116. številka. Trst, v sredo 22. maja 1901. Tečaj XXVI „Edtaost i it . evkrat ar •««. ruun uedflj in raznikov. ->n 4. uri zvečer. Vft^iilita isaia : za celo let«........34 kron za pol leta.........12 - za >trl leta........C _ za en me«>c........ 2 kroni "š»i Sairo »e o-ače^nti naprej. N* ne- k« .llrt _ i O Vobakarnah v Trstu ae prodajajo po-Aamezne Številke po 6 stotin t (3 btĆ ): »▼en Tmta n* po 8 stotink (4 ovč. i Telefon >t\. sT«.^!. Edinost G-iartilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vratah v petitu. Za večkratno naroČilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd. ne računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi ne ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnlfitTo. Naročnino in oglas« je plačevati loeo Trst. UrednlAtvu tn tiskarna se nahajat« t ulici Cariittia štv. 12. Y pr;iTiilfttv<», in (prejemanje inserutov v ulici Molil piccoio Siv. 3, i!. 'iHU-lr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k Lastnik konsorcij lista „Edinost1* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Ljudsko štetje v Istri in v Trstu. Interpelacija posl. Spinćića in tovarišev do njegove ekscelencc niinisterskega predse*inika kakor voditelja ministarstva za notranje stvari v seji zl»or-nk-e poslancev dne 13. maja 1901. V dodatek k inter|»elaeiji prvopodpisa-nega in tovarišev od S. febmvarja t. I. si tlovoljujejo podpisani glede {»Ritoinnja o ljudskem štetju {»ovdarjati še nastopne slučaje, kakor so jim bili priobčeni. V Vrvare so dne 11. februva'ja t. 1. zjutraj prišli štetveni komisarji iz Poreča, da bi vršili ljudsko štetje. Prebivalci vasi bo zahtevali takega pisarja, ki Ih> vešč njihovemu, hrvat-kemu jeziku. Našli so tacega in isti je do poiudne v navzočnosti komisarjevi v hrvatskem jeziku izpolnil štetvene |>ole za osmero rodbin. Popoludne je prišel zopet štetveni komisar v selo, in sicer z občinskim redarjem in dvema orožnikoma terse ni hotel ve«** |h>s! uže vati hrvaščine zmožnega pisarja, ampak je v italijanskem jeziku vršil izpolnjevanje štet veni h pol. < kr. f>olitična oblast je torej oiveinskim organom privolila orožnike, da so {»odpirali občino v nje samoob lastnem |M»stopanju. Nekateri prebivalci iz Zdrenja, občina Oprtali, so se pritožili pri c. kr. štetvenem organu, odlagi takih kol-kovanih izjav popravljal občevalni jezik. Ko je neka Tentor K. odgovorila šte-tvenernu komisarju v Cresu, da ona v hiši govori hrvatski, je opazil isti : »V hiši govorite hrvatski, ali ko prihajate v trgovino X ali na občinski urad, govorite-li hrvatski ali italijanski ? Pazite, kajti, ako v tej točki na-poveste neresnico, vam damo naložiti denarno glol»o. Vi ste Italijanka, ker govorite t u «1 i italijanski!« Na sličen način se je baje postopalo tudi z drugimi strankami. Slične pritožbe se nahajajo v v Trstu izhajajoči »Edinosti« dan na dan radi postopanja o ljudskem štetju. Dajč to javno na znanje in sklicujč se na interpelacijo, stavljeno dne 8. februvarja t. 1., obnovljajo podpisani vprašanje do njegove ekscelence gospoda ministerskega predsednika in voditelja ministarstva za notranje stvari: 1) Je-li njegova ekscelenca pri volji — v varstvo prava in zakona — izdati {»odrejenim oblastim v Trstu in Istri stroge odredbe v to, da se falzifikacije, storjene na ljudskem štetju, popravijo, in da bodo podatki ljudskega štetja, za katere so odgovorne državne oblasti, na prvem mestu pa c. kr. ministerstvo za notranje stvari, odgovarjali resničnim odnošajein? 2. Je-li njegova ekscelenca pri volji, poklicati na strogo odgovornost one. ki so zakrivili fa Iziti kaci jo ? Politični pregled. V TRSTU, dne 22. maja 1901. Parlamentarne stvari. «Slovanski centrum» je imel predvčerajšnjem sejo pod predsedništvom dra. Sustersiča, v kateri je poročal vitez Berks o predlogu »Hrvatako-slo renskega kluba«, da se zasnuje skupna parlamentarna komisija, ki naj bi o važnih vprašanjih kluboma stavila svoje predloge. Temu p r e <1 1 o g u so pritrdili soglasno. Na to so pričeli razpravo o v praše »jih, ki so na dnevnem redu. Razpravo bodo nadaljevali. »Slovenskemu narodu* pa |K>ročajo z Dunaja, da so poslanci tir. Ferjančič, Gabr-šček, Plantan in dr. Tavčar s srbskima poslancema iz Dalmacije, Kvekvićem in Vujato-vičem, zasnovali »Jugoslovanski napredni k 1 u b». Načelnikom je bil izvoljen dr. Ferjančič, njega namestnikom K v e k v i <5. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — Ministerski predsednik dr. Koerber je predložil zakonski načrt glede nvedenja pokojnin zasebnih uradnikov. Posl. H a n i s c h je interpeliral o reformi davka na delniške družbe. Ministerski predsednik je odgovarjal na interpelacijo glede izgona avstrijskih podanikov iz Trans vaala od strani angležke vlade. Dejal je, tla ima vsaka država pra- ; vico izganjati one tuje podanike, ki jej delajo sitnosti. Avstrijska vlada da je že v tej stvari obrnila na Angležko, kr je odgovorila, tla je pripravljena dati odgovarjajočo odškodnino onim, o katerih bi bilo dokazano, da sa I bili po krivici izgnani. Meti izgnanimi pa da je mnogo takih, ki so bili zapleteni v zaroto J proti angležkim častnikom; tem da se ne izplača nikaka odškodnina. Avstrijska vlada pa pozivlje dotične svoje podanike, katerim se zdi, da jih je angležka vlada po krivem j obdolžila, tla naznanijo vse, kar bi moglo j ovreči trditve angležke vlade. Tozadevni akti se izroče avstrijskemu ministerstvu za vnanje i stvari, katero ukrene vse potrebno, da se bo spoštovala pravica. Na to so nadaljevali drugo čitanje zakonskega načrta o gradnji druge železniške j zveze s Trstom. Češki radikalec Klofač je zatrjeval, da bo nova proga koristila samo Trstu. Posl. S t