flT, Ja,, 29^:13 im Luni. sieoimo ot. v uwunm, v peten i. moio ms. ceno am rso SLOYEN izba ja vsak dan popoldne, Ix vso mal nedelje In pramnlke. — Inserat!: do 30 peti t a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inscratni davek posebej. — nSIoienikl Narod*' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D Upravnistvo: Rnailova ulica štev. 9, pritličje. — Telefon stet. 304. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5,1. nadstropja. — Telefon stav. 34. tMT Poštnina plačana v gotovini. Nevarnost bodočnosti V politik!, zlasti v zunanji politiki je na mestu, da računamo tudi z bodočimi možnostmi in da zapustimo včasih sedanjost. 2e iz sedanjosti se dajo razbrati niti, ki vodijo v bodočnost in s katerimi moramo računati ,ako nočemo, da nas nekoč iznenadijo neljubi dogodki in nesrečne politične konstelaci-ie. Poglejmo na pr. na razmerje Nemčije do Srednje Evrope in zlasti do Italije! Pred vojno je Italija vodila tro-zvezno politiko. Podpirala je Nemčijo proti Franciji, si čisto po nepotrebnem ustvarjala nasprotstva s francosko republiko ter s svojo moralno in diplo-matično pomočjo v glavnem ustvarila bivši Avstriji in Nemčiji njih kontinentalno evropsko premoč. Nikdar bi ne bila Nemčija in Avstrija izvajale tiste oblastne in nasilne evropske in srednjeevropske politike napram Franciji in Rusiji, da je tedaj Italija zavzela vsaj nevtralno stališče ter se odrekla cveze z Nemčijo in Avstrijo. In vendar ni imela Italija prav nobene koristi od trozveze! Nemčija in Avstrija nista Italiji pomogle do nobene kolonije! Narobe, ko je leta 1911. ftalija okupirala Circenaiko, je bila Nemčija, ki se je temu pohodu najbolj protivila in ki je sama stremila po kolonijami okupaciji tega dela severne Afrike. Italija jo je v tej nameri pre-stregla. Tudi Avstrija se je tedaj hu-dovala in ji je morala Italija priznati prosto pot do Valone in Soluna . . . Obratno Pa je Nemčija pridno Izrabljala italijansko trozvezno pomoč in do malem gospodarsko dobro zasužnjila celokupno italijansko gospodarstvo, Dankarstvo in industrijo. Šele svetovna vojna je spametovala našo jadransko sosedo, ki se je v par letih otresla gospodarske okupacije iz severa. Kljub vsemu temu, kljub večdeset-letnim izkušnjam pa se zdi, kakor da se na pr. Italija znova vrača na pot ohlapnega nemškega približevanja. Vemčija stremi za tem, da okupira Čim prej Avstrijo. S tem postane sosed Italije. Morda ji vznikne na ta način tudi >pasen konkurent na Jadranskem mor-fu. Nemška pohlepnost ne pozna me'a! S primernimi bančnimi in denarnimi zvezami ter z industrijskimi participi-iami si lahko prav kmalu izvojuje ugodnosti v italijanskih jadranskih pristaniščih . . . Z neverjetno, nerazumljivo sovražnostjo ali pa vsaj onimoznostjo nasprotuje Italija sedanji francoski zunanjepolitični akciji in skoro verjetno se zdi, Ja se v bližnji bodočnosti oživi stara rrozveza, v obliki dvozveze med Italijo ta Nemčijo, ki bi si razdelila Srednjo üvropo ter zagospodovala po Balkanu Perspektiva je tako jasna in točna, da •i ne moremo odrekati verjetnosti! Italija bi se rada razmahnila v sredozemskem morju. Tu sanja o trenem kraljestvu, o vzpostavitvi rimskega imperija. V to ji je potrebna ekspanzija na zapad in jug ter na vzhod: proti Franciji, Afriki, proti francoskim solonijam v Afriki, proti Jugoslaviji, Albaniji, Balkanu in Grčiji. Kaj je bolj ^rirodnega, kakor da išče za te svoje :ilje pomoč Velenemčije, pa naj se pri tem magari svojemu severnemu sosedu gospodarsko in politično še enkrat zasužnii, kakor pred svetovno vojno! Za enkrat ne stoji za nami velika Rusija, ki nas je nekoč ščitila in ki je tvorila primeren protiutež nekdanjih pangermanistični želji po jugu in Balkanu, predvsem po Avstriji. Danes imamo na svoji strani Češkoslovaško, Poljsko ,proti nam pa Madžarsko, Bolgarsko, Albanijo. Ob strani nevtralno Romunsko in Grčijo. To je vse! Treba to-rej intenzivnega zunanjepolitičnega de-'a, konstruktivnega zunanjepolitičnega >rizadevanja, da si v naslonu na za-adne svoje prijatelje, na severno sio-anske države in pa na vstajajoČo Veko RtisHo vtrdimo svoj srednjeevrop-ki in b iski položaj. Ni dvoma, da jo pri grala naša politika napram ßolgar. Jiko vlogo Miga ifca izpspclipa Novoimenovani ministri. — Ovacije t narodni skupščini voditeljem Narodnega bloka. — Beograd, 30. aprila. (Izv. , sednik Marko Tri f ko vič naznanil Ob 11.30.) Nj. Vel. kraj Ale- i ^f^^^^Jl^^^^ ksander je snoči podpisal ukaz glede spopolnitve vlade Narodnega bloka. Ukaz Je bil rednim administrativnim potom danes zjutraj poslan predsedstvu narodne skupščine, da se je rjreči-tal na današnji skupščinski seji. Najorefe je bil codpisan ukaz, s katerim se uvažuf** deimsija • *a- šterllngov. Z znižanjem državnega dolga se tudi zmanjšujejo letne obresti za več k:1.-kor 70 milijonov. Vlada je 5e dalje odločena nadaljevat? politiko redukcije državni! dolgov. V nada-ljnem govoru je g. Churchill omenil, da z 31. decembrom t. 1. poteče prepoved izvoza zlata In da se Anglija zopet vrača k zlati valuti. Vprašanje je le, kda.i je treba vzpostaviti pariteto. Sedonii treno-tek je najugodnejši, kajti v obeh kontinentih |e nastopila doba. k\ zasigu'-a politično In gospodarsko stalnost za daljši Čas. Angleški banki naj se dovoli izvoz zlata. Zakladni minister je nato kratko omenjal predloženi državni proračun. Celokupni državni dohodki se cenijo na S26 milijonov šterlingov. Državne potrebščine pa znašajo 799.4C0.0OO šterlingov, približno vi. 9 in pol milijonov več kot lansko leto. Vlada računa, da proračun pokaže 26 milijonov šterlingov prebitka. Zakladni mfnistei je zelo obširno govoril o znižanju uvozne carine na nekatere življenjske potrebščine ter je posebno povdarjal, da je vlada odločena znatno znižati dohodninski davek. Sam je predlagal zvišanje davka prostega letnega dohodku od 130 na 250 funtov. Dohodninski davek se naj zniža od 6 pen so v na 4 šilinge. Čeprav s tem državi odpade 24 milijonov, je sam prepričan, da bo držav« od tega imela znatne moralne koristi. V glavnem pa je treba Ščititi delavske s!o?c pred velikimi ohremer-tvam!. Vojaški teror na Bolgarskem — Sofija, 29. aprila. (Tzv.) Danes popoldne je bil ubit ugledni vohlja zemljoradniške stranke Dimitrij Grnčarov. Takoj po poskušenem atentatu na kralja eo začele zasledovati politične oblasti Grnčarova. Ta se je skrbno skrival in po eksploziji v katedrali Je odšel v bližnjo okolico na kmete. Bolgarska vlada je indirektno obtoževala naše poslaništvo, da ono skriva Grnčarova. v poslaniški palači, ki uživa eksteritOTljal-nost. Končno je sofijska policija po ogle-duhih izvedela, da se Grnčarov skriva v selu Drvenlci pri neko n uglednem kmetu. Pri njem se je Grnčarov nastanil v podstrešju. Dane« ob 9. dopoldne je orožniški komandant z močnejšim oddelkom orožni-Stva In vojaštva obkolil selo Drvenico In počasi pričel prodirati proti hiši, kjer je bi! Grnčarov skrit. Grnčarov se ni hotel vdati, na kar se Je razvila ljuta borba. Streljanje Je trajalo do 14. popoldne. Končno se je posrečilo nekaterim orožnikom pri+i v podstrešje ter tam ubiti voditelja zemljoradni-kov. Kmeta lastnika hi5e so z vso njegovo družino odvedli v sofjske zapore. Po poročilih iz Plovdiva je tam zavladal pravi vojaški teror. Koncentrirane so v mestu močne čete vojaštva. Vojaštvo je včeraj začelo preiskovati hiše. Hišne pre-iskave so bile tudi pri državnih uradnikih in celo pri oficirjh. Več oseb je vojaštvo zaprlo. Povsod vlada vojaška diktatura. Rezultati hišnih preiskav Se niso znani. AMERIKA PROTI OBOROŽITVENIM KREDITOM — Newyork, 29. aprila. (Izv.) Bivši državni tajnik Hughes je povodom zborovanja trgovskih zbornic Izjavil, da Amerika nima nikakega povoda se vmešavati v razne mednarodne posojilne kredite. Nasprotno naj Atner"ka nastopi z vso odločnostjo proti neproduktivnim posojilom. Pobijati mo ra Amerika zlasti ona posojila, ki so namenjena za povečanje armad oziroma oboroževanje posamnih držav. HINDENBUPGOVA ZAPRISEGA. — Berlin, 29. aprila. (Izv.) H:ndenburg je pozval nemško prebivalstvo, naj na dan njegove prisege ne prireja pompoznih svečanosti. Sam sprejme samo oficijelne zastopnike. Republikanci nameravajo povodom Hindenburgove zaprisege povsod izobesiti državne zastave. Hindenburg prejema velikansko število čestitk. K izvolitvi je Hindenburgu čestitala tudi švedska kraljica Viktorija. Nove žrtve komunističnih izgredov ▼ Parizu Pariz, 27 aprila, s. «Petit Parisien» javlja, da £o štiri žrtve komunističnih izgredov dne 22. t. m podlegle poškodbam Borzna poročila. Ljubljanska borza. Lesni trg. Hrastovi hlodi, prvovrstni od 30 eru prem. naprej, brez grč fco. naklad, poat,* količina 22 vag. denar G50, blago 650, za ključki 650, hrastovi frizi od 4—S, od 25— 60 cm I. Iti II. vrste fco. meja denar 1380. remeljni 48-96 mm, 5S-96 mm 7G-76 mm, 4 5, 6 m doflž. monte fco. nakladna post.: b: 625, bukova drva 1 m dolž., suha feo. meja: denar 25. 2ITNI TRG Pšenica Rosafe rinfusa, par. LJubljana: blago 460; pšenica Man;tcba, št. 4., rinfusn par. LJubljana: blago 465; pšenica avstralska, juta vreče, par. Ljubljana: blago 465-otrobi pšenični, drobni, par. Ljubljana: bla« go 190; koruza promptna, par. Ljubljana: denar 210, blago 220; oves makedonski orig., par. Ljubljana: denar 330; fižol, rib' niČan, fco Ljubljana: denar 275. EFEKTI. t m polodstoina državna renta tu rojj Škodo denar 161 in pol, blago 162 in pol, 7odstot. rnvest. pos iz leta 1321 denar 6U, blago 63, Celjska posojilnica d. d. denar 210, blago 212, Ljubljanska kraditna banka denar 217, Merkantilna banka den vir 110 blago 110, zaključki 110, Kreditni zavoč denar 190, blago 200, Strojne tovarne in 11. varne blago 134. Trboveljska prearogo&opna družba denar 380, blago 390, Zdru£?ne pa-pirnice denar 112, blago 120, Stavbena 2r", 280. Zagrebška borza. Dne 30. aprila. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 11.95—12.05, Prask 18240—185.40. Pariz 321.50—326.50, Newyork 61.41—62.41, London 298.85—301.85 Trst 253.65—255.65. Berlin 14.655—14.S05. Dunaj 0.08625—O.0SS25. Valute: dolar —, 61.40. Efekti: 7% inv. pos. 1921 62—63 2Vt% drž. rente za ratnu štetu 161—162, Ljubljanska kreditna 230, Centralna banka 15—16, Hrvatska eskomptna banka 105— 105.50, Kreditna banka Zagreb 105—107, Hipotekama banka 59.50—30, Jugobanka 97 —98, Praštediona 800—802.30, Slavenska banka 70—71, Eksploatacija 40—41, Drava d. d. Osijek 180—185, Scčerana Osijek 590 —595, Isis d. d. 48, Nihag 45—50, Gutman 360—370, Slaveks 170—175, Slavonija 54 —55, Trboveljska 3S0—387.50, Union paro* mlin 400, Vevče 110. Inozemske borze. — Curih, 30. aprila. Predborja: Beo. grad 8.34, Praga 15.30, Milan 21.15, Parit 27.05, London 25, Newyork 516.30, Dunaj 0.00727. — Trat, 30. aprila. Predborza: Beograd 39.35—39.45, Pariz 127.50—128, Londof 118.10—118.20, Newyork 21 35—24.42, Pra ga 72—72.50, Curih. 