C
ŠTAJERSKI TEDNIK ¿^fe TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 6 NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park
rnaročTrtTSoTFos te našli na oglasnik straneh.
Šbjmkega iymka to poi&Ualcm Radia Ptuj želim pnijéím pmzitiwi dmmbm
to inmur m/v Mir!
Ptuj, torek, 24. decembra 2013
letnik LXVI • št. 100 Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Cena: 1,10 EUR
www.radio-ptuj.si
v
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.s
v
Štajerski
Obvestilo
Zaradi praznikov izide prihodnja številka Štajerskega tednika v torek, 31. decembra. Obvestila, male oglase in osmrtnice zanjo sprejemamo do ponedeljka, 30. decembra, do 9. ure.
Uredništvo

Spodnje Podravje • V pričakovanju novega leta
Praznično dogajanje za velike in majhne
Na ptujski tržnici že od 16. decembra poteka bogat praznični program za majhne in velike, še pred tem pa so 6. decembra odprli drsališče.
Mfs .
sSS
fFlsAa,. a
Aktualno
Slovenska Bistrica •
»Prenapihnjen« proračun in krediti O Stran 3
Ptuj • Izbrali vodjo kulturno-kongresnega centra O Stran 2
Vključenih je veliko izvajalcev, dodatno pa ga bogatijo stojnice božično-novoletnega sejma in drsališče. Mesto, ki je letos dobilo dodatno praznično okrasitev, v svoji novi podobi dodatno vabi zabave in dogodkov željne Ptujčane in druge. Kot kaže, pa je vabilo na Ptujsko pravljico bolj pritegnilo okoličane kot meščane, ki so sicer polnih ust tega, kako se nič ne dogaja. Ko pa se dogaja, jih ni nikjer. Kljub temu bo Ptujska pravljica živela tudi v prihodnje, z osrednjim decembrskim prazničnim dogodkom na tržnici, saj se bo Mestni trg kmalu pričel spreminjati v osrednji protokolarni mestni trg. Na Mestni tržnici pa se bodo letos Ptujčani poslovili tudi od leta 2013 z velikim javnim silvestrovanjem z Rebeko Dremelj in drugimi glasbeniki.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Bo gordijski vozel presekal novi minister?
Ptuj • Ptujska bolnišnica je svojevrsten fenomen, kar zadeva izbiro prvega človeka te največje ptujske zdravstvene ustanove s 140-letno zgodovino.	O Stran 2
Koliko stane bivanje v domu na Hrvaškem
Cestica • Le nekaj kilometrov od državne meje med Slovenijo in Hrvaško deluje dom za starejše in onemogle Novi život, ki se ponaša z ugodnimi cenami in široko ponudbo storitev.
O Stran 5
100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!!

Bi bili radi se boljši ljubimci ?
www.sextablete.si
-	NA VOLJO BREZ RECEPTA
-	NARA VNO IN ZA VSA LETA
__J
4 tablete + 1 brezplačno	=30,60 EUR
9 tablet + 3 brezplačno	= 58,14 EUR (za 12 tablet)
13 tablet + 7 brezplačno	= 82,62 EUR (za 20 tablet)
27 tablet + 13 brezplačno	= 140,45 EUR (za 40 tablet
: vami že 5 letJ
Kako lahko pride do trajnega povečanja ?
www.penistablete.si
-ANONIMNA DOSTAVA V24 URAH
- BREZ STRANSKIH UČINKOV
031246 816)
= 32,74 EUR 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet)
Hi
PARADA 2013
V ŽIVO - ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
četrtek, 26.12. 2013, ob 16. uri
PARADO VODITA: Danica Godec in Luka Huzjan
f 1AGER
io^lrio
Predprodaja vstopnic: Radio-Tednik Ptuj, center Jager Ptuj in Center Jager Gorišnica
Nastopili bodo: Ans.SPEV MIRAN RUDAN Ans. PETKA DEJAN VUNJAK GADI
NATALIJA KOLŠEK NAVIHANKE Ans. BISERI SAŠA LENDERO CALYPSO BRIGITA ŠULER MAJA ODERLAP VESELE ŠTAJERKE Ans. ROKA ŽLINDRE Ans. PEGAZ NEMIR
POSKOČNI MUZIKANTI ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA MODRIJANI
SLOVENSKI MUZIKANTJE Ans. DONAČKA TANJA ŽAGAR ALFI NIPIČ REBEKA DREMELJ ZREŠKA POMLAD ANS. EKART ZLATIH 6
ATOM IK HARMONIK ANS. ŠTRK Luka in Pepi
In še kakšno
PRESENEČENJE!
Organizatorja: Radio Tednik Ptui d.o.o. in Meaa marketing d.o.o.
9771581625005
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 24. decembra 2013
Ptuj • Še o ptujski bolnišnici
Bo gordijski vozel igric presekal novi minister za zdravje?
Ptujska bolnišnica je svojevrsten fenomen, kar zadeva izbiro prvega človeka te največje ptujske zdravstvene ustanove, ki v tem prostoru deluje skoraj 140 let. Po odstopu direktorja Roberta Čeha 21. decembra 2011 so dobili v. d. direktorice iz nezdravniških vrst z mandatom do največ enega leta, čeprav takrat akt o ustanovitvi ptujske bolnišnice še ni uvedel dvotirnega vodenja (ob poslovnem direktorju tudi strokovnega vodjo) oz. sploh ni omogočal imenovanja nekoga na delovno mesto direktorja brez zdravniške izobrazbe.