e i n vv e n d e r je dokazoval, tla bo nova proga splošne koristi za vse avstrijske dežele. Po daljši razpravi, katere so se udeležili posl. Kaftan, Dobernig, Hoffmann-\Vel-lenhof", Peric (ki je pričel svoj govor hrvatski in ga nadaljeval potem nemški), F resi, Berks, Kienmann in ltomano\vicz, sprejeli so prvi odstavek investicijskega zakona. Danes ima poslanska zbornica ti ve seji, jedno ob 10. uri zjutraj, drugo ob 7. uri ! zvečer. Delegacije. Iz nagovora predsednika avstrijske delegacije, kneza Ferdinanda Ij o liko v i c a (glej sinočnjo brzojavko !) bi bilo ! povdariti, da ni omenjal trozveze ; pač pa nekaljeno mirno sporazumljenje vseh i vlasti, ki je tem veče vrednosti sedaj, ko stojimo pred novim urejenjem razmer naše vna nje trgovine. Knez I^obkovic se torej ni ho-j tel spuščati na polje internacionalnih razmer. Bržčas je upošteval avstrijske razmere in razliko v sodbi o koristnosti naše zveze z Nemčijo in Italijo in se je hotel izogniti, da bi njegova beseda neprijetno naletela na tej ali oni strani. Zgovorneji je bil v tem pogledu predsednik ogrske delegacije, grof Julij Szapary. Seveda, njemu se ne treba ozirati na one, katerim iz trozveze izhajajo žrtve v politiškem in narodnem pogledu, kakor n. pr. nam Primorcem iz zve^e z Italijo. Grof Szapary je proslavil trozvezo kakor jamstvo miru. To naj bi bilo. Ali da je rekel, da je trozveza pognala globoke korenine v naši domovini, s tem je pa že segel malce preko — resnice. Da je rekel : narodi avstrijski vspre-jemljejo lojalno to zvezo, ker jo je sklenil njih vladar, čegar lojalni podaniki so — to bi bilo prav. Več pa ne bi bil smel reči, ker ni res. Sicer pa je gospod madjarski grof sam, in morda ne v svesti si tega, izrekel trpko besedo o trozvezi, ko je čutil potrebo, d a je izrazil želj o, da »> i tudi n a r o d i v Nemčiji in Italiji gojili simpatije do nas, kakor mi do njih! Torej gospoda grofa samega spreleta rahel dvom, da-li oni drugi res gojč simpatije do nas ? ! Psihologično vsaj ni posebno umevno, da bi bile v nas pognale toli globoke korenine simpatije do ljudij, o katerih moramo dvomiti do danes, da-li oni gojijo simpatije do nas ? ! Pokojnina privatnih uradnikov. Zakonski načrt glede zagotovljenja pokojnine privatnim uradnikom, katerega je v včerajšnji seji poslanske zbornice predložil ministerski predsednik tir. Korber, podreja vse privatne uradnike, ki dobivajo mesečno ali letno plačo, dolžnosti zavarovanja, ako so dovršili 18. leto in imajo najmanje 600 kron letne plače. Izvzeti so le oni, ki bi službo, podvrženo dolžnosti zavarovanja, nastopili še le v 50. oziroma 40. letu svoje dobe. Načrt razlikuje tri razrede. V prvi razred spadajo oni, ki imajo tlo 1200 K letne plače, v drugi oni z letno plačo od 1200—2400 K in v tretji oni, ki imajo nad 2400 letne plače. Zavarovanec ima pravico: 1.) do rente v slučaju nesposobnosti za delo ; 2.) do starostne pokojnine ; 3.) do podpore v slučaju brezposelnosti ; 4.) do rente za udovo; .">.) do vzgojevalne do-klade za otroke; 6.) do eventuelnega jedeu-kratnega odplačila za preostale, Po razredih odpadajo za zgornje slučaje sledeče svote : l. razred: invaliditetua renta 600 kron, starostna pokojnina 000 kron, renta za udovo 3U0 kron. II. razred : invaliditetna renta 000 podlih r t: k 8 Na razpotju življenja. Va-ka -lika: Oe^ki na« rtal J. L. Hrdina : posl. Podravski IV. A Klarica? Saj so pripovedovali ljudje, ki so jo srečavali z Zameckiro, kako sta se smijala v kočiji, kako se laskala drug drugemu, tla je bilo to naravnost odurno! 1 o ni bilo nikako čudo. Zamecki jej je j predstavljal razliko meti Cirilom in samim seU>j, meti dninarjem tn bogatim kmetom in Klarica se je t^-mu smijala. Poleg Cirila jej ! bi j>o^tale trde te mehke roke, v njegovi bedi bi jej rudečiea na licu obledela, v joku bi jej ugasnile te plave njene oči. A l>ede in joka doživlja baje dniuarjeva žena jeden do-poludne več, nego kmetica za vse življenje. O n — Zamecki — pa jej zamore obljubiti brezskrbno življenje. Klarica da ne poj de nikamor f»eš : ta-le vranca jo bosta vozila jtovstali. Vsakdo jo bo pozdravljal uljudno ter jej |M>ljul>oval roko. Ne za mater, kakor osi.ale kmetice, marveč za «milostlj;vo gospo* jo l»odo klicali ljudje. Klarica se je radovala. A kaj je dejal častiti gospod ? Ko in u je Klarica nekega večera povedala, da noče Cirila ter tia jej je bolj všeč vdovec Zamecki, moral se je starček prijeti mize, da n< padci. «Ali prav slišim? — Tudi tebe se je že polastil napuh — in ti že pozabljaš na svojo revščino ? — Kako boš dajala enkrat odgovor pred Bogom, tla si umorila tako plemenito eree, samo radi tega, da te je tako vneto ljubilo. Ali hočeš zapoditi to črno misel, hočeš-li preklicati svojo sodbo, hoČeš-li nagraditi Cirilu doprinešeno razžaljenje ? — Nočeš ! — Prisiljena pokorščina ni dosti vredna, radi tega odpiram vrata tvoji volji. Sprejmi moj blagoslov — s to-le toplo željo, tla bi iz zrna blagoslova ne zrastlo drevo kletve — —i. Drugega dne je prišel Zamecki prosit za Klaričino roko. Župnik je bil zelo bled. Ko mu je ženin pripovedoval, da le svojemu stricu na ljubo napravi Klarica ta korak; da vzame njega le radi tega, da bi mogla podpirati mater na stare dni — se je stari župnik zamislil za trenutek. — — Nemara je molil: «In ne pelji nas v skušnjavo*, —nemara, toda o tem mu je zagugala pred očmi j slika njegove dosedanje revščine ter zasvetila mti v duši nadeja, da bi to, kar je govoril ; Zamecki, vsekako vtegnila biti resnica. Očital si je, tla je tako neopravičeno obsojal Klarico — — stara mi*el ni bila zmožna, tla bi se oprla mladim, zgovornim ustara. Župnik je dejal, tla pr> volj uje . . . . A ko je prišel k njemu Ciril kakor k poslednjemu zavetju svoje opeharjene nadeje ? Bodi tla se mu je le zdelo tako, bodi da je bilo res, da je častiti gospod tako hladen do njega, kakor še nikdar doslej. Simo tolažba — a to le tolažUa ; niti biljke nadeje za revnega fanta ! Je že neki tako božja volja, pred katero se mora umikati vsaka želja in volja človeška. «Ne božja volja — marveč volja Kla-ričina !» «Seveda, Ciril, toda če se temu upremo, umorimo Klarico in tvoja tudi ne bo. Naj jo ima vsaj drugi !» «A kaj je dejala Marijeta?