472—474 Stran * »SLOVENSKI NAROD« dne 1. maja 1925. S'ev. 97. naš probiei AB Imajo Jagosloveni skupne znake? Vprašanje je torej, če imajo južni Sloveni skupne znake, ki jih ločijo od drugih narodov in družijo med seboj? Imamo predvsem skupni jezik. S fHološkega stališča je vprašanje rešeno n ni mogoča nobena razprava več. Vil južni Sloveni govore isti jezik. Ta jezik ne moremo niti lahko razdeliti na narečja, ker ni nikjer nobenih jasnih in ostrih prehodov med enim narečjem in drugim. Kje bo dr. Gosar potegnil mejo med slovenskim in hrvatskim jezikom? Ob Kolpi ali po Gorjancih? Ob Sotli ali dalje doli ali bližje gori? Kakšen razloček je v jeziku kajkavca to in onstran Sotle? Kvečjemu mora dr. Gosar reči, da so vsi kajkavci Slovenci in potem bi moral vzeti k Sloveniji še tri hrvatske županije ali približno 1 milijon 200.000 duš! Kakor nimamo jezikovne meje med Slovenci in Hrvati, istotako med Hrvati in Srbi, a Je tudi ni med Srbi in Bolgari. Med Rusi in Poljaki lahko potegneš jezikovno mejo, lahko jo tudi potegneš med češkimi in poljskimi narečji, a ne moreš je med južnimi Sloveni. Izraz »Jugosloven« torej ni samo geografsko ime, čeprav ima geografsko obliko. Dalje imajo južni Sloveni skupno raso. Skupni jezik dokazuje, da smo tudi skupne rase. Res, da se je rasa tekom stoletij mnogo mešala. Gorenjci so se mešali z Nemci, Kosovci z Ar-navti itd. Isto je tudi z vsemi drugimi narodi. Sprejemali smo tuje elemente m dajali tujcem našo kri. Toda v glavnem je rasa ostala, kakor je ostal jezik. Etnografi so izrekli svojo besedo, da so južni Sloveni etnična skupina za sebe, oddaljena od drugih narodov. Kakor ne pozna med južnimi Sloveni jezikovnih mej filologija, tako ne pozna etniskih mej etnografija. Za etnogra-fom pride lolklorlst, ki bo istotako dokazal, da so južni Sloveni narodna skupina za sebe, tesno zvezani z neštetimi folklorističnimi vezmi. Težko se bo dr. Gosarju boriti s takimi in s še mnogimi drugim možmi. Vsekakor jih ne bo mogel potolči z enim novinarskim člankom! Materijalno smo gotovo vsi južni Sloveni eden narod, ker imamo mnogo m Jako izrazitih skupnih znakov, ki so podlaga narodnosti. Ta narod ima sedaj literaturo na treh narečjih. Včasih jih je bilo še mnogo več. Cakavska in stara makedonska literatura sta izumrli, kakor tudi nekaj drugih, manjših literatur. Vprašanje je samo, če smo tudi formalno eden narod, to je, če pošto H narodna zavest? Dr. Gosar silno poudarja, da živi slovenska narodna zavest v slovenskem ljudstvu in da se resnično čutimo Slovence. V resnici pa obstoji ta slovenska narodna zavest med Slovenci samo deloma in je jako svežega začetka. Pred kakšnimi 70 leti je pravzaprav še ni bilo ,a v kolikor je bila, bila je podrejena jugoslovenski narodni zavesti. Naj bi dr. Gosar pre-ötal uvod k Gutmanovi slovnici, pa bi videl, kako je bilo ob njegovih časih s slovensko narodno zavestjo. Šele v zelo srveži dobi je prodrla med široke sloje slovenska narodna zavest, a jih še sedaj ni popolnoma osvojila. Na Koroškem je še sedaj večina Slovencev »nemško misleča«, na Štajerskem je slovenska zavest bila tako šibka, da se je po mestih samo mali del Slovencev priznaval za Slovence a to ne samo iz strahu, nemškutarija je bila v resnici v dušah. Za navadnega Slovenca je bil Jezik samo občevalno sredstvo — slovenščina manj vredno občevalno sredstvo, nemščina pa veliko boljše. Ne'ta* let pred vojno se je v Ameriki nekaj ljudi iz Litije vpisalo, da so »litijske* narodnosti. Brez pretiranja lahko rečemo, da do vojne znnten de! Sloven- III. cev ni fmel slovenske narodne zavesti, pa je nima še sedaj. Z druge strani pa istotako lahko rečemo, da je med Slovenci vedno živela jugoslovenska narodna zavest, če tudi ne pri vseh in ne pri večini. Reformatorski književniki so Ji dajali jasna in krasna izpričevala v predgovorih k svojim spisom. Jugoslovenska narod-j na zavest je pri njih močnejša, kakor pa slovenska narodna zavest Oni poznajo narodno skupnost vseh južnih Slovenov, a ne poznajo ali vsaj nimajo jasnega pojma o skupnosti Slovencev. Kranjci, Vendi, Bezjaki, so jim samo del južnega Slovenstva kot narodne enote, istotako, kakor so del te enote Rasci in Surfi. V protireformacijski dobi se je za* vest jugoslovenske skupnosti izgubila, a se je izgubila tudi zavest slovenske skupnosti, kar najbolje dokazuje Guts-man v svoji slovnici. V Napoleonovi dobi se je pri posamnih zelo redkih Slovencih zopet vzbudila slovenska narodna zavest a istotako in morda še z večjo vnemo vzbudila se je pri njih jugoslovenska narodna zavest. V Ilirski dobi je sploh jugoslovenska zavest stala na prvem mestu, a slovenska ji je bila popolnoma podrejena. Tudi Prešernov Črtomir je v svojem obupnem položaju zapel čisto drugačno pesem, kakor jo pa poje dr. Gosar. Med Prešernom in Vrazom je bilo nasprotje samo v metodi in v taktiki. Če pa je kdo mnenja, da je Prešern bil separatist, pa naj bo. Pa porečemo, da se je Prešern tudi v tej stvari motil, kakor se je v nekaterih drugih, a Vraz da je imel prav. Za časa kneza Mihajla se Je pričel Široki jugoslovenski pokret, ki je prevzel vse naše narodne kroge in zlasti tudi našo mladino. Ta pokret pomeni poslednjo in najplodoriosnejšo fazo našega narodnega preporoda. Jugoslovenska ideja je sedaj dobila že tudi politično obiležje. Za Milana in Aleksandra Obrenoviča pada jugoslovenska ideja, a pada tudi slovenska ideja. Naša narodna meja se rapidno krči, naše sklenjeno ozemlje preprega-jo vedno bolj nemške kolonije, narod se izseljuje in tone v tujih valovih. Ko se pričenja na novo dvigati sveži jugoslovenski pokret, pričenja se na novo tudi slovenski narodni pokret Ta zveza jugoslovenskega in slovensl.ega narodnega gibanja je v resnici frapant-na. Zaključek Je torej ta-le: /. Objektivno in materijalno so vsi južni Sloveni eden narod, ker tvorijo eno celino in ni med njimi nobenih tako ostrih in jasnih mej, ki bi to maso delile na pogumne narodnostne skupine. 2. Subjektivno in formalno se narod šele formira, ker se šele tvori skupna narodna zavednost. Ta zavednost ne postoja v vseh krogih, a istntako ne post o ja in ni po stojala slovenska narodna zavednost. 3. ) Jugoslovenska in slovenska narodna zavednost sta bili med seboj vedno v jako tesni vzorčni zvezi. Skupno sta se razvijali, včasih tudi skuvno propadali. Med eno in drugo ni nobenega nasprotja. Slovenec lahko ljubi svojo ozio domovino in narod z vsemi nieno-vimi etničnimi lastnostmi, a se ob enem smatra kot Član jugoslovenskega naroda. Da smo politično eden narod, to je državljani ene kraljevine (eni iz strahu, drugi iz ljubezni), o tem ni treba izgubljati besed. Toda mi smo tudi etnično en narod, vsaj toliko in še veliko bolje en narod, kakor pa na pr. Tirol-ci in Prusi, to dokazuje filologija, folklor in etnografija. Schaffte je ostal Nemec, Čeprav je pis^l na švabskem jeziku in nismo en narod z vsemi Južnimi Sloveni, čeprav pišemo v slovenskem jeziku. Jezik našega slovenskega ljudstva je veja na skupnem deblu. Politične vesti = Konstituiranje radikalnega klnba. Radikalni parlamentarni klub je imel včeraj sejo. na kateri je izvolil za predsednika Ljubo Zlvkovlča, za podpredsednike so izvoljeni dr. Niko Subotič, dr. Grgin in M. Pragovič, za tajnike pa Jovan Aleksič. Milan Stepanovič in P. lvaniševič. = Anketni odbor za verifikacijo ra-dičevskih mandatov prične svoje delo še tekom tega tedna. Naiorvo bo imel sejo v Beogradu in ko tu dovrši svoie posle, se ves odbor napoti v Zagreb, da izvrši vse poizvedbe na licu mesta. = Mlglloli v Moskvi. *Popo!o d* Italla« poroča rz Moskve, da se Je n-.jdll tam prejšnji poslanec MlgHoli, vodja levsga k*ila popolarske stranke in se *e uJ«»le~il kr.n-gresa komunistične kmetske ln t srn a si,kanale. Videli so ga kot podpredsednika pri nisi predsednikov poleg polidcjga delegata Dombala In delegata zamorcev Davisa. Imel je daljši govor o pol o/..in kmetov v ItakH. »Popolo d' Italia« zagotavlja, da je večma popolarske stranke k*juh zadnjim izključitvam vdana MigMolijevim idejam. On >go pristašev ne samo med kmeti, pripadajočimi stranki marveč tudi med nižjo duhovščino. Pred tedni je katoliška »Ita-h*a« priobčila več MIglioKjevih pisem. = Pred uvedbo splošne vojaške obveznosti v RnsrJI. Vrhovni poveljnik sovjetskih votaških sil je izdavil te dni na velikem delavskem zborovanju, da se pripravlja skora'snia uvedba sploS-ne vojaške dolžnosti, na kar bo mogoče znižati službeno dobo. Dotični zakonski načrt je v glavnih potezah že izdelan v svetu ljudskih komisarjev. Nedelovni živlii aH sploh ne bodo pozvani k voiaškl službi in bodo v tem slučaju podvrženi vojaškemu davku ali pa bodo poklicani k izvrševanju gospodarskega dela. = Boljševlška propaganda na Kitajskem. Tajnik urada za Dalnji Vzhod Kub-jak m predsednik revoluctjskega odbora za Dalnü Vzhod Oamarnik sta prispela v Peking, kjer sta ju »prejela oflcijelno zastopnika kitajske vlade. V počaščenje boljševiških dostojanstvenikov ie bil prirejen v Pekingu velik banket, katerega so se udeležili kitajski zunanji minister, razni državniki m oolHikL Na nekem političnem sestanka se je sovjetski odposlanec s plamtefio besedo zavzel za boj v svrho svoboditve Kitajske s Kako hočejo Italijani pomagati Vatikanu. V časopisih se čita, da se italijanska vlada peča z načrtom, kako bi dala Vatikanu na zunaj značaj suverenosti in inter-nac i jonain osti. Projektirana je baje mednarodna železnica od mesta Ostije prav do cerkve sv. Petra v Rimu. Romarji, ki »o It kateregakoli vzroka napram Italiji sovražno razpoloženi, se bodo vozili lahko z ladjami do Ostije hi od tod, ne da bi stopil na lastna tla, po železnici k papežu. Tako bo vsem ustreženo. In ako bodo Slovenci pridno nosili denaT v Rim, utegnejo dobiti celo svojega — kardinala! Klerikalci — slovenski narodnjaki ? Klerikalci se radi izdajajo za edine branitelje slovenstva in slovenskega jezika. Pri zadnjih skupščinskih volit« vah so nastopali z gesli, kakor da bi bilo samo v njih taboru zbrano vse, kar misli in čuti slovensko, in prilaščali so si patent edinih pravih zastopnikov slovenskega ljudstva. Ako bi človek verjel njihovim frazam, bi moral skle* pati. da jim je slovenska narodnost svetinja, ideal, kateremu posvečajo vse svoje dejanje in ne!imje, mislil bi, da jim je narodnost, slovenski jezik prvo na svetu, vera in vse drugo pa postran* ska stvar, ki prihaja v poštev šele, ako je Slovencem zasiguran narodni jezik, ako - i zavarovani p~oti potujčenju. Kako pa je v praksi? Najbolj v ne* varnosti, da se potujčijo in izgube svoj slovenski jezik, so gotovo oni sloven» ki izseljenci, ki žive v Nemčiji na Vestfalskem. 