Vse podrobnosti povedo naslednji naslovu Izbirat priHka za prevoz Snega.
ММПБВ STATES LINES
»eagradi falata Beogradske Zadrugo, Preko Hotel Brtsto a, Zagnali, Srediesji Snvot Hrvatskih Scljać-fe'h Eađmija, Mlbanovidcro nlica 2, Vtek.o puta »••Udvaia. — iHnbijona, Bzotiarslvo Zjedlnjenih А»спШ2> Dt&v, baneUka cesta 29. — Satu.cvo, Savcz Grva culk Seijaćkih zadruga za Bosnu 1 Нетеввоггко, Aleksandrova ulica 32.
ScSak, Banka za Pomatsiv.
Trboveljski PREMOG in DRVA
dobavlja DRUŽBA ILIRIJA, Ljubljana. Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
I
Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka
FRANC CERAR f S
tovarna slamnikov in klobukov
v Domžalah, Stob 50.
Zaloga t Celju, Gosposka nL 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
p»> Stroški prt uporabi bencina.
mm Vozi bresc
Adaptiral svoj auto-traktor ali stabilni motor s patent HAG-generator j em.
Kuri Z Prospekta In reteren-e daje
ogljem! #идо~ђад
f Ljubljana : Telejor. 590 Bohoričeva ulica 24. Stroški pri vpoeabl oglja.
STROJI TOVARKE Ш LIVfflE МШШ
ustanovljena leta 1767., dobavlja prhuano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah kratkih rokih,
zaDievojfe cenik!

Stroji za pletenje *
(Sfr№ n. KfFHmisclilnen) нвђог tudi vse potresnim sa stroje od notpaznetejsih tvrdh haHar Feilhs Ledci зг. Ullhelm BnrfK, llpoliis, Wisn, Frifz SchustBr, Gheninltz. SanScr I Graff, Citemnitz, s na|ve(jl Izberi tis zmernlb cenah pri »amozsstopnlhii za 3"g?slavl|o
PSfred Koznifj, OsisH L Supanin^t nllts broj it
Igle шћ StimllN Tcdnn s zalcul.
»в
Mehanična delavnica in livarna medenih izdelkov
j Kare! BIHGHR in drag.
V Zgornji Šiški, Kosova uHca številka 96
sprejema vsa nova dela in popravila., izdelana v lastni režiji, kakor atavbinska dela, lztikala za roulozapore, izdelovanje medenih ležišč (Lager) v lastni livarni, prevzema montaže transmisij in strojev, izdelufe vodovodne armature zakleparie in razne pipe iz medi po najnižjih konkurenčnih cenah,
^4ii!MiiiiiMimiwiHinmiuiiiHiiiMuiiiuiuuuMiiuuiiiuiu
j Kože divjacme !
1 lisice, kune, dihurje, vidre, zajce itd.
kupujem neposredno za Ameriko, — Plnfiam najviije dnevne cene!
Od 1, januarja t; L zbirališča v vseh večjih mestih Jugoslavije, Italije fn Bolgarske;
Zagreb) M. Klobočki, Mcsnička ul. t. Sarajeioi Jokič i Rosić. Bos. Novi; Ibrahim Memi6 Beograd: Josip Fischer (Hotel Pe-
trograd). Tuzla: Braća Antić. Skopljr: Jeruham Karlo sinovi.
Bjelovar: Weber 1 drug. Lovinac: Mate Kovačevič, ISaojaluka: Mile Jankovič, Kotor: Borlslav Makslmovli i dr. Osijck: Hermann Lederer. SrJak: Mate Stlpčič. NikSič: U^ar Mandič.
Nadalje imamo zbirališča kož tudi v I.jubljaai, NlSu, Gospičo ter v Sofiji ia Trsi«
Mavro Fischer, Sisak. — Telefon 86, 30 in 61.
џ|пш«1мншт»мипи111	ашиицр

MiMihutuimi'imniiiii?
Sled, Uavtat, Celje,
fob
Ercepnovi
Ћтм,
Ргш1јв, Sarajevo, Split,
Hraoj, Ц\Шм,
ffiarilior,	Zagreb.
Amerikanski o d I o
NasUov za brzojavke: JADRANSKA.
Afllirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opalifa, Wlen. Zada/. FRANK 6AE9LR STATE BANK , Cortlond Street S2, New-Yorlk Clty.
um УИОЗбИО DE CK1LE, Valparaisa, Diitofogastii, Punta
Fusrto Natalss, Foryenir.
izdaia konzordi »Slovenca««
Odgovorni urednik: Franc Kremžar v. Liubliani.
'utloslovanska tiskarna T Ltubbaiuu