* Ko je videla Cirila potrtega, se je jokala ; ko je videla Klarico veselo, se je smi- jala, a ko je spregovorila s častitim gospodom, je dejala : »Tvoja volja je tudi moja volja». V. Odkar je stal Toužetin, ni bilo baje še tako hrupne svatbe, kakor je bila ona Za-meckega, ko se je ženil vdrugič. Ko je vzel prvo ženo, stalo ga je to lepo svoto denarja, da bi si človek pozidal ž njim zalo hišico ; poleg ceste. Toda vse to še ni bilo nič v primeri z drugo svatbo. Bodi od blizo, bodi od daleč, vsakdo je bil povabljen. Na sosednjih grajščina.i je bilo tega dne vse prazno, gozdi in lov so bili izročeni varstvu božjemu ter strasti lovskih tatov; na polju ni bilo videti žive duše. Ves trušč in življenje sta bila prenesena na kmetijo Zameekega. Da, celo iz Prage je dospelo nekoliko gostov. Zdelo se ti je, da Zamecki hoče še prekositi vse te sijajne obljube, o katerih je še-petaje govoril Klarici. O Matevževem sejmu se ne zbira v Slanem več ljudij na trgu, nego sijih videl tega dne v Toužetinu. Dospeli so bogatini, da povečajo ponos Zameekega; pa pozvani so kron, starostna renta 1 HT>41 kron, renta za udovo 4< h i kron. III. razred: invaiiditetna renta 1 If*n> kron, starostna renta IHtM) kron renta za udovo ♦ »<)<» kron. P«Ml|H>ra v slučaju brezposelnosti, dovoli se k većemu za ] leto. Vzgojevalne doklade znašajo za vsakega otroka 10 do -0°/0 inva-liditetne rente: jedenkratno eha. Sedaj je tudi dr. S. Mazzura v imenu kluba neodvisne narodne stranke prijavil dr. J. Kanja včieu, načelniku kluba stranke prava, da je prvo i menovani klub storil uklep, da je sloga te stranke z onim krilom stranke -prava, kateremu je organ »Hr-vatska«, ne le prišla nasproti željam hrvatskih rod olj u'h»v, ampak da je tudi že obrodila dobrih [►or-ledie, ter da klub živo želi, da se ta s 1 o % a razširi po p r i s t o p u t <1 »dobrega j>o-znaval<-a političnih razmer v Srbiji« je dobil »Obzor« jako zanimiv <"ianek, ki z vso ostrostjo biča one, ki vse sedanje (»odrobnosti dogodkov v kraljevem ko na k u v Belemgradu puščajo v svet. Ciankar omenja uvodoma, kako je Srbija — po krivdi pokojnega Milana — postala dežela senzacij in je prišla tako na glas, da s'* izvedeli o njej tudi ljudje, ki se ne brigajo ni za politiko ni za geografijo. Mladi kralj Aleksander pa je povodom svoje ženitve z Drago Marinko slovesno izjavil, da je bilo dovolj senzaeijc in iznenadenj, ki bolj in bolj disk red i ti rajo kraljevino pred velikim svetom. Potem omenja člankar govorice, da je indiskrecija nekega telesnega zi I ravnika kraljiee Natalije mnogo prijtomogla do razdora med njo in pokojnim Milanom, kateri razdor je imel toliko žalostnih posledic za Srbijo in za Milana. A kako »uživajo« še le sedaj protivni k i zakona med Aleksandrom in Drago ! Kako cinično razpravljajo po ulicah o vesteh iz intimnega zakonskega življenja, torej o stvareh, ki v najnavadneji meščanski hiši smatrajo kakor posebna svetinja, ki se pazno prikrivajo pred profannimi jeziki. Res, jmjIo-žaj kraljiee Drage ni tak, da bi jo mogla zavidati tudi najskronineja meščanska žena. Kaj jej pomaga krona, ko jej ne prizanašajo niti v onem. pred čemer je sieer tudi najsi roraaš-neja žena povsod na svetu obvarovana po svoje vrste imuniteti. S takim cinizmom bine razpravljali v ^dnakem slučaju niti o kaki delikventinji v zajK>ru ! Navaden slučaj, preko katerega se v dostojni rnešTanski hiši spušča zastor diskrecije, razpravljajo tu novine v vseh podrobnostih in zabavajo svet s ciničnimi kora-binaeijami. Potem pa vsklika »Obzorov* T-lankar : Kaki ljudje so to v okolici mladega kraija, ki tako malo pazijo, da bi se tajnosti bili tudi reveži, da ne bi godrnjali radi ne-hvaležnosti, ali radi izneverjenja Klaričinega, da bi bila odstranjena vsaka nevolja z brezplačnim pogoščenjem. »Zares, ko bi se ženil Ciril*, je bilo slišati >emtertje med ljudmi, »takšne gostije bi nam ne bil pripravil : niti bi nas ne bil pozval na prežo». «IIa!» govoril je ta in oni, »pravijo, da Klaričino ravnanje ni lepo... a zakaj ne?... Takšna gospiea si more in mora misliti na nekaj več. nego na preprostega dninarja. Ciril je seveda vrl fant. pa tudi Zamecki ni nej>oštenjak. ker nain je priredil gostijo. Ko bi ne bil vrl, ne bi nam dal niti soka. Ce-gar kruh ješ, tega {»esem jnjpevaj !» Kevni Ciril! Ta preprosti narod, ki te je imel rad radi tega, ker si revež, kakor je on, in kije s tel>oj čutil b«lest ter obsojeval Klaričino ravnanje, se obrača sedaj strani od tebe, on te več ne pozna. Tvoj tekmec mu je dal sladkega soka. on je jk» tem soku spremenil svoje menenje. Kevni Ciril, kje neki si? (Pride še.) i iz zakonskega življenja ne raztresale po ulicah ?! Kaki ljudje so to, da ne store niče-i sar proti razstresanju kombinacij, katerim je predmetom tista žena, katero je kralj pred v^em svetom proglasil za izvoljenko svojega sr;*a, radi katere je pretrgal mnoge zveze, ki bi mu bile mogle mnogo koristiti. Tu ni dvoma, da je okolo mladega kralja mnogo | (»opačenosti, zlol>e, intrige in bizantinstva. Tudi »Politik« žigosa najostreje in na uvodnem mestu postopanje dunajskih in budimpeštanskih novin ter je uverjena, da