2iveč sredi nemškega morja, odrezani od tesnejših stikov z domovino, so izpostavljeni silnemu vplivu nemške kulture in obstoja resna nevarnost, da se popolnoma potujčijo. Poleg te nevarnosti postoja za nje v Nemčiji, ki je po pretežni večini pro* testantovska, se ve tudi še druga op a s* nost: da postanejo kot katoliki versko indiferentni, ali pa da se poprotestan* tijo. Klerikalci so tem vestfalskim Slo* vencem že od nekdaj posvečali ooseb» no pažnjo: PošiljaU so in še pošiljajo med nje svoje emisarje in v naši jav* nosti razglašajo, da je edina naloga teh emisarjev ta, da očuvrjo te naše roja* ke pred potujčevanjem. In naivni naš svet seveda verjame tem zatrdilom, zlasti ako sliši, da so ti klerikalni za* uoniki naše rojake organizirali v toli* kih in tolikih .narodnih' društvih. V na* rodnih društvih? Kakšna pa so ta dru* štva? Oglejmo si jih nekoliko bližje! Imamo pred sabo pravila takega društva «za slovenske rudarje v I lam* bornu». Kaj je namen tega društva? Čujmo! § 1. pravi: «Namen tega dru* štva je: podpirati vero in nravnost slovenskih rudarjev kakor tudi varovati jih nevere in nenravnosti___» To je vse, niti besedice ne najdete v pravilih, da bi bil namen društva vzgojevati svoje člane v slovenskomarodnem duhu in jih varovati prel potujčevenjem! A kako tudi, ko so voditelji teh takozva* nih slovenskih dništve — Nemci! Paragraf 4. društvenih pravil dolo* ča: Župnik v Hambornu je društveni častni predsednik ter ima pravico se udeleževati odborovih sej in tudi gla» sovati»; § 5. pa pravi: »Predsednik dru* štva je duhovnik, ki ga imenuje preč. g. munsterski škof... Morebitna ne* porazumljenja razsoja škofijstvo v Mßnst~oj* Končno določa § 19.: «Vsako spre: membo pravil je treba predložiti ško* fijstvu v Miinstru v pot r dito.» Takšna so torej društva, ki so jih osnovali naši klerikalci za naše sloven* ske rojake na Vestfalskem. To so dru* štva, v katerih so izročili naši kleri* kalci vso oblast in moč — Nemcem! Kje je ostala tu zaščita slovenskega jezika, slovenske narodnosti? Iz tega je razvidno, da je našim klerikalcem ležeče samo na tem, da očuvajo naši vestfalski rojaki katoliško vero, ako pa pri tem izgube svoj slo* venski jezik in postanejo odpadniki, to jim je vse vse eno! Gre jim torej samo za vero, očuvanje slovenske na* rodnosti jim je deveta briga! In ti ljudje naj bodo slovenski na* rodnjaki? Brezdomovinci so to, ki brez skrup* lov pomagajo nemškim klerikalcem, da raznarode uboge slovenske rudarje, ki iščejo svoj kruh na Vestfalskem! In ti ljudje so še tako predrzni, da zahtevajo, naj naša narodna država podpira takšna njih društva in jim s tem pomaga pri njih raznarodovalnem početju! Tragičen slučaj na Dolenjski cesti Danes zjutraj je bilo policijsko ravnateljstvo obveSčcno c* tragičnem slučaju, kr se Je dogodi! na Dolenjski cesti v bližini hiše pok. dr. Oražna. Mati posestnika Kocjana Je ponoči skočila v vodnjak In utonila. Policijska kom'sija Je dines zjutraj tako) odšla na lice mesta, da ugotovi dejanski stan. Kakor običajno. Je posestnlce s!n Tran Kocjan, stanujoč na Dolenjski ces*! %t. 25, tudi danes vstal zelo zgodaj zjutraj da opravi Jutranja gospodarska dela. Vozova žena Je tudi bila potc*».i:i Tn ga začuJe. no vprašala: »Kako to, da *o vezna vata že odprta?« V razgovor le posegla tudi no-sestnikova sestra vprašajoč: »Kje so danes mati?« Vrl trije so zače i poizved-vari za materjo. Prvotno so mislili da Je mati kam odšla. Ker mater* le niso dob'11 v bližini, Je sin začel s«i-n?*», da se ne b* mater: kaj hudega zgodilo Nič hudega sit-teč Je pogledal v vod.i ik. s»ffeč pred "tiso. Presenečen je tu zapazil svojo 57 let- no mater-vdovo vtopljeuo. Pristavil Je »est» vo v vodnjak ter pot-gn;l ma-erino trup o lz približno 5 m globokega vodnjaka, ki Je bi' do 3 m napolnjen z vi Ar. Utopljenka Ivana Kocjan Je bila vdova, stara 57 let. Zadnje cs*e ie 'a zelo otožna, melanholična in Je ve£kr*t tofa, da Jo hočejo vsi zapustiti In da jo prjganlato Spaia Je v sobi z osta'-mi Jružinsk-m! člani Ponoči okoli 3. zj:nru| se Je t ajbrže zbudila, rbula In ob'ek'a ?er se ooM!o»na splazila u sobe ven na prosto Ndij za mlade izvajalce spočetka težka. Potrebno je, da se mladi »pi-kolaši« seznanijo s tehniko inštrumenta, formacijo tona, pa bodo potem sami izne-nadeni, kako lahko jim bo izvajanje teh lahkih, prostih m vendar umetniških melodij, ki se vrh tega dajo spi est I v venec po 2, 3, 4 in več. Partitura je obenem tudi glas za vsako poedino grupo iz ansambla pikolašev Vsak marš ima isti uvod v dveh tipih 4/A in alabreonega takta. V knjižici je 10 maršev za dva pikola, 12 za tri ter tri za štiri prkole. Vsak marš nosi ime znanega sokolskega delavca. Tako imajo slovenski Sokoli »marš brata Gangla«, »marš brata Bajželja«, »marš brata Ambrožiča« in »marš brata Fuksa«. — Ideja Popoviča in M. Milojeviča bi se praktično izvedla s prav lepim uspehom zlasti pri našemu sokolske-mu naraščaju, dala bi njegovemu nastopu poseben blesk in radostno živahnost. Teh 25 marševskih melodij Milojeviča je tudi muzikalna posebnost, polna žive glasbene invencije in originalne glasbene umetnosti. goslovensko zgodovino, ki je v sle d naše politične razcepljenosti zelo malo pregledna, v čim enostavnejši in preglednejši razvrstitvi, pri čemer upošteva poleg političnega razvoja tudi najvažnejša kulturno zgodovinska dejstva. Namenjen kot repetitorij predvsem srednješolcu, ki se pripravlja na nižji ali višji tečajni izpit, bo lahko služil v pregledno ponovitev tudi visokošolcu, učitelju in vsakemu, ki se pripravlja na razne sprejemne aH usposobljen o tsne izpite, kjer se zahteva poznanje domače zgodovine. Kot repetitorij bo pa knjižica omogočila tudi izobražencu v praktičnih poklicih, zlasti časnikarju in predavatelju, ki se ne utegne baviti z obširnejšo zgodovinsko knjigo ali pa hoče le hitre informacije o trenotno pozabljenem imenu ali letnici, lahko orijentacljo v naši preteklosti. Zato navaja tudi najvažnejše dogodke v dobi po ujedinjenju ter ima pridejano obširnejše osebno in stvarno kazalo ter pet rodovnikov jugoslovanskih vladarskih rodbin, ki jih sicer ne dobimo v slovenskih zgodovinskih knjigah. — Ljubljanska opera. V soboto dne 2. maja t. 1. se vprizori po večletnem presledku Leoncavallova veristicna muz'kalna drama »Glumači«. Režijo te opere je ore-vzel g. Sest Dirigira g. B a I a t k a. Ned-do poje gdčna. F r i s e k o v a, Ganina gospod M e s t e k, veledramatično vlogo To-nia g. C vejic, Silvija g. Popov, Beppa (harlekina) g. M o h o r i č. Osnutek za deloma nove dekoracije je izvršil arhitekt g Rohrmann Pred to opero se izvaja Mascagnijeva »Cavalleria rusticana«. V vlogi Santuzze nastopi gdčna. Ra d oboje V a iz Zagreba. Lucio poje gčna. R o p a-s o v a, Lolo gdčna. K o r e n j a k o v a, Tu-ridda g. Kovač, Alfija g. Z a t h ey. Dirigira k. kapelnik N e f f a t, režira g. D e -b e v e c. Sobotna predstava se vrši izven abonmaja. V nedeljo 3. maja se izvaja Bi-zetova opera »Carmen«. — Francosko predavanje s skioptlčniml slikami. Dne 1. maja t. 1. ob 6. popoldne bo predaval na univerzi (soba št. 99) upravitelj francoske kolonije g. Labourel: o Z a -padni Afriki, njenih prebivalcih, virih njenega blagostanja. Predavanje bodo ponazorjevale skipotične podobe. Vsi prijatelji francoskega naroda in francoskega jezika se uljudno vabijo. — IV. abonma koncert Fitharmon^čne družbe nam bode podal kratek pregled najnovejše ruske solistične literature, katero so napisali razni avtorji že od prevrata dalje. K temu koncertu napisal je ruski estet Jen kritičar Rimski - Korsakov poseben uvod, katerega priobčimo vsaj v eksrerptu. V tem uvodu razlikuje kritičar dve glavni grupi med ruskimi skladatelji in sicer le-ningradsko, kateri ie vzor Čajkovski, in moskovsko, ki dela po vzoru slavnega Rlmski-Korsakovega. Na sporedu so zastopani najboljši novejši ruski kladateTji. izmed katerih pripada prvenstvo najbrže Sergiju Pro-kofjevu. Koncert bo Izredno zanimiv za vse, ki se želijo seznaniti z najnovejšo glasbeno literaturo velikega ruskega naroda. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. — Koncert Paderewskega v Benetkah. 27. aprila se je vršil v gledališču Fenice v Benetkah koncert poljskega umetnika Paderewskega. Na programu so bile samo Chopinove skladbe. Koncert je uspel sijajno, gledališče je bilo razprodano. Koncertov dohodek so razdeti med sirote Italijanov, ki so padli v vojni. Na municipiju so priredile drugi dan oblasti In artistični zastopniki Paderewskemu slovesen sprejem. Vsem, ki hočejo dobro kavo piti, pripo" ročamo izvrstno našo pravo domačo Kolinsko — Pregled zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sestavil profesor Sil vin Kranjec. Cena 18 Din, v platno vez. 2 Din. Založila Jugoslovenska knjigarna v Ljublja-fii. Ta kronološki prehlad sknSa oodati iu- — Zbornik znanstvenih razprav. Izdaja profesorski zbor jurldične fakultete. IV. letnik 1924-25. V Ljubljani 1925. Založba juri-dične fakultete. Cena 61 Din. Natisnila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Pravkar je izšel IV. letnik »Zbornika znanstvenih razprav«, obsegajoč 280 strani. 1.) Univ. prof. Mihajil J a s i n s k i: »Prehod od ustnega običajnega prava k pisanem zakonu«. 2.) Univ. prof. dr. Metod Dolenc: »Problem izvrševanja kazni na prostosti v kraljevini Srbov, Hrvatov m Slovencev«. 3.) Univ. proi. dr. Rado Kušej: »Vera m bračna vez v naši državi de lege lata et de lega ferenda«. 4.) Univ. prof. dr Stanko L a p a j-ne: »Občni del k mednarodnemu zasebnemu pravu«. 5.) Univ. prof. dr. Aleksander B i 1 i m o v i č: »Nekoliko podatkov o delniških družbah v Slovenil«. 6.) Univ pref. dr. Leonid Pitamic: »Kritični pogledi na juridično osebo«. 7.) UmV. prof. dr. <5jor-gjer Tasič: »O teoriji narodne suverenosti, naročito u Francoskoj, i o jednom skorajšnjem pokušaju tamo«. (Čudimo se, da nam »Zbornik« ne pošiljajo, kakor delajo to vsa druga založništva. — U r e n d.) Opozarjamo vse naobražence, zlasti pa naše pravnike na to publikacijo, ki se naroča pri dekanatu juridične fakultete v Ljubljani. Ondi so tudi Še v založbi prvi trije letniki »Zbornika« znanstvenih razprav, ki prinašajo prvi na 194 drugi na 12, tretji na 15 tiskovnih polah skupaj 20 znanstvenih razprav iz pravnozgodovfnske, civilnopravne, državnopravne in narodno gospodarske stroke. Vsi štirje letniki »Zbornika« znanstvenih razprav stanejo hkrati naročeni 150 dinarjev. V založbi juridične fakultete je izšel tudi učbenih prof. dr. Milana Skerlja: »Menično pravo«. Broširan izvod te knjige stane 35 dinarjev. — Narodna enciklopedija, srpsko-hrvat-sko-slovenačka I. svesak, uredil prof. St. Stanojevič. Izdajatelj Bibliografski zavod v Zagrebu. Cena 45 Din. — Prvi zvezek tega širokopoteznega in nam živo potrebnega dela je izšel. Zvezek šteje 112 strani in obsega celo črko A in* začetek črke B. po prvem zvezku sodeč, Narodna enciklopedija še ne bo tako popolna, kakor bi jo bilo želeti, vendar pa bo prav dobro služila svojemu namen«. Začetek je podan, na katerem bo treba graditi, da sčasoma postane Narodna enciklopedija res vzorno delo, na katero bomo lahko ponosni. Da so sestavki, ki se tičejo Slovencev tudi deloma netočni in nepopolni, se razume samo po sebi. Tako je n. pr. župnik Aljaž Jakob naslikan zgolj kot glasbenik. J. M. je popolnoma prezrl njegovo delovanje na polju slovenske turistike, ki je vsaj tako važno, kakor ono na glasb, polju, saj je bil Aljaž eden izmed ustanoviteljev »Slovenskega planinskega društva«, ki je eno izmed najvažnejših slovenskih kulturnih organizacij, Šteje nad 7.000 članov in je dvignilo slovensko planinstvo na vrhunec razvoja. Takisto tudi ni v enciklopediji povedano, da se Aljažev dom, Aljažev stolp, Aljaževa koča zo-vejo tako bas" po župniku Aljažu, očetu slovenske turistike v triglavskem pogorju. Cu* dno se nam zdi da posveča enciklopedija kralju Aleksandru samo 15 vrst, prav toliko, kakor nekemu Alberthalu Ivanu, ki je v XVII. stoletju živel v Trebnjem in ki ga le redko kdo pozna. O kralju Aleksandru bi se menda pač dalo nekoliko več napisati in menimo, da je njegovo življenje in delovanje vsaj toliko pomenljivo za naš narod, kakor kateregakoli drugega kulturnega aH političnega delavca. — Priporočamo Narodno enciklopedijo predvsem vsem našim učnim zavodom, imeti pa bi moral to delo tudi vsak naš inteligent. Sport Dne 3. maja igrata v Ljubljani ttnšk— Ilirija, dne 9. maja Ilirija—Jugoslaviia v Beogradu, dne 10. maja Ilirija—B. S. K. v Beogradu, dne 16. moja Ilirija—Sturm (Gradec) v Ljubljani, dne 21. maja Igra Ilirija v prvi rundi za pokal L. N. P. dne 24. maja igra v