bi vsega tega krika ne bilo, ako bi Srbija ne bila — slovanska kraljevina. Tudi »Politik« jemlje kraljico Drago najodločneje v svojo obratni »o ter dolži nemško in matljar- j *ko novnstvo uprav zločinskega postopanja i proti ubogi ženi, do katere ne kaže ni iskrice i sočutja. Vzrok temu postopanju vitli pa praški list tudi v želji, da bi se maščevali nad kraljem Aleksandrom za to, ker se je oslobodi I j očetovskega svetovalca in je začel drugačno politiko. I to novinstvo, ki je le olepševalo vse grde čine Milanove, je naravnost brutalno nasproti kralju Aleksandru in njegovi soprogi ! »Politik« se boji, da se za Srbijo bližajo zopet burni časi in da doba presenečenj še ni pri kraju. No, mej tem je prišla tolažilna beseda v , Beligrad iz — Petrograda. In beseda istega mesta izdaja v Srbiji največ. Xa brzojavno častitko kraljeve dvojice srbske povodom imendana cerjevega je odgovoril le ta najpri-srčneje. Brzojavka carjeva pravi, da v Pe-trogradu odbijajo grdi sum, ki ga je nemško in židovsko novinstvo na internalno zloben način valilo na kraljico Drago. Tržaške vesti. Himen. Danes zjutraj se je poročil v Bazovici naš domačin, gos p. dr. T e o d o r S t e g u, c. kr. sodni pristav, dodeljen ju-stičnemu ministerstvu na Dunaju, z dražestno gospico I 1 k o P e r t o t o v o, hčerk ) znane rodoljubne družine g. .Josipa Pertota, nad-učitelja v Bazovici. Mnogim čestitkam, ki prihajajo novo-poročencema od vseh strani, pridružujemo se udi mi s prav srčnim: Bilo srečno ! Birma. Škof tržaški Sterk podeljeval bo zakrament sv. birme v tržaških cerkvah letos po sledečem redu : Dne in 27. t. m. ob uri zjutraj v katedralki sv. Justa ; dne ob 10. uri in pol v cerkvi novega sv. Antona; dne 30. ob 10. uri in pol zjutraj v cerkvi starega sv. Antona : dne 2. junija ob 9. uri in pol v cerkvi sv. Jakoba ; dne 4, junija ob 10, uri in pol v cerkvi pri jezuitih in dne 9. junija ob 10. uri v cerkvi sv. Jakoba. Bos nas raruj —interpelantov ! Gg. državni uradniki tržaški imajo ves razlog tlo takega vsklikanja. Prijatelj nas opozarja — priznajemo, da smo mi sami prezrli veliki tlogodek — na to, da je bil drž. poslanec M a u r o n e r te dni tako nezaslišano brez - -obziren, da je s posebno interpelacijo v parlamentu na Dunaju nastopil kakor protektor državnih uradnikov — avstrijskih. Mauroner, dobrotnik komur si bodi in še celo državnim uradnikom avstrijskim ! Človek bi moral misliti, da je to le slab dovtip, ako ne bi imeli pred seboj črno na belem. .Mi vemo sicer in umejemo, da v časih, ko se vrše iz vestne civilne pravde, ki so v zvezi z izvestnim va-... ruštvom, bi bilo tudi gosp. Mauronerju ka- j kor »za maslo« nekoliko — rehabilitacije, ali tega »torta« vsejedno ne bi bil srael storiti sg. državnim uradnikom, da jih je očitno spravil v luč Mauronerjevega protektorstva. Mi vemo sicer, da jih je mej njimi krvavo malo, ki ne I »i bili našemu na rodu najintitn-neji — nasprotniki, ali te nezgode — Mauronerjevega javnega protektorstva — jim vendar nismo privoščili ! Kes, ves razlog imajo naši državni uradniki za vsklikanje: Bog" nas , varuj — interpelantov ! Avstrijska jednako p ravnost. Pišejo nam: V A vstro-Ogrski monarhiji imamo neki Člen XIX,, ki jamči vsem narodom jednake pravice. V zraislu teg i člena moral bi imeti slovenski jezik po naših uradih take pravice, kakoršne ima laški ali nemški jezik. Kako pa delajo c. kr. oblasti z nami, služi naj v dokaz sledeče, kar priporočamo tudi našim uglednim državnim poslancem v blagohotno upoštevanje: Ako si ukupil govejo žival izven tržaške užitninske črte in ako moraš s to okupljeno govedo v Trst, oglasiti se ti je na užitnin-skem uradu. Ponižno jemlješ klobuk z glave, potrkaš na vrata, kjer je napisano: »Kanzlei« — ali »Ufficio< — (slovenski ne sme biti, da-si so ti uradi po slovenski tržaški okolici in imajo po ogromni večini posla jedino le sč Slovenci) in od znotraj zaslišiš glas: »Avanti« —, vstopiš, poveš, kaj želiš, na kar prejmeš, na svojo slovensko zahtevo, nemško laško tiskovino, izpolnjeno nemškim jezikom. Ko si opravil to, k-; so na c. kr. užitni nskem uradu tako lepo ustregli tvoji pravici, zagotovljeni ti po členu XIX., prejmeš neko drugo tiskovino od finančne oblasti, ki se tako glasi : »Revisionsbogen uber Rindvieh zu \virt-scbaftlichen Z\vecken. Foglio di Revisione sugli animali bovi ni per iseopi deli* economia rurale.« — Ta tiskovina je zopet izpolnjena nemškim jezikom. To tiskovino moraš pazno čuvati. Vsako toliko časa ti prihajata }>o dva finančna stražnika, katerima moraš odpreti, hlev in prinesti to tiskovino, na katero ti zopet nekaj zapišeta v nemškem jeziku. Slovenska jednakopravnost obstoji torej v tem. da ti na tvoje slovensko govor- i jenje izročajo n e m š k o-l a š k e tiskovine, izpolnjene nemškim jezikom! Kar pa treba imeti pred očmi, je to, da so vsi užitninski uradi okoli Trsta na slovenskih tleh in da imajo posla skoraj iz-: ključno le s Slovenci ! In vendar tako vršenje j jednakopravnosti ! Nadalje treba zapomniti, da se v Trstu in tržaški okolici pečajo s kmetijstvom, rekel i bi, izključno le Slovenci! Kinančna j uprava bi bila torej morala znati, da »Re-[ visionsbogen« in »Foglio di Revisione« je namenjen v prvi vrsti Slovencem, potem še le I^ahom — in slednjič, če je že tu kakšen Xemec — tudi Nemcem. Ako bi finančna uprava hotela tud' proti Lahom in Nemcem tako izvrševati jednakopravnost, kakor jo izvršuje po tržaški okolici nasproti Slovencem, videl bi prav rad, kaj bi naredila Nemec in I^ah, kadar bi na nemško-laško zahtevo prejela slovenski izpolnjene slovenske tiskovine ! Člen XIX. govori o jednakopravnosti vseh narodov in državne oblasti ga morajo izvrševati. To hočemo, to zahtevamo ! Kako gospod Juri/za vabi in kako poroča ! Iz Rojana nam pišejo : Naš gospod župnik je /.adnje čase zopet v svojem elementu. Vojevit vam je, da je kaj ! Ne odpušča nijedne prilike, tla ne bi klical na mej-dan vse nasprotnike svoje — politike. Je trenotkov sicer, ko si prizadeva, da bi se kazal spravljivega in v luci po nedolžnem proganjane nedolžnosti, ali ne gre, pa ne gre! Cim se je nekoliko razgrel, pa pozablja, kar je govoril malo popred in — kakor se pravi — pada iz role.