Ljubljani Gradjanski. Dne 6. in . junija igra v Ljubljani »Venezia« Iz Benetk, dočim za Binkošti ni znano še ničesar pozitivnega. Mogoče je, da igrata tu aH reška Olimpija, aH Bačka iz Subotice, morda se pa Ilirija odzove vabilu Somborskega S. U ali Saška (Sarajevo). Zagrebšk? bašk, eden vodilnih klubov Jugoslavije, ki uživa med narodni sloves In ki je dosegel že krasne uspehe tako doma kakor v tujini (neodločeno proti Rapidu 2:2, lani izgubil 0:2 proti glasovitemu D. F. C. v Pragi, letos v prijateljski tekmi zmagal nad Gradjanskim itd.) igra v nedeljo v Ljubljani proti prvaku Slovenije, Iliriji. Tekmo med Haškom in Ilirijo so bile vedno clou sezone ter so običajno zaznamovale rekordni obisk. Kakor znano je Hašk v jeseni v Ljubljani izgubil pičlo z 1 : 0 po obojestransko enaki igri, a se je v Zagrebu bogato revanžira! za ta poraz. IHrija, ki bo nastopila v zelo ojačeni postavi (Seger, Podnje, Keslč) bo skušala ta madež oprati in bo napela vse sile, da zmaga. Obeta se nam torej senzacijonaina ter napeta borba. Mladinske pokalne tekme. Na Inicijativo S. K. Ilirije se je pred dnevi osnoval medklalski odbor, ki si je nadel nalogo, da izvede prihodnji mesec mladinske pokalne tekme. V odboru sodelujejo funkcionarji raznih ljubljanskih športnih klubov. Tekmuje se za pokal, ki ga je lani L. N. P. poklonil S. K. Iliriji kot zmagovalcu v podsavez-nh mladinskih tekmah in katerega je S. K. Ilirija stavila na razpolago medklubskemu odboru kot klubovo prehodno darilo. Podrobnejši rizpis Še objavimo. ROSEGGER - jopice v raznih barvah se dobe pri tvrdki IcOŽar & Bizjak, LJubljana. Sv.Petra casta 2t Cene konkurenčne« 1274 Zakäj je Radie storil svoj naj novejši korak Oči vidno z namenom, da bi vplival na ra« dičevske deleeate. ki so v nedeljo zborova. H v Zagrebu, je priobčil zagrebški »Hrvat« pod gorenjim naslovom članek, ki je intere-santen baš radi tega, ker se po stilu In za-vitosti izražanja sodi, da ga je napisal sam Stipa Radič. Sest let, pravi člankar, se vodi vojna med Srbi in Hrvati. Karakter je vedno isti. na srbski strani ofenzivni, na hrvatski defenzivni. Volilna bitka 8. februarja t. 1. ni prinesla odločitve, zato je preostalo samo dvoje: vojno nadaljevati ali dokončati. Nadaljevanje je bilo verjetno, kajti premagancev ni bilo. Zato se ni bilo nadejati miru. Tu pa je prišlo ono, kar je največje v tej berbi: izjava Pavleta Radiča. Ne ve se točno, kako je do nje prišlo. Gotova stvar pa je, da je njen avtor sam Stjepan Radič. Iznenadila je pristaše Radičeve, zmedla njegove zaveznike in nasprotnike. Da se prav razume ta Radičev korak, je treba poznati Radiča kot politfka. Tako velik duh, kot je Radič, gleda na borbo med Srbi in Hrvati z drugimi očali kakor navadni politiki. Njemu je ta borba kuhanje novih uredb, potrebno zlo, do katerega je moralo priti radi preranega združenja v enotno državo. On sam ne ve dobro, da to lahko mine, da iz vsega izide nova ureditev države, v kateri bi i Hrvati i Srbj imen* svojo državo. Radič je krenil na desno! Ta njegov korak je nekaj največjega, kar je v obče kdo v državi SHS doslej storil za ohranitev te države. Ta korak pa ni nikaka kapitulacija, nego povsem v skladu z Radičevim političnim verovanjem, izliv njegove politične sposobnosti, storjen v svrho da se še enkrat poskusi ohraniti sedanjo državo SHS v njenih granicah. Radičeva izjava ie ponudba za spravo. V nadaljnih izvajanjih piše člankar, da PašaČ ponudbe ne bo sprejel ter da si bc prizadeval nadaljevati uničevanje radičev-stva. Zq zdaj se vidi, da hoče Radič i odde-liti od njegovih pristašev, da njega uniči, njegove pristaše pa oslabi... No, Stipa Radič je dobil v nedeljo zaupni, co in le ne ve se, če to ni bilo slovo za vedno. V Zagrebu že vrabci na strehi čivkajo, da vlada tiho zadovoljstvo v HRSS^ ker so varni pred Stipico, dokler >e j za* poru, 4 »SLOVENSKI N A R Q Ü€ dne 1 maja 191*5. stev. tf/ Dnevne vesti. P Liubijani. dne 30. aprila 1925. — Italijanske demonstracije proti Ja-gos* avi.ii. Italijansko društvo »Societa Co-rale« v Splitu je napravilo izlet v Zader, kjer je prišlo do bučmh demonstracij proti naši državi pri dohodu in odhodu društva. V gledališču je bil med občinstvo vržen ietak te-Ie vsebine: »Non dovemo pa-ce Zinche dal vestibolo di Diocleziano non sara spazzata la percaglia serba.« (Ne bomo mirovali, dokler ne bodo iz Dioklecijanovega vestibtla vržene srbske svinje.) — Podpis: Gabrijele d* AnnunziJ. Društvo ima svoj delokrog v naši državi in Italijani, živeči v naši državi, se udeležujejo tako skrajn:h demonstracij proti Jugoslaviji! Kaj pravi k temu »Piccolo«? V svoji vzvišeni mentaliteti bo smatral to zadrsko »epizodo« za dober prispevek k trdni zgradbi prijatelistva med jadranskima sosedoma! Kaj takega beogradska vlada ne more hladno prezreti ,ampak treba bo proti italijanski iniamnosti na vseh poklicanih mestih prav energičnega odpora. —jf Centrala denarnih uradov. V ministrstvu trgovine in industrije pripravljalo pravilnik za ustanovitev centrale denarnih zavodov naše države. Ta centrala bi morala regulirati celokupni denarni promet Jugoslavije. — 7 Vsem delniškim družbam. V »Službenih Novinah« z dne 25. t. m. je izšla tale objava: Pozivajo se vse delniške družbe, naj v roku 15 dni, računajoč od dneva te razglasitve, pošljejo ministrstvu trgovine in industrije (oddelek za kreditne zavode in zavarovanja) točne podatke o tem, koliko jim je predpisano za leto 1923 in 1924 davka in koHko občinskih doklad m drugih dajatev. Te podatke morajo poslati vse delniške družbe, ne glede na to, da-li se pečajo s trgvino, industrijo ali ban-karstvom. — Promocija. V sofoto dne 2. maja t. 1. bo promoviran na tukajšnji univerzi abs. Jurist g. Teror R o s i n a za doktor.;r» prava. — S pošte. Pomaknjeni so v višjo plačilno stopnjo poštni starešine: Vinko Čer-ne (Gorje pri Bledu), Julija Engelman (Moste pri Ljubljani), Ivan Kraft (Sv. Jurij ob Ščavnici), Blaž Ostrožnik in Rupert Tručl (Zidani most), Milan Lah (Lož), Fra-njo Pavšič (Krško), Vinko Eržen (Moravče), Lovro Petovar (Ivanjkovci), Ivan Ort-haber (Slov. Bistrica), Karel Ovsec (Jesenice na Gorenjskem), Ivan Kambič (Metlika), Miroslav Drobnič (Videm-Dobrepolje), Franc Ulčakar (Semič), Franc Klasinc (Račje), Anastazija Bajuk (Krmelj). Fran Vavpotič (Grobelno), Anica Šmidinger in Marija Pakiš (Kočevje), Ivan Slavec (Laško), Adolf Braz (Prevalje), Karel Kosem (Mozirje), *gata Januš (Domžale). Avgust Spendel (Mislinje). Dragotin Hribemik (Studenci pri Mariboru), Julij Šetina (Črnomelj), Ivan Gams (Celje), Miroslav Vavpotič (Križevci pri Ljutomeru), Marija De-heljak (Ribnica na Dolenjskem). Marija Debel j ak (Sv. Pavel pri Preboldu), Josip Stegenšek (Sv. Jurij ob južni Žel.), Franjo Fludernik (Pragersko). Anton Lah (Mo-škanjci), Franjo Vrtačnik (Šoštanj), Julij rlrtnik (Zagorje ob Savi), Ferdinand Gaspari (Domžale). Josip Krivec (Dravograd) in Franjo Mlinaric (Središče). — Radi 1. maja, ki je po tarifni pogodbi za tipografe praznik, izide naš list šele v soboto popoldne. — Za popravo cest. Miinistrstvo za javne zgradbe je odobrilo kredit v znestrj 6 milijonov dinarjev za popravo cest in petov na Hrvatskem in v Sloveniji. — Za šefa vojnega odseka pri železniški direkciji v Ljubljani je imen- )van na predlog ministra voiske in mor^rl^e podpolkovnik g. Peter Nedeljkovič. — Mojstrsko delo 221etnega jugcslo-venskega arhitekta. Poa tem naslovom či-tamo v »Neues Wiener Journal« slet'eco notico: >žertj za presojo Iz vseh krajo v dr-?,ave vposlanih 36 načrtov za poslopje poštnočekovnega zavoda v "Ljubljani *•: poslovala koncem preteklega tedna. Postopale se je pri tem slično, kakor v drugih 'r?a-vah, to je razdelitev nagrade se je izvrs!la na anonimni podlaei, pri čemer rar sod 1-333, ne vedoč za pravega avtorja, razde'i n&.?»*a-č-nort pa pokaže, ako je Lavrenčič v t-e nato podali ostali referenti, na kar je ÜB iz. voljen ta-le odbor: Predsednik Iing. Niko-la BelaničiČ. 1. podpredsednik: In*? "Dra^u. tm Tlbold. II. podpredsednik: Dimitrije Do. zet. I. tajnik: Aleksander Stefanovič. II. tajnik: Dušan Momčilovič. Blagijnlk: Jvir-kovič Stane. Knjižničar: Vogrinc Pran Jo Odborniki: Ing. Budlmir Br., Jovanovič Aleksander, Milan čubelič, Kadleček Rud., Ivan Hribar, Janko Josip, KalinIČ f tSaa, Milutin NIko 1 MlletIČ N. NamestnVI: Ka-raderčič Ves., Luide1 Niko, Kurnik Arror. Kfkič Pavo 1 Lončar NIkola. Nadzorni odbor: Boszak Stjepan, Koblinchek N. In Ba-jo Kazimir. — Listnica uredništva: O. Josip B e n -č i č, Mikanovci, Slavonija. Dotični knjigi je naslov »Naš p a n j«. Spisal je knjigo Anton Žnidarš;č, Knjigo lahko naročite pri vsaki slovenski knjigarni. • — Radioprogram za 1. maj. London f365) 20.—23. koncert, Chelmsford (1600) kakor London, Bournemouth (385) tri Igre, vse druge angleške stanlce 20.—23. koncert, Paris-Radio (1750) 12.30 koncert, 20.45 »Hoff mano ve pripovedke«, Zurih (51 S) 13.30 klavir. 17. koncert Hotela Baur au Lac, 20.30 plesna glasba, Dunaj (530) 11.— 12.50, koncert, 16.—18. glasba, 19.30 »Wilhelm Teli« k 120letnemu smrtnemu dnevu Friedr. Schillerja, Roma (425) 20.30 koncert, Bmxellee (265) 17., 20.15, 20.45, 21.15 koncert, Berlin (505) 16.30—18. koncert, 20. »Alt Heidelberg«, Breslau (418) 12.05-12.55, 17.—18., 20.30 koncert, Frankfurt (470) in Ca«eel (288) 20.30—21.30 (Beethoven) 22— 23 koncert, Hamburg (395). Hannover (296) in Bremen (330) 14., 16.30 koncert, 20. drama »Doggerbank« in igra »Gill Conus«, Königsberg (463) 16.30—18n 20.—22. koncert, Leipzig (454) in Dresden (292) 12. —18., 16.30—18., 2015—28.30 koncert, München (485) in Nürnberg (4301 16.30—17.30-18.30—20., 20.21. koncert, Münster (410) 20.30—22. koncert, Stuttgart (4*3) 17 — 18.30, 20—21 koncert. — Mazuran. — C^čni zbor Društva konceptnih uradnikov politične uprave iz Slovenile se bo vršil v nedeljo dne 3. maja ob pol 11. dopoldne v poslopju državne realke v Mariboru z običajnim dnevnim redom. — K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. 866 — Občni zbor p°družnice Jugoslov. Matice v Kranju sc vrši v soboto dne 9. majnika ob V2S. zvečer, oziroma ako bi takrat občni zbor ne bil sklepčen, isti dan cb Vs9. zvečer v gcstilni *Pri Pctercku« v Kranju z cbrčajnim dnevnim redom. — Samoumor ^fovens^ega vojaka v Zagrebu. Včeraj zjutraj je Izvršil samoumor z vojaško fjuško To^p Korošec, rojen 3 90" v Sloveniji, rertov zag^^^esra art.il.ierij-skes^. polka. Korošec, ki je doma pri Sv. Lovrencu na Pohorju, je s pplcem desne noge odpel puško In se ustrelil v srce. Bil je na mestu mrtev. — Tatvina prečrea. Iz hleva posestniki Josipa Svete v Iški loki je bil 24. t. m. ukraden 7 tednov star prešit, dalje 1 koklja in 1 piščanec. Skupna vrednost 300 Din. — cecjava je kravs? K Mariji Majerič, najemnici v Podrimcib pri Ptuju, je dne 16. t. m. prignal neki neznanec veliko kravo sivorjave barve. Neznanec je MaieriCevo prosil, da mu kravo oskrbuje dva dni, Č^š da pride potem ponjo. Dosedaj se neznanec še ni vrnil. Gotovo je. da le kravo ukradel. — Dva drzna v!otna. Vlomi so danes na dnevnem redu. Predvčerajšnjem je bilo v!om!;eno v poštni urad v Straži iiča pii Kranju, včerai v Grosuoljer. pol ^ *!.\za pa sta prispeli §e dve ovadbi iz Sromelj in Kočevja. V Srorriljsli ->ri Urežicah po t?to- vi vlomili v trrrov'no Frara Peten* in odnesli mnos:o rramifaktume.^a bla^a v v:ed-nosti 10 000 Din. — V Dnlvi vasi pri Kočevju je bilo vTom:;eno v stanovart?^ Le>oolia Perdicka in odneseno različnega perila, obleke ter drugih predmetov v vrednosti več tisoč Din. — Pri negovanlu z »Neosan« kremo dobi Vaša obutev elegantno lice. 50/L ,.B?ešceie belo perilo" brez truda le z „Z'atorog" milom. Z?Mevafte vedno Zlatroa milo! Iz Ljubljane. — Kanalizacija v Rožni dolini. Pišejo nam: 2e zadnjič je bilo citati kritiko, da je pri kanalu ob novi cesti v Rožno dolino požiralnik z rešetko par čevljev višji nad jarkom, vsled česar zastaja voda ob dveh straneh Begovega vrta. Pri zadnjem deževju pa je jel požiralnik bruhati vodo v omenjeni stoječi jarek, da bo kmalu voda na-rastla do vrta. Voda torej teče iz mestnih kanalov v Rožno dolino, a goditi bi se moralo ravno nasprotno. Prosimo odpomoči! — Kaj le z za«5a'enim drevoredom na tivolskem travnika? Pišejo nam: Nad trideset let obstoji že ta. vsperedno z glavnim drevoredom zasadeni kostanjev drevored, ki sega od železniške proge do ceste pod tivolskim gozdom. Zgrajen je v črti podaljšane Knafljeve ulice, a vsak se vpraša, zakaj se ne izroči javni vporabi? Ali bi se ne dale odstraniti vse zapreke? — Nakladališče za živino prt mestni klavnici. Ko je stekla dolenjska železnica, so se merodajni krogi tn zainteresirane stranke potegovali za to, da bi se poleg klavnice poleg železniškega mostu napravilo nakladališče za živino, ki se mora voziti sicer na glavni, odnosno dolenjski kolodvor, tam izvagonirati in gnati od tod skozi mesto h klavnici. Ker se klavnica zdaj preureja in polaga znotraj tir, bi se prejšnja ideja dala sedaj realizirati. — Kolesarji na trotoarüh. Poroja se nam: Da se zadnje čase pode in drve kolesarji v predmestjih po hodnikih, te ni nič novega, novo je pa to, da so začeli ti po-balmi — v večernih urad voziti zdaj kav po trotoarjih Resljeve ceste in okoli kolodvora! Pa vedno tam, kjer ni blizu stražnika! Občinstvo bo moralo seči po samopomoči in prijeti te paglavce za ušesn. — Gostilniški hlevi. Lastniki kakor tu. di najemniki gostilniških hlevov se opozarjajo ponovno na naredbo bivše dež. vlade v Ljubljani z dne 26. avgusta 1913, št. 22.070, glasom katere so dolžni svoje hleve tedensko vsaj enkrat, zlasti pa po sejmskih dnevih očistiti in razkužiti. Tudi morajo voditi glede vseh konj, ki se jih postavi (tudi ml-mogrede) v njih hleve, natančne zapiske, iz katerih mora biti razvidno ime konjskega lastnika, Število konj in čas vhlevljenja. — Prestopki teh predpisov se bodo kaznovali v smislu § 10 zak. z dne 6. avgusta 1909 de«, zak. Št. 177. — Ljubljanskim v Zvezi s!, p. z. včla. njeninr zborom! Skupni vaji moških zborov za E. Adamičevo »Zdravico« v soboto, dne 2. maja t. 1. ob polosmih zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice in v nedeljo, dna 3. maja oh 11. dopoldne (po slmpščini) v veliki dvorani hotela Union. Polnoštevllna udeležba je nujno potrebna! Zvezln pevo-vodja Zorko P r e 1 o v e c. 877-u — Jurjevanje. Vabim članstvo Sokola L, da se polnoštevilno udeleži v nedeljo 3. maja Jurjevauja na Gradu. Vaša navzočnost naj posvedoči živo zavest skupnih naoijo-nalnih idealov med C. M. in Sokolstvom! — Starosta. — Oddala buffeta na mestnem kopališču. Mestna občina ljubljanska razpisuje za leto 1925. oddajo buffeta na mestnem ko- .£&ttSčii ob Ižanski cesti. Reftektanti se va- bijo, da vlože najkasneje do 7. maja 1925 v mestnem gospodarskem uradu pravilno ko-lekovane ponudbe z navedbo najemnine, ki bi jo bilj pripravljeni plačati. 568n — Pojasnilo k prireditvi »Šah na prostem« v petek popoldne ob pol 5. v Tivoliju pod vodstvom svetovnega mojstra profesorja Vidmarja. Sodelujoče članstvo nastopi v dveh postavah, belokranjski In gorenjski in sicer v zgodovinskih nošah po OTiginalnih slikah Kurz v. Goldsteina iz leta 1844. Belckrajina sestoji iz samih mo-5kih. Gorenjska iz samih ženskih figur, iz-vzemši kraljico, oziroma kralja, ki f'surha-ta kot ženin in nevesta. Gorenska ženin in nevesta str- posneta iz kranjskem gledališču premijera veseloigre »Pereant možje«; (Svet brez mor:) v domač: zasedbi. V petek, d 118. t. m. pa gostujejo v Celju člani zagrebške drame s Petrovičevo komedijo »Čvor«. »Razlagav dan« 10. maja po celi Sloveniji. Kdor še nI, naj kup! srečke za DR. RAZLAGO V SPOMr:N'K. ODBOR. Iz Maribora. — Koncert Glasbene Matice v Mariboru. Orkester in Pevski zbor maribo*«'-' Glasbene Matice priredita dne 6. maja 1925 pri Götzu velik in skrbno izdelan pomladanski koncert. Raldi zunanjih obiskovalcev, zlasti nčiteljstva je za koncert določena sreda. Da seznani občinstvo tudi s francosko glabo, bode orkester podal dve srčka-ni deli od Berlioza, zraven pa Dvofakovo simfonijo v E molu. Pevski zbor bode podal osem krasnih mešanih in moških zborov, katere bode pel tudi dne 12. maja v Beogradu in pri drugih koncertih, katere bode dal tekom svoje turneje po državi. Začetek koncerta ob 20, uri. Predprodaja vstopnic pri Brišnik in Höfer. Ker so matični koncerti redno razprodani že v predprodaji, svetujemo občinstvu, da si vstopnice pravočasno rezervira. 876-n —m 2rtev motorne nesreče. V nedelje je v mariborski bolnici podlegel poškodbam potnik Anton Strašnik, ki se Je v Stolni ulici z motorjem zaletel v zid. Težko ranienega so takoj prepeljali v bolnico, a je bila vsaka pomoč prepozna. —m Policijska kronika. Včeraj so bile aretirane 4 osebe, 2 radi poskušenega vloma, 2 radi kaijenja nočnega miru. Poleg tega je bilo podanih tudi 10 ovadb. — Policija je prijela znanega tihotapca K. L. in ga izročila sodišču. Prijeti se je predvsem bavil s tihotapstvom vžigalic. Po končani kazni ga odpravijo v Avstrijo. — Tatovi so tudi v Mariboru zadnje čase pridno na delu. Neki neznan mladenič je v hiši št. 4 v Maistrovi ulici pobral vse električne žarnice in izginil. Neznan storilec pa je vdrl v stanovanje stranke A. L. v Studeniški ulici ter odnesel 1250 Din vredno suknjo. —m Zahvala predsednika Masaryka mariborskim društvom. Konzulat Češkoslo-I vaške republike v LJubljani je prejel lz pi-! same predsednika Češkoslovaške republike : T. G. Masaryka pismene prisrčne zahvale predsednika mariborskim kulturnim društvom za brzojavno čestitko, poslano dne 14. marca z Masarvkove proslave. Na proslavi so sodelovala poleg Češkoslovaške Lige društva Slovanska čitalnica, Sokol, Klub dobrovoljcev in klub jugoslovenskih rezervnih oficirjev. Masarvkova zahvala je prijetno odjeknila v mariborski JavnostL Sokolstvo — Sokol Moste priredi v soboto dm 2. maja t. 1. ob 7. uri zvečer v telovadnici na Selu Masarykovo proslavo, združeno z družabnim večerom. K obilni udeležbi vabi vse članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo odbor. 830n Kristus mu je premalo eleganten »Zagreber Tagblatt« prinaša zanimivo dogodbico iz Osijeka. Znani osiješki slikar Vladimir Filakovac, ki ima svoj stalni ate-lije v Osijeku, je pri sodišču vloži! tožbo proti lekanarju Ivanu Tarniku. Filakovac obtožuje Tarnlka, da je krši! pogodbo, sklenjeno ž njim za tri velike slike. Gre za tri kompozicije, predstavljajoče rojstvo, smrt in vstajenje Kristusovo, katere so imele biti razstavljene v lekarni. Umetnik in lekarnar sta se pogodila za ceno 70.000 Din, nevštevši materijala. Že več mesecev je Filakovac delal na teh slikah. Skice in študije so že dovršene, istotako prva slika »Kristus na križu«, za katero je bil lekarna 1 Tarnik sam model. Tarnik je bil sprva sila oduševljen nad delom Filakovca; nenadoma pa je presenečenemu slikarju izjavil, da je ostali dve slik? naročil pri zagrebškem slikarju Račkem, ker se itak s svojo lekarno preseli v Zagreb. Istočasno je slikarju izjavil, da s Kristusovo podobo ni zadovoljen, Kristus da mu je premalo eleganten. Ravnotako se je .pritožil, da umetnik enemu sv. Treh kraljev Gašperju, ni napravil »frizure«, kakršno nosi on, Tarnik. Tudi je ponudil Filakoviču za prvo sliko samo 17.000 Din, kar pa je umetnik ogorčeno odklonil In obenem vložil proti lekarnarju tožbo pri okrajnem sodišču. Zahteva za prvo sliko 60.000 Din. Sedaj o zadevi razpravlja sodišče in iz Zagreba so bili pozvani izvedenci dT. Iso KrŠnjavi in Milan Rački, iz Osijeka profesor Antolkovič ter števo Konjanič. Za razpravo vlada silno zanimanje. Darujmo za sokelski Tabor! »SLOVENSKI NAROD« dne t. maja 1925. Stran o. Gospodarstvo Stanje Narodne banke. dne 22. aprila 1925. Razlika v pri* meri s stanjem dne 15. aprila. Aktiva: Kovinska podlaga 440,6 + 12,7 posojila 1.274,9 — 19,0 račun za odkupovanje kronskih novčanic 1.186,3 račun začasne razmenjave 367,9 državni dolgovi 2.966,3 vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje oovčanic 2.1383 saldo raznih računov 500,8 + 81,7 Skupaj Din 8.875,4 Pasiva: Od glavnice izplačano 26,2 rezervni fond 5,8 novčanice v obtoku 5.563,3 18,7 državni račun začasne razmenjave 367,9 državne terjatve po raznih računih 25,7 4- 25,7 razne obveznosti 681,1 -f- 68,3 državne terjatve za zastavljene domene 2.138,3 ali jo za kupovanje zlata za glavnico in fonde 66,7 Skupaj Din 8.875,4 Obrestna mera po eskontu menic za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % letno. Obrestna mera za posojila na zastave 8 % letno* Položaj na našem žitnem trgu TEDENSKO POROČILO NOVOSADSKE BLAGOVNE BORZE Položaj glede turščice se je prejšnji teden znatno zboljšal, povpraševanje za relacijo Braila je bilo veleiko. Dovoz na trg je slab. Cene so poskočile za 10—15 para. Promet velik, nad 700 vagonov. Položaj glede pšenice je ostal radi minimalnih ponudb čvrst. Zaloge pšenice v Banatu so malone izčrpane. Naši večji mirni se zalagajo z madžarskim in ameriškim blagom. Naše blago se plačuje po 475—480 Din. Na srbijanskih tržiščih je položaj tolfko drugačen, ker ima Srbija se znatne zaloge pšenice. Naši mlini jo radi slabe kvalitete neradi kupujejo. Srbijansko blago so kupovali po 425 Din pariteta Beograd. 