« Tako se mu je zgodilo v petek zvečer, ko je imel italijansko propoved. S prva je govoril tako sladko, kakor da mu je vsaka beseda z medom namazana. On ljubi jednako — je prisezal — vse narode, on imajednako rad Italijane in Slovence. On je samo za Roga, on ne žali nikogar radi njegove narodnosti. Kakor vidite, si je gospod Jurizza prizadeval, da bi se kazal oznauovatelja miru, ali njegova »jednaka ljubezen« do vseh ima silo kratke noge. Ni še minolo nekoliko minut — čim je začel v svoji laški propovedi i vabiti na slovensko propoved nasled-1 njega dne, že je zopet pal v svoj znani »tone in je nevsmiljeno obdeloval vseh, ki I niso prijatelji njegove — laške politike!: Svoje »laške poslušalce je pozival naj le! pridejo : na slovensko propoved, saj Bog da razume vse jezike! Nikar da naj ne poslušajo tistih »gotovih agitatorjev«, katerim je vse drugo mari prej, nege« cerkev... Kar pridejo naj... Mi bi menili sicer, da propovedi so namenjene poslušalcem in da torej ni vsejedno, če laški poslušalec — ne ume slovenske propovedi in da bi bilo, ako bi gospod župnik J u r i z z a, mesto da vabi laške poslušalce na slovenske propovedi in žaljenjem odganja slovenske poslušalce, veliko umestneje in koristneje za božjo stvar, ako bi slovenske poslušalce z besedo ljubezni v slovenskem jeziku vabil na slovenske propovedi. Tako se pa mora zdeti človeku, da gosp. župniku ni do tega, da bi propoved dosegla svoj namen, ampak da hoče se svojimi pozivi : *le pridite, tudi če ne razumete !« doseči le — vnajen efekt, malo demonstracije proti »tistim agitatorjem«. V soboto pa je bila neka poroka. Slovenec je poročil Slovenko. A poročal je gospod župnik Jurizza sam ter je to priliko porabil za daljši — agitacijski govor v 1 a š- kemj e z i k u !! Tako ima gospod Župnik »jednako rade tudi Slovence ! Gospod župnik je opominjal novoporoeenca: naj se ne dajeta zavajati od tistih »gotovih agitatorjev« ampak naj ostaneta v svoji veri in naj ne postaneta «ne uniati, ne slavisti«...! Gospodu župniku bodi povedano, da je učil krivo vero, ko je hotel vzbujati menenje, tla je oni, ki je vstopil v katoliško cerkev z unijatskim obredom, izstopil »iz prve vere«. Potem pa ga moramo pozvati na odgovor, kaj imajo »slavisti« opraviti z vero in je-Ii umestno, tla katoliški duhovnik na svetem mestu in ob taki priliki, mesto da bi lepo poučil človeka o usodnosti koraka, ki sta ga storila, obvezanega za vse življenje — ščuva v protislovenskem zmislu in to celo slovenske ljudij. Efekt govora njegovega pa je bil ttuli primeren Jurčevemu sredstvu : celo oče nevestin je istega dne postal navdušen — unijat! Tako poroča gospod župnik Jurizza in — agitira za uiiijatstvo ! Hvala, iskrena hvala, gospod župnik na tako izdatni kooperaciji za — dobro stvar. Skedenjske J je remi j ade. (Drugi del, II.) Veleceujeni gospod urednik, jaz stavim glavo, da Vam še ni znano, tla me bo naš župnik tožil. Zakaj, vprašujete. To je pa meni ravno tako malo znano, kakor Vam in tudi njemu. Hvaležen naj mi bo, da sploh kaj pišem o njem, tako postane vsaj — imenitna oseba. Slava je vedno dobra, pa bodi makar Vichingova. Sicer pa je še iz druzega razi iga dobro, da pišem ; tako se vsaj on in njegov gospod kapelan naučita nekoliko slovenščine, tla ne bo človeka tako nazarensko trgalo po ušesih, kadar bo poslušal njiju takoimenovane »slovenske« propovedi. Se »mai« se ni pri gosp ud u »farinanu« in kapelanu toliko čitala »Edinost«, kakor sedaj, odkar tu pa tam doni iz nje kaka jerimijada! Sicer pa: saj nas je tudi on včasih malo zlasal, ko nam je s palico in klofutami ute-pal krščanski nauk v naše trde buče! Saj se ne sme vselej vsake stvari tako tragično j sprejemati. I^e ne bodimo tako vročekrvni, ! to ni zdravo! Zavozili ste jo, gospod Kava-lič, zavozili! Jaz sem pa, žal, vendar toliko hudoben, da Vam ne bodem pomagal, spravljati voza zopet na cesto. Saj mi ne zamerite, kaj ne? Ker pa je sedaj itak prepozno, povem naj Vam, kako pot bi morali ukreniti, da bi se Vam bilo — morda ? — posrečilo preprečiti unijatsko gibanje, katero Vam zadaja tako groznih skrbi. — Mentla vendar ne mislite, da ni znano nam, kam meri vse to Vaše napenjanje in pehanje. — Vi ste morali pustiti lepo vse misijone in bratovščine ter se začeti lepo pogajati z »Velesilo« in jej izpolniti pogoje pod katerimi bi bila eventuvelno hotela zopet sprejeti cerkveno petje. Ako bi bili dosegli to, dosegli bi bili vse. Sicer sem pa prepričan, da bi Vam izvrstni odbor * Velesile* nikakor ne bil sel na limanice. Kakih 15 let ste že pri nas, gospod župnik. Naš narod je med tem časom prestal že hudih narodnih bojev. Ste-li Vi, gospod Kavalič, kedaj le z maziucem ganili, da bi bili pomagali v hudih a pravičnih narodnih bojih, tega našega zatiranega naroda, katerega sin ste — ako Vam je to ljubo, ali ne — tudi Vi? Naš narod je cesto vzdihoval v hudih mukali, prizadetih mu od laških zatiralcev, Vi pa — ste se udeleževali plesov in zabav, ki so jih prirejali na »lokandi« — naši zatiralci ! ! Ha, ha, sedaj bi pa želeli Vi, tla bi dvorano, ki se je zgradila za narodne vese-I lice in zabave, prezidali v stanovanja. To je | Vam