70 težko blase $ 5% je bilo na razpolago brez kupcev po 4f!5—410 Din. Turščice je bilo prodane okrog 600 vagonov. Večina kupčij je bile sklenjenih s plovrtnim blagom relacija Braila. Začetkom tedna so plačevali turščico po 180 Din, koncem tedna pa že po 195, pariteta Novi Sad. Po prvi ceni je bila ponudba neznatna, po drugi pa precejšnja. Računa se, da se tur-sč^ca v tej ceni obdrži, ker sta v Brai'li dva velika parnrka, kj bi morala natovoriti bo% garsko turščico, pa so bile dobave radi neredov v Sofiji odkazane. Za vagonsko blago je bilo zanimanje slabo, malo boljše pa za ono blago, ki gravitira k plovitvenim postajam. Cena bačkega vagonskega blaga je poskočila od 170 na 180 Din. Manjše količine sremskega blaga so izvažali minuli teden po 225 do 230 Din pariteta Postojna v Italijo. Povpraševanje po prompt blagu je zbudilo zanimanje za terminsko blago. Kupčije so se sklepale večinoma za blago maj-junij. Vagonsko blago je poskočilo v ceni od 190 na 200 Din. plovitveno pa od 2DO na 205. Dunaj in Budimpešta sta ostala labilna, prodajala samo za relacijo Braila. Bratislava je notirala nastopne cene: prompt ali plavajoče blago 122—123 Kč, majsko 126— 127 Kč, za junij 129—130 Kč. Braila je plačevala v šilingih 156—157. Moke je bilo prodane 4 vagone. Trgovina z domačo moko je še vedno na mrtvi točki. Večina mlinov je ustavilo delo, deloma radi slabega povpraševanja, deloma radi pomanjkanja pšenice. Večja ponudba }t samo v moki »0«, ker je je precej v zalogi Os in Ogg se nudi po 660 Din. Po črni moki zelo povprašujejo Bosna. Hercegovina In vojaški dobavitelji. Domačo moko Št. 6 so plačevali po 510—520 Din, madžarsko 7, ki odgovarja naši 6, pa po 245—253 Kč pariteta Kelebia. Z ostalimi poljedelskimi pridelki ni bilo kupčij. Naša zunanja trgovina napram Trstu in Reki Te dni je predaval pred odličnimi "krogi zagrebških pridobitnikov sekcijski äef dr. Milan Todorovič Iz Beograda o vpraša nju naše zunanje trgovine napram Trstu in Reki. Menda je bilo prvo predavanje odličnega srbskega politika in gospodarskega strokovnjaka o vprašanju, ki se direktno ne tiče Srbov kot takih, marveč Slovencev in Hrvatov, od nosno jugoslovanske države ▼ celoti. Zato pa 9o izvajanja sekcljskega šefa Todoroviča za nas Slovence In Hrvate posebno razveseljiva. Predavatelj je navedel številke, lz katerih izhaja, da Je na pr. Rera nazadovala od 1912 do 1924 za 80 odstotkov svojega predv \1neera prometa. Promet z ladjami je znašal 1913 nad 19.000, leta 1924 na samo 3900 edinic. Uvoz preko Reke je dr?egel 1912. skoro 900.000 ton, L 1924 je padel na 299 ^72 ton. Izvoz je zna. aaT 1912 rad mflijon ton, 1924 samo 170.000 -t. Prej vojno Je Reka vzdrževala 32 ja-dransktb, 10 sredozemskih m 12 p^-eko-mr>r? "h zvez .danes ima samo 8, 4 in 2 po-mor.c\:i prc~i. Predavatelj Je po tej konsta. t-»Mji ro«egel globlje in opisal, kako Je Ita-sf^er s svetovno vojno dosegla polltlč-ho zdn Mtev Re*ke in Trsta, ni pa prevzela Mil njih gospo'nrskr^a zaledja, brez katera sta obe pristanišči obsojeni na smrt. !'a poizkuia ropraviti ta nedostatek s —- željami, ki jih vsiljuje raznim drla-^- di naša država ie doslej pxiaUia, a* i marsikatero konvencijo na ßkodo lastnega gospodarstva. Vprašanje teh dveh mest za našo državo in za naš narod se drugače ne more rešiti, kakor na ta način, da si čim. prej izgradimo na jadranski naši obali last. na pristanišča in da nato prepustimo Trst in Reko njihovim usodam. To je bistvena konkluzija beogradskega strokovnjaka, tri se sklada z našo splošno politično In naei. jonalno situacijo na Jadranu. Predavanje sekcijskega šefa Todorovi-ča je dobro znamenje, da napreduje tudi v državni centrali spoznavanje interesov aa-padnih pokrajin države in da se srbski gospodarski in politlčn strokovnjaki čedalje intenzivnejše pečajo z vprašanji nase gospodarske moči im samopomoči na Jadranu. Vprašanje Reke m Trsta Je sila eno. stavno. Za na? pa še posebej enostavno, ker je s tem vprašan40m zd-uženo vprašanje našfh zasužnjenih brxtov v Julijski Benečiji. Tud če hi tega vprašanja ne bilo, nam narekujejo la=tni gospodarski interesi, da se čimprej od Italije osamosvojimo rn da si zgradimo na Jadranu svoja lastna pristanišča. P »-la vanje sekcilskesra šefa dr. Todo-rovi^a je torej ! nacijonalno I gospodarsko aktualno In za nas razveseljivo dejstvo. V tej 8 m er i bomo morali š> poglobiti prona. erando za gospodarsko osamosvojitev na Jadranu. Pri t! gosnodar^k! o^morvojitvl naravno ne bomo srbeli manjkat! mi Slovenci, ki že dlie časa zahtevamo direktne spoje z morjem! ★ ★ ★ — g ObSn! zbor Htpotekarne banke Ju. goslovensklh hranilnic v Ljubljani «o. je vršil dne 29 anrila t. 1. v oosvetovalniei banke ob udeležbi 22 delničarjev, k! so zastopali 34.184 delni" odnosno gla«sov. — Predsednik dr. Otcn Fet.tich je v svojem poroči*!! poudarjal zvišanje delniške glavni-ce od Din 2.500.000 na T>in S.onn.oo. Pre-membo pravil. nanaSsfoco se zlavti na to zvišanje delniSke glavnice, in spremembo dosedaj na trne se glasečib delnic v delnico na prinosca je Mtn^rtr^tvo trgovine in Industrie odobrilo. Ravnatelj Ivan Mik^z" je po-ročal o povoljnih uspehih za leto 1924; pričakovati je, da ho hpr^a vsled pooblastila za trgovino z devizami in valutami razni, rfta kro^ svnfe klijentele. Iz uorofla oziroma predloženega letnega zakflueka p» snemamo, da bil ar ca z dne 31. decembri 1924 Izkazuje sledeče večje po^rtavk?: aktiva: račun hlastne: P;*n 2****215 v?čnn efektov: Din 500 327.75, račun eskompta: Din 125.000.—, račun naložb rezervnih zakladov* Dtn 296.843 81, račun dolžnikom Dm 24,339674.46. Privat račun delniške ^lavnioe Din 5.000.000.—, racan lLuuin«»«*uOl zadoffnlc fn z^.^tnvr.ih ftetov Dtn '*?0.925.—■, ractrn denarnih vlog: Din 19 295.2f*2.45. ßWi d eh i ček poslovne ta Teta 1921 znaša: D!*a 446.136.S3. Celokmml w>mK TBeh računov v Ietn 1924 Je znaSa] Din 329.675.296.04. — Na predlog upravnega sveta se je sklenilo izplačati za poslovno leto 1921 lOo^stotuo divldendo. Imenom nadzorstva Je vlšli knjigovodja Fran Pretnar predlagal upravnemu sveta absolntorij, predsedstvu in vodstvu zavoda pa Je izrekel zahvalo za uspešno poslovanje. Poročila predsednika, ravnatelja tn nadzorstva so bPa z odobravanjem sprejeta ter sta se predložena bilanca in zaključni račun zgiibe ln dobička soglasno odobrila, upravnemn svetu In nadzorstvu pa se je podelil ab*olutorij. Pri dopolnilnih volitvah v upravni in nadzorstveni svet so bili po večini ponovno izvoljen! dosedanji člani. 875-n — g Tribuna F. B. L., tovarna dvoko-les ln otročkih vozičkov v "LJubljani. Ta obče znana ljubljanska tvomica ima razstavljene na Za sreba čkem velikem sejmu, industrijski paviljon br. 187, svoje krasne Izdelke najnovejšega ttpa in to dvokolesa. otroške vozičke, tgračne vozičke rn mala dvokolesa za otroke, ki jih lahko rabijo otrocf že od 5 let naprej. Otroško kolo je enakega sistema kot normalno dvokolo. Izdelano v manjši obliki. Tvrdka lahlto konkurira Inozemskim proizvodom bodisi v ceni "kakor tudi v solidnem domačem delu. Svoje Izdelke razpošilja po celi naš! državi ter -na Balkan. Podjetie Ima zaprwdeno prvovrstno strokovno Izvežbano delovno osobje, lastnik sam je strokovnjak rn ee'a njegova družina je izvežbana ter zaposlena po poeamnlh oddelkih. Takemu podjetjn Je želeti uspeh ln je jugoslovenskf Industriji r čaet. —g Zagrebški tedenski se'em 29. t. m. Včerajšnji tedenski sejem v Zagrebu je bil zelo slab. Živrne je bilo malo, volov skoraj j nič, prašičev nekaj, bosanske živrne tudi ' nič. Cene so ostale v glavnem nefzpreme-niene. dočim so sremski zaklani prašiči poskočili v ceni za 50 para. Notirali so: biki 7_ m. voH 7.50—8, krave I. 10—11, II. 7— 9. Iii 3.50—6, junci in telice 1. 10—11.50, II. 9—10 Din kg žive teže, teleta 11—12.50. Prašič? pitani 12 50—14, zaklmf sremski 18 50—19.50, zaklani domači 18 Din kg, j mladi do leta 12—13.50, nad 1 leto 12—14 ! Din za kg žive teže, konji težki 6000— 9000, j lahki 5000—7000, prima kmetski 4000—-6000, Srednji 4000—5600, jahalni 6000—7000. za j klanje 2—3 Din kg. Zrebeta do 1 leta 2000 ! do 3000, nad 1 leto 2400—4000 Din. Krma po met. stotu: detelja navadna 150—165, lu-cerna 125—150, seno I. 100—135, II. 75— 100, slama 125—150. —g Živinski seiem na Dunam dne 27. aprila. Na sejem Je bilo prignarrih 3341 glav živine. Cene za kg žive teže v Sllmgih so b'Je sledeče: fabriski voli 190—2.10, voh* la 1.70—1 85, voli srednji 1.30—1.65, voli slabši 1.10—1.20, biki 1.10—1.50/1.60, krave 0.95—1.40, mrSava žvfna 0.70—0.95. —g Avstrija je znižala obrestno mero. Generalni svet avstriske Narodne banke je znižal s 25 t. m. obrestno mero od 13 na I 11%. Avstrijski gospodarski krogi brez lz- j jeme pozdravljajo ta korak. —g Trgovino z valutami je dovolilo fi- j nančno ministrstvo »Prekmn-ski banki« dd. ! v Murski Sujoti. i To in ono Papež odlikoval predsednika židovske verske občine Iz Budimpešte poročajo: Med židovsko in katoliško duhovščino je zbuddo splošno ogorčenje odkritje o življenju novega pa« peškega grofa Julija Riemera, moža, ki ga je spravila na površje svetovna vojna. Za* četkom vojne je bil Riemer uslužben pri neki bratislavski tovarni konfekcij, 1. 1915. pa je postal ravnatelj narodnih tekstilnih tvornic v Budimpešti. Po prihodu ▼ Bu» dimpešto je vstopil v ondotno židovsko versko občino in ker je bil zelo pobožen in pravoveren, je posta1 kmalu predsednik j njenega finančnega oddelka. To pa ga ni j motilo v njegovi službi v tovarni, ki je last katoliškega plemstva in visokih cerkvenih dostojanstvenikov B;l zelo priljrbljen v židovski in katoliški družbi in njegov gost js bil cesto velikovaradinski škof Josef Lang?, intimni prijatelj Frana Ferdinanda Ali navzlic stikom s temi odličnimi znanci in prijatelji je prišel Riemer kmalu na zatožno klop pred vojno sodišče. tTgo» tovili so namreč, da je bilo sukno, ki ga je Riemer dobavljal, zelo slabo, slabše nego zloglasno vojno sukno. Poldrugo leto je se* del v preiskovalnem zaporu, pri razpravi pa je bil oproščen z motivacijo, da mu pre* iskava ni mo^la dokazati, da je imel zlobni namen oškodovati armado. Pač pa je bil obtožen zločina podkupovanja in obsojen na štiri leta ječe, dasi so ga zagovarjali naiboljsi odvetniki. Po tej obsodbi je po* s!al svoji verski občini pismo, v katerem zatrjuje, da ga preganjajo zato, ker se drži vere svojih prednikov. Vplivna židovska občina je izposlovala revizijo procesa. Rie« rrer je prišel ponovno na zatožno klop in je bil oproščen. Ko je bil zopet svoboden, se je umaknil z javnega živi jen ?a in ni več nastopal ne v katoliški, ne v židovski drufa bi. Globoko je začel premišljevati o svoji preteklosti in bodočnosti in ko se je začel po prevratu na Madžarskem nov krščanski režim, je obrnil židovski veri hrbet ter se dal krstiti obenem z ženo. Pri Blatnem jezeru si je kupil krasno veleposestvo ter rabil v goste zlasti visoke katoliške cerkvene dostojanstvenike Bil je zelo vnet katoličan, kar je dokazal tudi s tem, da je ustanovil pod imenom Ecelesia tovarno za izdelavo cerkvenih oblačil in dmgih potrebščin. Novo podjetje je zelo dobro uspevalo in lastnik je lahko marši* kaj žrtvoval za reprezentanco. Ko Je pri« spel v njegov dom povabljeni nunenis Lo* renco Schobba iz Budimpešte, ni Riemer štedil z denarjem, da priredi visokemu go» stu siiajen sprejem in gostijo. Poslal je celo svojega kuharja za nekaj dni v nuncijevo palačo, da se nauči kuhati fedila, ki jih je cerkveni dostojanstvenik posebno cis'al. Ta pozornost ni ostala brez posledic. Firma Ecelesia je bila povabljena, naj se udeleži razstave v Rimu in njen lastnik je bil z že* no celo v avdijenci pri papežu, ki mu je podelil visoko odlikovanje in naslov grofa. Novi papeski grof se je vrnil zopet v Bu» dimpešto, kjer so se pa ljudje spomnili nje* gove prošlosti ter opozorili potom novin pristaše obeh občin na kurijozni slučaj, ka* ko postane iz pravovernega Žida papeSki frof. Ta afera ima tudi po!irično*cerkvene posledice, ker je bil nuncius Schiobba takoj premeščen v Haag. Na njegovo mesto je prišel monsignor Cesare Orsenigo. Vam pojasni vse želie in kaj Vam je ukreniti, predno kupite blago za obfeke, obleko, aH draga oblačila Vsak moment se lahko Informirate o cenah fn kaj ie na zalogi DRAGO SCHWAB - LjggjjgjM Za kulisami življenja. Pred kratkim je objavila slovita k;no-igralka Lil Dago wer v »Berliner Tagblattu« opis življenja ;.i higijene, po kateri se mora ravnati prava klnolgralka, ako si hoče ohraniti svojo zunanjo Izredno lepoto ter duševno igralsko prožnost. Navadno si predstavljamo kinoigralko po tistih nazorih, ki jih gledamo v filmih velikomestnega življenja. Po takih filmih sodeč si mislimo, da se potepalo kinoigralke noč tn dan po zloglasnih zabaviščih, da prestopajo od ka-valirja fn elegana na drugega, da tavajo v alkoholni pijanosti ter da se zastrupljajo z raziriim! ooojmi in eksotičnimi strupi, kakor so morfij, kokajin, absrnt eter. Razven tega si predstavljamo Hnoigralko tako, da prehaja lz objema verižnika al bankirja v objem drugega, da se kaj rada drži starfka-vih, pohotnih bogatašev fn da ji je denar in razuzdana zabava vse. Ne bomo trdfK, da so kinoigralke vse po vrsti nedolžni amgeljčki, ki ne poznajo nižinskega življenja velikih mest. Iz filmov sicer razbiramo, da se na tako življenje in onega vanje prav dobro razumejo! Vendar ne na podlagi razuzdanega posnemanja propadlih žensk, ki se prodajajo po babilonskih barrh in santairih, marveč vsled pravega m resnega Študija! Res prvovrstne kinoigralke žive sila skromno, preračunjeno, higienski, brez večjih duševnih doživljajev aH ekstravagant-nih zablod. Vsako vlogo mora temeljito na« Študirati, vsak nastop dovršeno živ, plastično ln življenjstcovemo fzlfkati! Tu ne muc se pojaviti senca omahljivosti, neokretnostl, negotovosti! Vsaka kretnja naj organsko Izvita lz značaja. Pri veHkih umetnicah zapazimo, da nastopajo ne samo v različnih maskah m kostumih, marveč v prvi vrsti v različnih karakterjih kreacnah. Enkrat se podajajo kot vihrave lahkožlvke. drugič kot blrznoveroe mamice, tretjič kot opolzke, za vsako erotično ekstraturo dovzetne pre-parandke. ki so komaj zapustile lažisramež-ljiva samostünsk?. vrata ... Za tako raznovrstne karakterne kreacije ie seve posebno veliko ssaai* ttadl» ja vlog, življenja okolu sebe, kretanja med najrazličnejšimi družabnimi krogi, čitanja literature, strokovnega znanja. Z enako temeljitostjo morajo skrbeti za svojo zunanjost. Razuzdano življenje jim kmalu skazi poteze na obrazu, poiavijo se sumljive pege, obolelosti, ki onemogočajo redne filmske posnetke itd. Živijo ponavadi hig'jensko, skromno, da si obvaruje lepoto, s katero rastejo in padajo... Na filmskem platnu se poklic vidi sila lehak, igranje gre kakor na olju, z lahkoto. Baš ta lahkota je tisto, kar mika in vabi toliko ljudi k filmu. V resnici se utrudijo kinoigralke pri posnetkih tako, da so po svojem dnevnem delu utrujene in popomoma izčrpne ta da si želi mirnega, oddiha z avtovož-njami v predmestja, v zeleno prirodo, nakar se podajo v svoj dom, kjer prežive večere v krogu svojcev aU ob čttanju novih vlog in v študiju novih tipov. Tu vrše filigram-sko delo, od prizora do prizora, delijo si skice, izmišljajo prave ženske poteze in kretnje. Življenje velikih umetnic torel n! tako lahkomiselno, lahkoživo, razposajeno in lahkotno, kakor si ga predstavljamo po obisku v kinu. Nasprotno je sila trdo, naporno, higijenski. Z^ kulisami življenja ni vse zlato, kar se svetei... bodeteVEROVALI da eden par nogavic z žigom in anamko (rdečo, modro ali zlato) fiklfuö" traja kakor Štirje pari drugffr "ko kupite eden par« Dobivajo se v vseh rrodaja'nah- Aftenposten" Ime največjega norveškega dnevnika Je pri nas malokomu znano. Ime samo pome-in večerno pošto. Ta dnevnik je danes po svoji poročevalski službi po obsegu in vsebini svetovni list. Pred kratkim se je preselilo uredništvo v Oslo v novo zgradbo, kjer se tiska na najmodernejšem rotacijskem stroju, ki Iztisne v eni uri 216.00° izvodov. Nč manj popolen pa ni tudi oni nevidni mehanizem, ki pošilja uredništvu poročila iz vseh koncev sveta. Zavedajoč se svojega svetovnega pomena, je izdalo uredništvo posebno velikonočno številko, ki predstavlja po vsebini ln obsegu zan'mlv pojav v novinarstvu. Mnogo je listov, ki si ob takih prilikah dovolijo sličtto darilo či-tateljem, toda v Aftenposten^ vp'iva na či-tatelja kot nekaj posebno orginalnega. ker Je njena velikonočna izdaja r.ma zase znamenita knjiga. Ta številka Je ogledalo vsega ogromnega dela, ki ea je žrtvoval novinarstvu znani norveški novinar Amandus Kchibsted, ustanovitelj tesa največjega norveškega dnevnika. Das! Je Schlbsted pred leti umrl. ž;vi njegov duh dalje. Tbsenov in Biomsonov narod je raztresen na obeh straneh polarnega kroga po ledenem ozemlju, ki zavzema tisoče ln tisoče kvadratnih milj. In dasi ne šteje niti 3 milijone, prečita letno 33 milijonov Izvodov raznih novin. Pomislimo samo, koliko prometnih sredstev Je treba, predno dospe Ust iz Francije v te oddaljene severne kraje. Tu so potrebni avtomobili, vlaki, par-niki, aeroplani, sani, smuči. In čolni. Mislimo si, kakšno šolo hna za seboj ljudstvo, ki ne zapravlja denarja za vsako prismo-darilo, nego prečita v svoji trgovski solid-nosti članek ?z Hterarne zgodovine, Iz narodnega gospodarstva, politike itd., ne da b? se lovilo za senzacijami, ki jih običajno servirajo novinarji. Ml smo daleč, zelo daleč od sveta, dasi ležimo sredi Evrope. Smelemu narodu, bocratemu po svoji svobodi in prekipevajočemu pogumu in zdrave življenjske energije bi se gabilo celo ležati tu, kjer ležimo mL Velikonočna številka »Aftenpostna« piše tudi obšrino o novinarskih razmerah. Norve?ki novinar ne potrebuje državne Štipendije za svoje študije, ker je zan;ma-nje ljudstva za novinarstvo tako veliko, da listi sami razpolagajo z zadostnimi sredstvi. Pri nas se seve niti država, niti Javnost, izvzemši častne izjeme, ne zmeni za novinarje, dasi si je težko misliti v sedanjih razmerah družabno ln Javno življenie brez novinarstva. Pri nas tbdi nimamo one bogate insercile, ki vzdržuje največji norveški dnevnik. Naša javnost ne pozna požrtvovalnosti. Njeno geslo Je samo daj in daj, preskrbi za malenkostne stroške najnovejša poročila iz vsega sveta, nudi za bagatelo bogato čtivo In razvedrilo, toda od kod vse to vzeti in kol'ko je treba in stroškov, o tem nihče ne pomisli. Vse drugače Je tam daleč na severu, kier Je Življenje neprimerno težje, nego pri nas, pa je vendar norveško ljudstvo s svojimi prihranki dvignilo novinarstvo na najvišjo stopjno. »Aftenposten« Je najbolj5? dokaz, kaj lahko doseže narod, Id zna za skupno stvar tudi kaj žrtvovati Smeh Človek je edino b:*jr. obdarovano s smehom. Naša mlados; Je b*!a poia* smeha fc v njegovem odsevu it. > videli marsikaj lepega, kar v resnici na svetu nit! ne obstoje. Ker pa smo videli, le za nas eksl-stiralo. Mi, l]udj> smo c i it hira, ki se fahko smejemo in vendar *%«o pogosto r*c-r?bitno na ta d*u ceni da- prir>i* Sv. pismo nas v svoi'h modeli ztsVi • rozar-la na smeh in trdi. da vese srcr jsvežuje č'; \eka kot najboljši 'ek. du£'tn mu tf»imi* z«*ki izsuši kosti. Smeh je **WŠim za naše* organe, ker prijetno vpü/i na r'>£a, i.'i a in druge organe. Src j se nair zabt'a-llibc .a smeh s lenu da a\ttna utriplj* in pcSilja v telo več toplote. OVj v sme.in zaiskri in zjasni. Zastrupljeni zrak na dnu pljuč mora ven. S smehom nudimo telesu novih moči, čistega, prir>d'.egi !eka. Življenje naše generic:je je težk>. Po svetovni katastrofi, ki je pretres a svet pred 10 leti, je nam zdaj tem b •! potrebno veselo življenje. Noč brez sna. žaostna vesi aH kaka druga neprijetnost shko zada zdravju težak udarec Ali veČino zlih posledic otožnosti, duševnih bole^'n It J. laJrir? odstranimo s smehom Čudimo se, da so komiki na ojru ali v filmh tako d ibi-j p't-čani. Zdravi ljudje raje ploskajo tistim igralcem, ki jih spravijo v razposajeni smeh, kakor pa takim, ki nam z grimasami in dramatičnimi kretnjami izvabijo solze v oči. Komur Je torej ležeče na zdravju in prijetnem življenju, naj nikar ne pozabi na smeh .Ne igrajmo sami med seboj filmske drame z neskončno verigo epoh. Svet s^ premalo briga za naše bridkosti in težave. Svet se ozira samo v ono smer, od koder se razlega veselje in smeh. Svet se ne zmeni kdove kaj za pesimiste, še manj Jim pa pomaga. Kdor hodi po svetu s p~vešant* glavo in potrtim obrazom, kdor neprestano tarna in jadikuje nad svojo nesrečo, s: koplje grob, kamor ga prejallslej pahne svet z ironično opazko, da ni sposoben za zivile»-nje. Zdrav človek se ne sme kisatl, ne sme dovoliti, da ga vleče pesimizem navzdol, temveč se mora pogumno boriti z življen-skrmi nezgodami in odganjati od sebe obup, tudi če ga trenotno nesreča priiisne k tlom. So ljudje, ki Imajo v svojem slovarja frazo itolažba je zaman, veselje nič nc pomaga.« Taki ljudje se ne vesele ne izleta, ne športa, ne plesa, dasi je vse *e namenjeno veselju tn zabavi. Drugi zopet vidijo v vsaki stvari samo zapreke. In čm bolj premišljuje o zaprekah, tem več se Jih nakopiči pred niimi. dokler ne postane problem neizvrš^iv. So tudi taki, ki ne vid;Jo v življenju potoka, pač pa kamenje, po katerem morajo hoditi. Imajo volio nekaj začeti, ko jih vodi pot čez potok, se smejo in ne zamude vzeti življenje tako, kakršno ie ter kronati vse nehanje s smehom. Taki ljudje so srečni, njihova življenjska pot ie lahka, veseli in zadovoljni so že s tem, da sploh žive. Smeh Je najboljše sredstvo za odstranitev vseh ovir, ki si jih. postavimo na pot cesto sami „Jazzband" v Sing-Sinp. Ameriško veliko jetnlsnlco Sing - Slnvi smo že obširno opisali. Posetil jo je tudi angleški igralec Nelson Leys, ko se je mudil v Zjcdinjenih državah. Pravi, da spočetka m ime! namena iti v jetnišnico, kei se je bal nepovoljnih vtiskov, kateri bi molili njegove lepe spomine na Ameriko. Al-po prigovarjanju prijateljev je vendar lc šel v Sing - Sing in ni mu žal. Ves je bil presenečen. Priredil je malo predstavo In imel pred seboj okoli 1300 mož. Vsi so bili lepo oblečeni v belih gorenjih srajcah in rjavih hlačah ter so kazali prijazne obraze ln zelo veselo so bili razpoloženi. Nobenega takega strašnega sledu o zločincih kakor po evropskih zaporih. Jetniki v Sing - Sluga lahko kade, vse razne modeme naprave so v kaznilnici in izborna ^Jazzband« svira. da je veselje. Jetniki smejo* ob njenih zvokih plesati. Ob posebnih prilikah prirede tudi gledališke predstave. Sploh so z gledališčem v taki zvezi, da dobe najnovejše stvari z newyorskih odrov razumne poslušalce v lepem gledališkem prostoru Sing-Singa. Starost ščuke, Splošno se sodi. da dosežejo ri>e velike starost. Tudi v znanstvenih krogih so bili dolgo časa tega mnenja. Nemška poročil« so trdila, da žive v ribnikih v Lužici krapi stari nad 200 let. Nadalje navajajo zgodo* vinske listine, da so v Heilbrunnu na Svab* skem leta 1497 ujeli ščuko, ki je imela obro? ček z napisom, da jo je dal cesar Friderik II. položiti v vodo leta 1230. in bi bila tOTej ta ščuka takrat stara 267 let. Dolga je bila baje 570 centimetrov in težka 140 kil. Raz= ni učenjaki, ki proučujejo življenje rib, pravijo, da so dosedanje trditve o starosti ščuk neresnične in zlasti izvaja prof. Mavenne v h>\. Anz.«, da so različne preiskave po* kazale, da žive ičuke v resnici mnogo manj časa, nego se je doslej mislilo. Ščuka tehta po njegovi sodbi največ 35 kil in doseže starost do 80 let. Tudi podatki o drugih ri bah ne soglašajo z mnenjem ljudstva. Rib« Huso dauricus Georgi, ki spada v vrsto naj* dalje živečih rib, doseže pri teži 655 kil in dolgosti 5 metrov starost do 55 let. Novo metode, ki uvažujejo perijodična odlaganja na kosteh in na luskinah, izključujejo, da bi bila gori omenjena Ščuka cesarja Barbaroa» se dosegla starost 267 let. Odgovorni urednik ; RAST O PUSTOSLEMSEK. Glavni urednik: VLADIMIR KAPUS Stran 6. „SLOVFNSKI NAROD* du« 1 maja 19 >5. Siev 95 38 (Razpad c ar sto a Roman zadnjega avstrijskega cesarja. »Imava Še časa dovolj, grof, preje morava še skupaj piti kozarec vina.