lahko reči, ker imate laško »lokando« ! kjer lahko prisostvujete laškim plesom in zabavam ! Mi pa ne moremo tja, ker smo ostali zvesti svojemu narodu. Na svidenje ! Iz «inalega Pariza» nam pišejo: Dovolite mi, gospod urednik, tla napišem nekoliko vrstic o razmerah v našem «piccolo Pa-rigi». Ko je namreč nekdanji naš deželni poslanec Pacor agitiral — za-se, je obečal: Se saro mi consigliere, faremo che Opčma di-venta un pieeolo Parigi ! No, Opčine so v resnici še danes presneto malo podobne Parizu, ali do neke mere se vendar uresničuje prorokovanje gospoda Pacorja, če prav on — ni več poslanec in si torej ne more prisvajati nobene zasluge ! Ravno v zadnje čase se nekaj giblje in prenovija tu gori, ko na mestu poslanca in zastopnika V. okraja sedi mož, ki trezneje misli in ki menda ni posebno po godu g. Pacorju, Bliža se čas, ko se bo človek lahko v električnem vozu vozil iz Trsta na Opčine. To boste veseli, gospod urednik — posebno, če obilo cvenlca v žepu —, ko l»oste prihajali z «električno» železnico v naš «pic-eolo Parigi* in in^te takoj ob vstopu gledali pred seboj napis «Restavracija pri edinosti* ... Pardon zmotil sem se! Tam morete že sedaj čitati: cKestaurant ali * LJnionne, Gio-vanna Giorgalli*. Ali ta Giovanna Gior-gulli je vzrastla i r nekdanje |>oštene kmetice j Ivane .S. Grk in Slovenka sta torej lastnika one «Unione»- Neki pošteni Openc je menil, da bodo v to gostilno, čim bo zgrajena železnica, prihajali sami Judje! In tako bo tudi bržkone. To je: napis je že, ali restavracija se odpre te dni. Slovenski izletniki so torej opozorjeni. Jednako «pri poročati* morem «Cafle ali Ale-anza* nižje doli od našega M i čela. Lastnica tej kavarni je sestra gori omenjeni lastnici »Unione*. Openei smerno biti ponosni, tla na svojih tleh in iz svoje krvi znamo vzgajati take Italijanke in koli kor-toli ko — Grkinje, katerdi možje se navdušujejo za laško »a!e-anzo* in za laško-grško «unione». Na dalje moram omeniti novi \ ovkov restaurant. To je naš človek in pričakujemo, da ne |n>zabi na slovenski napis in j>otein naj le pristavi ^e laškega. Pa za dobro postrežlw> naj skrbi, ta je prva. Potem se bo restavracija že prij>oročala sama jk> sebi. A tudi mi ga l>omo podpirali in priporočali, če se pokaže podftore vrednega. Na svidenje torej, gos|»od urednik, v Vo v kove m restavrantti pri čaši poštenega terana ! In vsprejmite najprisrčneje pozdrave od nar. vohuna in družlie. I ti zopet »rfgnleoll« ! P<> mestu govori?, da naš magistrat daje delavske knjižice tudi takim »regnieolom«, ki so prišli v 1 rst brez listin, to je, tudi takim, katerim jih italijanske oblasti ni*o hotele izročiti iz ka-terega-koli razloga. Će so take govori'* resnične, če naš magistrat v resnici na tak način podpira • regnieole«, če je resu r ca to, da on daje takim »regnieolom * delavske knjižiee, katerim jih ntti italijanske oblasti niso hotele izročiti, potem pač zaslužuje to postopanje našega magistrata, da mu ona oblast, ki je nekaj več, nego on. |M»gleda nekoliko na prste. Kam pridemo — za l>ožjo voljo! —ako bodo prihajali v Trst tudi taki ljudje iz Italije, katerih nočejo nit: — italijanska mesta ?! Zopet >sl«rena< ! Židovski »g«.verno« z lesnega trga, prinaša v današnjem nared-benem listu svojemu alias »Piccolu« vest o neki »slovenic po imenu Ana, ki je baje svoji tovarišici ukradla nekaj kronic. Ako je res ukradla — pa ImmIj tudi Slovenka — je zaslužila, da jo grajamo, kakor bi jo grajali, ako bi bila Lahinja — ker vsaki slab čin je vreden graje ! Zidu pa nimalo ni radi tatvine. On hoče le jw>vedati svetu, da je tatica — »slovena« in s tem pokazati na nas, češ : taki so Slovani ! Ker je pa že v naravi, da človek ne nastavlja rad še drugega lica, ako je bil udarjen na prvo, io ker je l>olj primerno, da se take židovske uljudnosti vračajo po tr.lem ali zdravem pravilu : »klin s klinom« — hočemo tudi mi |>ovedati nekaj nesramnemu ži-tlovstvu v lekcijo !! Preti par dnevi so reda rs ven i organi aretirali v Rojanu nekega Maver-ja, Z i ti a, ker so našli v njega stanovanju vse |m>1iio |»omo-gratičnih, umazanih slik, s katerimi je vodil trgovino in širil demoralizacijo. Včeraj je tržaška judie-ja preiskala neko skladišče madjarskega Z i ti a Rosenbauma, ali Pollacha — kakor se že piše! — ter je našla tam tlo 1<» kvintalov knjig brezsramne vsebine in takih slik !! Ne dolgo temu je bil tu areto\an in kasnovan Z i d, ki je v gozdiču slikal na »živo. !!! Toliko v (»dgovor za citirano »slov^no« ! Gosj»odii Z i d u Maverju smo nadaljno uslugo, ako bo hodil na dan s »slo ven i« ! Občni zbor zavodasv. Nikolaja t Trstu. (Zvršetek1. t ja. Skrinjarjeva je to posebno povila rjala ter navedla več slučajev, ko so služkinje prijokale v zavod, ker jih je zalezoval gospodar ali njegovi sinovi. Povedala je nadalje, tla >e ji je (»osrečilo razkriti cela društva tržaških lahkoživih I toga t i nov in imenitnikov, katerim je neka italijanska |H>danica dovajala vedno novih žrtev, sama lepa mlada slo venska iekleta ter je sta gospa Skrinjarjeva o tem *>4 takih pohot ne že v spravila v zaj»or, a dotična »dama«, ki je v svili in baržanu prodajala naša dekleta, je bila menda po izgonu spravljena v svojo domovino. Gospa Skrinjarjeva je navedla več slu- čajev iz svoje vzgojevalne prakse, ki dokazujejo, tla ni mogoče z vsemi dekleti postopati po istem pravilu. Poboljšljivo pa je pač vsako tlekle. Ona vsprejema v zavod tudi taka dekleta, o katerih ve, da niso ua pravi poti. (Glas iz občinstva : »Take so najl>oIj (»otrebne varstva in pomoči !