« Grof Wolkenstein pri tej priliki ni bil baš dober družabnik. Nem in zamišljen je sedel pri mizi in se je jedva dotaknil kozarca, napolnienega s penečim vinom. Preteklost je stala pred njegovo dušo in v mislih na preteklost je pozabljal na sedanjost. Njegova vroče »oboževana mladeniška ljubezen je dogorela v letih njegove odsotnosti skoraj popolnoma jedva kakšna iskrica je še tlela pod pepelom. Val čustev požrtvovalnosti in vdanosti se je umiril, semhljaje se je oziral nazaj na Čase mladeniškega oduševljenja. Toda vkljub ohlajenemu spominu, vkljub dozorelosti v letih je njegovo srce radostno zatrepetalo, ko je slišal o zopetnem svidenju. Kar je živel globoko v duši, umrje šele z zadnjim vzdi hom. Sicer pa živi skrito v notranjosti in preseneča cesto s krepkim nadepolnim vstajenjem. Končno pa se je nadvojvoda moral ukloniti zapovedi določene ure, dasi bi bil rad še dlje čas? ostal v krogu svojih tovarišev. Povabil je grofa naj ga spremlja. Za vožnjo na svoje stanovanje je porabil avtomobil, ki bi naj po govoru odpeljal nad-voivodinio na kolodvor. Prijavil se je pri svoji materi in ji privcdel sabo tudi svojega spremljevalca. »Na tvoj ukaz, mama, sem Ti privedel starega prijatelja, grofa Wolkensteina. Tudi midva sva sklenila prijateljstvo.« Nadvojvodinta je lahno nagnila ponosno svojo glavo. Z dobrohotno kretnjo je gnofu ponudila roko, ki jo je spoštljivo poljubil. »Srčno sem vesela, grof Wolkenstein, da Vas zopet vidim. Dolga leta ste bili odsoten. Nihč": n? vedel za Vas in nobene poizvedbe vas niso dosegle.« »Cesarska visokost, bil sem na potovanju. Bi* sem v pokrajinah, kjer cvete še barbarstvo in nekulturnost, v krajih kjer je bila nevarnost moja stalna spremljevalka. V pokraMnah umetnesti in znanosti, kjer prežita kakor kače pod rožami za-hrbtnost in izdajstvo. Povsod isti življenski p avi sovraštvo, zavist in pohlepnost spodaj, naouh e:lu-post in trma zgoraj. Malo razveseljivi prizor nudi ta svet.« »Pesimist ste postali, gospod grof. Ko sem vas preje poznala, ste bili veseli in ste verovali v življenje. Zaupanje v Boga lahko prenaša zmote tega sveta.« »Cesarska visokost, zaupan ie v Boga ie močna opora za človeka, ko brede skozi valove zem*kr?n živlienia. Cesto pa val izpndnese oporo in človek se brez nade na rešitev pegrezne v valovju.« »Ali ste izgubili vero, gnof?« »Ohranil sem si še vero, cesarska visokost ne verjamem pa, da bi b;la od božie odločitve odvisna naša zemeljska sreča ali naše zemeljsko gorje. Človeka so poslali na ZL*mlv>. da se tu pošteno izzivi in da semtertja pošteno pokaže z~be svojemu bližnjemu, ki ga hoče potisniti ob steno.« Nadvojvoda se je napol glasno zasmejal. »Gospod grof to so krivoverska naziran'a, s katerimi si boste popolnoma pokvarili nri gospe mami.« Potegnil je iz žepa uro in delal prav presenečen obraz. »Oprostite mama, da moram oditi. Imam namreč službo in bi nerad zanemaril svoje dolžnosti. Gospod grof te bo pač spremljal na kolodvor.« Nadvojvodinja je začudeno pogledala. »Služb«) imaš, Karel? O tem na mi nisi preje ničesar povedal.« Nadvojvoda je še nekai Časa od'asal z odgovorom. »Moral sem nepričakovano vskočiti za tovariša, ki je obolel.« Pos!avl;aje se je nagnil nad roko matere, ki je še vedm roa;aje z gfavo z~la vanj. »Z Rogom, mrma! V kratkem pridem na Pu-nai. Midva, gospod grof, pa se bova vsekakor še češ?e videTa« Zažvenkl^ale so ostroge. NadvoJvcdinia se je okrepila k svojemu gostu »Službo ima v času, ko sem jaz tu?« Na grofovem licu se je pojavil lahen usmev, poln razumevarra. »Cesarska visokost je pač prrgnal nai'in razgovor. Služba v mali garn;ziii ni tako stroga, da bi zahtevala tako nenadno slovo.« »Ali smatrate to za izgovor, grof?« »Mislim, da se v tem oziru pač ne motim!« Nadvojvodinia se je vgriznila v ustnico, na'r, pa zamišljeno pripomnila: »Takšen le dečko nalaže brez pomisleka tudi najskrbne:šo mater, avo mu to sodi. Sicer pa ie prav ljubek in dobrosrčen.« »Njegnva cesarska visokost ie še m!ad in se nabaia v letih, ko vse kipi v človeku. Toda tudi kasneje bo potreboval še energičnega vodstva. V to Pa ni potrebna moška roka, v tem oz;ru ie nre-več samozavesten in pretrmast. Njega bo lahko vodica samo odločna žena. ki ima krepko voljo in se zaveda svojega rokTea « »Na to sem tudi mislila, toda za to je še časp do vol' « »Ne preveč, cesarska visokost. Ako ga hočete očarati potov svoiega očeta, ga morae vsnričo njegovih nagnieni č'm naipreje oženiti. Močno je po treben orore domaČega ocrniŠ^a.« V strahu in trepetu se ?e ozrla nani mdvoiv-ji rva. »Grof Wolkonstein, bli ste mi ved^o zvest in udan. /Mi hočete to svm'o zvestobo prenesti tucT na mojega sina in mu stati ob strani kot svetova !ec?« »Kakor doTgo bom živel, cesarska vi^okos*. Mr ;e iz\'ušrve. moje zname, rrrva spretnost moie s:l vse po^ve^am n;emu. Mno^o s^m d*v?ivH zafo glr dam s skrbjo v bodočnost. Državni temelji so orna ;ani, obstanek države je ogrožen. Bojim se sa^n to, da kakor Kasandri nihče ne bo verjel mojir prorokovaniem.« »Z vsem svojim ugledom vas bom š~'tiTa. gr^" Pripovedujte s čim utemehuiete svoie slutme?« Barvni trakovi, ogüeni, indigo in povoščeni papir, hekiografioii zvitki in aparati, podloge za stroje pri Lud. Baraga, Seleiburgova 6|« Te*ef*>i» St. SSr Dospel ie zopet pravi holandski k?k*o! V Vašem interesu je, da uživate 'e prvovrsten KAKAO; torej zabtevait** po sol pravi holandski KAKAO znamke 1237 G R O O T E S im SffCilESliEl = šisak = preporuča ncjbcl.a tembura, Ztct, p s rt tur« i ostat« poirebStine za i^c^W tva claz- bala »i t Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar do šli i Oblike damske od Din 70 do Din 15,0. — Otroške od D?n 50 do Din 70. Naki'eni od Din 100 naprej, do<»ci tra a zaloga. Oglejte si cene v Izložbi. "W* 126S M i M K R HORVAT. Uubüana. Šteli frg št. 21 96-L Mamgarn in štof za moške obleke velika izbera in nizke cene. JI. Jftiklauc ,3>ri Škofu'Ejubljana graca Holländer (Subotica) preporučuju bogato skladište peria za ioreane i ias- tuke od najjeflini|e do naifinPe vrste. Najbolje poznata eksport iirma, potpunu garanciju pruža. — Bza i tačna posluga. 54 L Snnntorium Dr. K. SzeSD za odrasle 1 d]ecu. — AfebazZa (Italija). Dietno Hjecenje za debljanie \ kreplienje. Prvorazredn zavod ?a bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Promene (S*off-vvech&el) za ženske i živčane bolesti. Djeca od 7 godina primaju se i bez prauve. 69 T Satnene čevlje z« dame dobite pri tvrdkl I. Trebar, Ljubilana Sv. Petra cesta št. 6 .\ po sledečih cenah: BeU platneni na 1 šnango z leseno peto Din 120-— Beli platnen' na 2 Spangi z leseno peto D n 120*— Beli platneni na trake z leseno eto . Dn 120*— Sivi pJa'neni na 1 š ango z leseno peto Din 120*— Sivi plameni na 1 Spango z usnjeno peto D»n 120*— S vi platneni na trake z usnjeno peto . Din 120* — Po^83"s se -tudi rt o nosnem povzetin. 1279 Pod častnim pokroviteljstvom zveTnerra pred-sedn.ka gospoda dr. Mihaela Hainiseha. Avstrijska gospodarska razstava ÖWA Villach (Beljaki 1925 Lovska razstava, razstava trofej L L d. Veliko d o m a Zlns ko slavnostl. Precej znižane vozne cene na avstrijskih zveznih Železnicah proti pokazanju razstavne izkaznice. Razstavno Izkaznico se dobivajo pri vseh avstr. poslaništvih, konzulatih, konzularnih zastopstvih, avstr. trgovskih zbornicah ter pri centrali in vseh podružnicah avstrijske Prometne zveze (Verkehrsbureau). 1232 'innnnnnDannnnrog: H/- I .t I I a. B .1.J..K K J 1 K 9 IUI * im vww n %mw mm Mir" Otvorena sezona. ~Wß$ Po5'an^k? r»utni?k; aii'nTnh f? ročniiu ca vojfnfnm od ^e-ljezn ("kr stenice B h^č I Vi nov ne n* 15. IV. }9^5. Po-rrinnli smo se ra p ?n nare i i7letn'ke s^ 'ainim f 1 tdnim fel'ma kao: sal'me, konzerve, sardrne. S'ra te likera ifd sve uz umieiene dn'v e trc= vac'ke cijene. Ku-hl'»a nivorazredna. Pidvorba br/a i točna. Sv** na-pofn ce n^in te, C'ier.e hrz konk"rcncije Na znh ev dosavUamo prospekte. Hotel i restauiacija ntvor- na cijelu ^odinu. UPRAVA. —j Ni O nnnnacaaoGcnnGnnnDcmnnnGnnnnr^ MorsKo kopališče Baska na otoka Krku. Divno ležeči hotel „Velebit" z novo derandanso na nailenšem obrežju Kvi>rnerja. Prvovrstna slovenska kuhinja. — Električna ra7?vetiiavn. — Zdra-nik v hiši. Komoditeta v vsa-em oziru. Cene od 56 — 60 Din za hrano. Pijača ohlajene na I Ju. Priporoča se Slovencem ter da*e b-ezplačno pojasnila lastnik hotela ^ Ante Tucfor. 2BBBE35BEEeE2S^ Robert Smieiooiski arbitakt & In mestni stavbenik Risats^a cesta 2 iz ršuie n»frte 'n rroračune, prevzemi stavbna deta vseh vr«t kakor tudi nresoevania in cenitve vsakovrstnih posestev pod solidnimi in ••a-M^ndneiS-mi no^oji. Zidna opeka od Ins'ne opekarne na Viču, priznam kot nai^oli^a kakovost, in od skladišča. Op' karska cesta 18 po najnižji dnevni ceni. ZaMeva:te vedno in no-vsod „VIKO BERMET, 6B!TIČ" na- rravlieno popolnoma tehnično s t ra-vimi dalmatinskimi v ni. zaradi česar nadkriljrje vsak italijanski vermut Izkorlstte Za reklamo po^I emo po povzetju 4 orip'naTnes^e-k'enice no en liter vina Bcr-met bt lega. temnega aH meSanepa na z--h'evo za )sam Din ISO franko na dom. PL site že danes na firmo slavi f a" prva tvomica liker.i, sirupa i dezer?. vina M. Geriiiö, Split. r^-m.-^v. qazj izvršuie tiskarska dela v vsaki množini in sicer: uradne tiskovine, cenike, kuverte, račune, hranilne in zadružne knjižice, potočna naznanila, vabila, cirkularie, vstoonice, etikete, mrtvaška naznanila, zavitke, časopise in vsa v tisk rsko stroko spadaioča dela okusno in ceno. Naročila sprejema tudi ,,Narodna knjigarna«', Prešernova ulica 7 VSAKOVRSTNE KLOFUKE Nakitcne od Din 120.— naprej pri STICHLY* MASCHICE. Ljubljana, ?'-lovska ulica. 69/L Od 100 Din dalje naViteni slamniki pri — Ivi Silier, lopa št. 10 (oh Mah rovem zi* du), Vodnikov trg. 1203 Drva za Iknrfavo (• drezki od žage) po zmerni ceni, dokler Ira'a za'oga, s<» dobe pri Ivanu Šiška, Metelkova i'Mca 4 1217 Rabljene ali nove od 100 do 250 litrov — kupuje Jernej Jelcnič, Ljubljana, Stara pot 1. _1270 PrCTltiskanTC ročnih del najmodernei* ših vzorcev po izvanred* nr nizkih cenah. — Pred Škofijo l/I._61 L se podpletajo raznovrstne nortavice — Pred Škofi« jo l/I. 60/L »Gon«f nov preizkusen ln edino siguren lek proti kapa« vici (triper) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetiu mehur* ?a 7.n popolno ozdrav* ljeme treha Sest lončkov. Vsak lonček z navodi'om stane 45 t'n — Proizva« ja in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred* pis lekarna Penid. Zann»« pre.šič. I Irvatska. 99 T Dvi£n?te nemudoma: «Polctje 33». Brez odlaganja! I2S4 Mesna cena znižana! Na stojnici Jakrb Ot'-ln v Ljubljani, šolski dre* vored — goveje meso Din 72.—. 1233 Koncert v ve!es°imski resravracf* ji vse dni vaj^ni^-e razs stave od 15. do 23. ure. — 1 in 2. maja pa od 10. do 23. ure. 1277 Kur»i se noh^štvo za pisarno (večjo amer. omaro, stole, event. c^lo garnituro, preproga itd.). — Podrobne ponudbe na upravo »S' r. Naroda« pod s'ati na: Konrad Weiss, trgovina cipela, Sisak. 12:0 LJUBLJANA Stari frg 21 ima vedno v zaloei najnovejše damske in d kliške slamnike in klobuke. — Z^lni klobuki vedno v zalogi Ponrav'la s<* snrpjema'o ^\ 01 MWIffiWWKf^^ .'röSSL^ ^\#yx&äk" ' : '•''9hJ, 86 L ROVA' MAIV. 9i.fNE Kt angTeSka r**^*"^ narobroHn« Mtilia — Generalno zastopstvo ra kraljevino S H S Z*rreb, Tre. i štev. 17. Recfovl*: nntniikl nroneti Hamburq-C?'crSonrr»-SoutharriTf.on v New York in Kanado Cherbourtt-L?verrioo«-South::nipton v Južno Ameriko. — — Rio «te Janeiro. Santös. Montevideo. Buenos Atre«. Sanoaoto. — — Odirava potnikov v "rvem, rtni^em m tretjem razredu. Kabina tretjega ra- e z Hverna in žtlriml posteljami Podza«to