«) Sla je iskat deklet celo v policijski zapor in v bolnišnico, v najžalostnejši oddelek.... Bili so to slučaji, ko je redarstvo nr» zlobno, lažno ovadbo aretiralo nedolžne služkinje. G.ica C arga je predlagala zahvalo gej. Ponikvarjevi, gej. Gromovi, kakor podpredsednici, ter ponovno gej. Skrinjarjevi in Kle-menčičevi, kakor sploh vsem, ki so storili kaj v prospeh zavoda. Zborovaike so se vzdignile s sedežev. Ker se v sled nastalih ovir ni mogel vršiti drugi del dnevnega reda, t. j. veselica, se je občni zbor zaključil s sklepom, tla se mej letom priredi veča veselica, a na poziv g.e Ponikvarjeve, da bi na mesto izostale vstopnine na veselico, darovale kaj za zavod, se je mej zboroval kam; nabralo 12 K 55 st. Velečastiti go letni paznik ladjedelnice S. Marco, Ivan Cerčego. Vzrok samomoru ni znan. Deset kvintalov knjig z nesramnimi slikami. Te dni so aretirali v Budimpešti nekega človeka, ki je trgoval s knjigami brezsramne vsebine. Ker je mož prišel iz Trsta, naznanila se je stvar takoj tukajšnji policiji, katera je takoj pregledala dotično stanovanje in neko zalogo, katero je imel dotičnik v najemu. V zalogi so našli nič manj nego 10 kvintalov knjig z nesramnimi slikami. Mož je bil najprej naznanil, tla se imenuje Henrik Hosenbaum, pozneje pa Julij Pollak ; ztli se pa, da je bil v zvezi z nedavno aretiranim fotografom Konradom Ma-verjem, kateri se je tudi pečal s to »lepo« umetnostjo. Torej sama — židovska družba. Zaprti poiiarcjaici denarja. Policija je zaprla predvčerajšnjim popoludne zakonsko dvojici» Platner. stanujočo v Rocolu št. 2(14, pri kateri je, na ovadbo Antona Makarja iz ulice Molin a vento št. 58, našla pripravo za ponarejanje srebrnih goldinarjev. Ker pa je, vsled Platnerjeve izjave, baje tudi Makar sam zapleten v to zadevo, zaprli so tudi njega. Aretiranje t 1 rt nožnega goljufa. Včeraj je prišel iz Londona v naše mesto, v spremstvu ti veh angležkih policajev, znamenit goljuf: 4 Odsek z a mornarico v oirerski delegaciji je imel danes predpoludue sejo za jM»*veto vanje o proraSuna mornaric za leto 1 (.*< ij. I\>ročeval3e profTeleki, kije utemeljeval večjo j»otr«lwr*ino, je pripor<»čal, naj se proračun vsprejme ter je častital upravi vojne moriiariee na vsjtehih avstro-o^erskih ladij v K i taju. Delegat trn f Thoroczkav je izjavil, da na je prometni v zadnjih letih povišal v taki meri, da ni v šolanju ni z t»:«š'n) ireoLjniti-škirn jMiloženjem, ni z našimi fiuancijelnimi m< črni. Državni zbor. DUNAJ 22. (H) Zl»orniea poslancev. — Ko so I>i 1 i rešeni došli spisi, sta minister za železnice, \V,ttekt in minister za trgovino, baron Call, odgovarjala na več interpelacij. Na to je zbornica prešla na dnevni red t. j. v nadaljevanje podrobne debate o investicijski predlogi. Iz proračunskega odseka. DUNAJ (B.) V ravnokar razdeljenem poročilu proračunskega odseka se pov-darja, da v novzoči vladni predlogi zaprošeni 6 mesečni termin za pobiranje davkov in doklad v pokritje državnih potreb je primeren, ker državni zl»or v tem letu težko da pride v |tuloiiij, da 1 >■ določil in dovolil državni proračun za tekoče leto. [GKGVfiBOOI PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Srečkanje neprekljicno 25. junija 1901. Glavni dobitek v vrednosti Albert Brosch Trst. — Via S. Antoiiio 5. — Trst. Kožnlar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in ks»p >;a civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in oj;nju. IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. Glovanni št. <». — Trst. Trgov i ua h kuhinjski« posodo vsake vrste j iz zemlje, poreelana, železa, kosi ta rja in stekla; j velik izbor pletenin in lesenega blaga Ledeni zamaški iz najboljšega tisovega lesa z gobo I ali tudi brez gobe. Fllirfltnr " 1>odPlllti 80 zastonj. vsakdo IjjUlII dlUl . Hibi ,. 1 hirator" ter žnjim tedne maže svoje podpli-te, kateri trajajo ~> krat več in jih vodsi ne obrabi. Cena jedni škatljiei z navodilom vred 1 in 2 kroni. „Durator" se prodaja v mi-rodiloicah, špecerijskih prodajalnicah. trgovinah z usnjem in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi, naroči naj se ga z 1 K 20 stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in Dalmacijo: .1. Mi-chalup v Trstu, ulica Iiossetti š t. 12. | jfobirajte že rabljene poštne znamke magate ul)ogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan. Lepe nabožne spominke, zlasti križevniSke mžnc \ence, svetinjice sv. Antona in praškega Jezu'-kn di'iit > za marke. — Pisati in poslali je pisarni ..Cctlih^ iJ v Bregenc (Predarelsko). Srečke „Concordia" gj po 1 krono. priporočajo : Josip liolaltio. Mamil &. C.o, Mercurio Trfestino« lu:. Neti-mann. Henrik Seliiffuiaiui. Josip Zoldan. Chief-Office: 48. Brixton-Road. London, SW. fi. £hierry~ja pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki obla/J bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za bribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vđobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom*za!og na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Lokarnarja A. Thlerry-ja tovarna v Prepadi pri Rogatcu (Rohifsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo vara. znamko, ki se nahaja na lončku. I*i«arna : ( »rs« 4 1 Telefon št. 141 Zaloga: nI. Istituto 1-» Telofon št. 145 Sprejefrajo se pogrebi v veliki gflli in I., II., JU. IV. razreila; prev« zi mrlieev v tuni inozemstvo : katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti Izvršuje pogreba v popolno črni, v zlato »"-mi, urebrno-črni in zlato-mo«lri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših : krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo einasto krsto sili lirez nje : lednih krst ; l>e!o in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali hiserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa orirantin. umetnih cvetlic, napisov zlat©-* rebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. Prodajalnica svečarne Zanchi se je premestila z velikega trga v ulico Riborgo štv. 27 kjer ima v za lovi velik izbor sveč, velikih s v e e in to« č o ti č ♦> b e 1 n e g a voska, kakor tudi I., II. in III. vrste po nedosegljivi!! konkurenčnih eenah. — Zaloga s t e a r i u s k i h sve e in m i ! a prvih tovarn po tovarniških cenah. NB. Vkupuje se po zelo ugodnih cenah pristen vosek, vošči ne in stearin kakor tudi ostanki pogrebnih sveč. Važno za vsakega ! Nova mlekarna £ sveže mleko, smetano in stolčeno smetano. Ulica S. < tiovanni št. 3 v Trstu. V Ziiloiri tvnlkc Schiwitz &Comp. v Trstu, ulica Zonta štev. 5 se dobivajo stroji vsake vrste in vse tehnične priprave iz najboljših tovarn in p<> nizkih cenah. Posebno pa j>i*I— poroča sedaj škropilnice proti peronospri, prijtoznane kakor najboljše: po IS lv po pošti franko 20 K. V zalogi se nahajajo tudi škropilnice vseh drugih vrst. Zaloga dvojno ra ti nova nega romanskega in cesen-skega žvepla, angleška modra galica, »AGRICOL« za uničevanje mrčesov na trtah, drevju in zelenjadi, elastični trakovi za cepljenje trt in mehi za žvepljanje ter gumijeve cevi. — Vdobiva se po cenah, da se ni bati konkurence v mirodilnici ; Emilij d Cnmar pol Friderika ulica Belvedere 37, podružnica na Općinah 212 Telefon štv. J 083. Velik izbor šip, žebljev, barv, mineralnih voda, esenc, čopičev, mila, sveč, °lja, firnežev, kemičnih izdelkov itd. Ka/prod^ja! l*o nečuveno nizki ceni se do!»i za samo 2 g\L 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov 2£a Birmo I Podpisana priporoča iz svoje trgovine z likerji in sladčiearno v ulici Belvedere št. 3 1 MARŠALA I. znamka Aula vS: Vergilio, od profesorjev priporočena. H.U1VI I. in II vrste (Jamajka) v izvirnih buteljkah, Ciper prastari. Sprejemajo se raznovrstne naročbe o priliki birme: za likerje, torte itd. S spoštovanjem Jo si j) i nn ( t ulic Iustnica. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici VaMirivo štv. 7. < > pop. j ol> nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstra- 1 nitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj ; kompliciranih slučajih na jioneben način in brez nikakoršnili lkilečin Cena za operacijo v amhulatoriju 1 krona, na domu '2 kroui. V črevljarnici in sicer : 1 ura iik!;:i, Anker remont, (na željo tud jH«-r« '1.1 / l«'f»o razrezljanim |H>krovom, točno urejena > H letnim jamstvom in skat jico. 1 kr:i.-na ir< d u ali nikli:.sta okn>pna verižica ^ privez in. Parižki sistem. 1 uoidin igla. za kravate z imitir. briljanti 1 par gumbov za manšete, znamka » komailov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno pur eir. 1 jr«'le<* vi<>'> v dar brezplačno krasen zepui album - l.~> razpletinicami mesta Krakovo. ¥ažno oznanilo ! Po se VINA iz VISA, KAŠTELOV pri SPLITU, ISTElE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovtaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse soda in hoteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. T»> določbo je izdalo visoko c. kr. notranje niini-Bterstvo r:idi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v rt-^int nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j® gotov, tla se v njem ne nahaja drugih snovij. nego d: •• vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo ti«-jr.j bolnikom in konvalescentom, ker analizacijski zavi». stavlja pod svoje varetvo samo ona vina, Id »o ri-ia in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajo imeti najtiuej>a vina. CENE: Istrski teran.....liter po 32 novč, Vino iz Kastelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa ... B 34 „ Vino Opollo...... 38 „ Bt-lo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna bt. 6 (Uvorišč^L rt L I r\ Podpisani prij>oroča toplo slav. UUU VdliXm slovenskemu občinstvu svoji zalogi \ -a.k'»vr«*tnega obuvala za gospe. got«po< za delavski stan. ki se nahajati v ulici Riborgo st. 25. in v Skednju (ščedni) št. 188. iazzii Piccola st. iTIdlCllt I Vali i. (^i naznaniti, da je otvori! prodajalnico izgotovljenih oblek za gospode in «ir« ke. ^{>r«-jema naročl»e po meri, katere izvršuje po naj nove -i modi in elegantno. Bogat i/l»or vzoreev n«»v<novij tia upogled. e toplo priporoča blagonaklonjtnoHti slavnega ol»činstva. + Julij Redersen izrielovatelj zdravniških pasov in ortottedicnih aparatov. Tr>t. — Via del Torrentc Št. H-">S-:5. — Trst. (Nasproti ..Kola (hi«zza.**> Kirurgični instrumenti, ortoftedični aparati, tnodrci, tinietne roke in iio^e, hernije, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nojjoviee, suspenzor:, elektroieraj»evtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov z : kirurgična zdravljenja, an^ležki predmeti o I gumija in nepreruočijivih snovij. Restaurant SILBERE66 Via Ghega št. 9 A. bb najugodnejša gostilna saa plzensko pivo silberegg }»o 24 nove. liter. Namizna vina in ^ buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. nove. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SILBEREGG (G. E. POHLY), jC Via Zovenzoni št. 2. ^ms* 'lam se nahajajo tudi najpristoejša vina: t>polio, istrsko črno in l>elo. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pohištva Rudolf Exner Trst.-- Via Sijnern iiuovo -Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pa kovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi veiikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovćekov, za bojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. Cene zmerne. A. BUCHBINDER Trst. — Via Riborgo 27. — Trst. Zaloga, mebljev, kovrekov, putnih torb po cenah, da se ni bati konkurence.