Res pa je, da nikjer ni jasnih zapisov o tem, kakšne pogoje pa mora izpolnjevati v. d.direktorja v primerih, ko je direktor zdravnik nepreklicno odstopil. To je uvedel šele spremenjeni ustanovitveni akt v decembru 2012, s čimer so bile podane vse možnosti, da se izbere novo vodstvo ptujske bolnišnice, torej poslovodnega direktorja in strokovnega vodjo. Oba imenuje in razrešuje svet zavoda, ki si v tem primeru pridobi predhodno mnenje strokovnega sveta bolnišnice. Na vsa vprašanja, ki smo jih v preteklosti naslavljali na svet zavoda na predsednico sveta zavoda Štefko Presker o razpisu za direktorja potem, ko so oktobra 2012 morali razpis razveljaviti, ker še ni bilo vpeljano dvotirno vodenje, pa je bil vselej odgovor, da zaradi tega, ker še ni potrjen statut, ki je v medresorskem usklajevanju.
Nepotrebni (in potrebni) zapleti ...
V sicer še veljavnem statutu ptujske bolnišnice pa piše, da bi se moral razpis izvesti tri mesece pred iztekom mandata. Da bi bila zmeda popolna, je prišlo v juliju letos do zamenjave treh članov sveta zavoda, predstavnikov ustanovitelja, ki niso bili Ptuj-čani. Na njihovo mesto so prišli začasno trije Ptujčani, celemu svetu pa se je mandat iztekel 11. novembra letos. Svet zavoda je v prenovljeni sestavi moral izvoliti novega predsednika, ki je vedno en od predstavnikov ustanovitelja. To je postal Dušan Jo-šar. Pod njegovim vodstvom se je svet zavoda na začetku novembra odločil za razpis
direktorja in si končno pridobil mnenje pravne službe ministrstva za zdravje, v katerem piše, da je akt o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda zadostna pravna podlaga za objavo javnega razpisa direktorja in strokovnega direktorja zavoda, pri čemer pa je treba v razpisu določiti le pogoje, ki jih vsebuje akt o ustanovitvi.
Po zakonu o javnih zavodih rok, do katerega se sprejemajo prijave kandidatov, ne sme biti krajši od 8 dni, rok, v katerem se kandidati obvestijo o izbiri, pa ne daljši kot 30 dni od dneva objave razpisa. Če se na razpis nihče ni prijavil ali nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, se razpis ponovi, za čas imenovanja direktorja na podlagi ponovljenega razpisa pa se imenuje v. d. direktorja, vendar najdlje za eno leto; v ptujski bolnišnici pa je bil ta rok že pretečen. Vmes so se končali kadrovski postopki za imenovanje novega sveta zavoda ptujske bolnišnice, ki je konstitutivno sejo opravil v začetku decembra.
Funkciji vršilca dolžnosti preko vseh zakonskih rokov ni videti konca
Po besedah nove predsednice sveta zavoda Sonje Ži-brat pa ta potrebuje čas, da se podrobneje spozna z razmerami v ptujski bolnišnici. To naj bi bil tudi eden od glavnih razlogov, zakaj se med tremi kandidati niso mogli odločiti. Vsi trije prijavljeni kandidati so sicer izpolnjevali razpisne pogoje, zato bodo razpis ponovili, do imenova-
nja novega direktorja pa podaljšali mandat sedanji vršilki dolžnosti direktorice Mirjani Bušljeta. Doslej pa še nihče ni pojasnil, kako je mogoče, da se mesto v. d. v ptujski bolnišnici vleče v nedogled. Zagotovo ji to ni v korist, kaj šele, da bi ji zagotavljalo stabilnost v razvoju. Ker je ustanovitelj država, je najmanj, kar bi pričakovali, da bi se preko svojih predstavnikov odločneje lotila razčiščevanje tega problema, saj okolje, ki se spopada s sanacijo in velikimi likvidnostnimi problemi, takšnega neodgovornega ravnanja ne prenese. Imeti mora „stalnega", ne pa začasnega direktorja.
Anonimka razkrila poslovne povezave ene od kandidatk
Lahko pa, da je to pot, ki vodi do črnega scenarija za ptujsko bolnišnico, kot se je v preteklosti že večkrat dalo tako ali drugače vedeti, ki
jo pomagajo tlakovati tudi nekateri zaskrbljeni in ogorčeni Ptujčani. Ti so se podpisali pod zadnjo anonimko, s katero so se lotili kandidatke za direktorico po drugem razpisu za direktorja ptujske bolnišnice v letih 202/2013 Alenko Trop Skaza in razkrili njene poslovne povezave s podjetjem Klima Ptuj, d. o. o., pri katerem je prokuristka in uradna zastopnica. Prav te njene poslovne povezave naj bi onemogočale, „da bi delala zakonito, nepristransko in transparentno, če bi bila imenovana za direktorico ptujske bolnišnice", so v svojem pismu zapisali že omenjeni Ptujčani, ki so pismo odposlali v Mariboru.
Ker je anonimka prišla na sejo sveta zavoda po njeni predstavitvi, je niso mogli direktno vprašati o teh povezavah, naknadno pa je povedala, da bi v primeru imenovanja odstopila kot prokuristka, podjetje pa z bolnišnico poslovno ne bi več sodelovalo.
V svetu zavoda pa tudi sicer zatrjujejo, da anonimka ni vplivala na njihovo odločitev.
Kaj bo prinesel ponovni razpis, je popolna neznanka
Na izrecno prošnjo ptujski bolnišnici, naj pojasni te povezave, je pomočnik v. d. direktorice za finančne zadeve Boris Kmetec odgovoril, da je Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj do avgusta 2011 poslovno sodelovala s podjetjem Klima Ptuj na področju vzdrževanja klimatskih naprav in podobno. Poslovanje je temeljilo na izdanih naročilnicah, ker zneski niso presegali praga, ki je bil določen za objave po javnih razpisih. Od junija 2011 do začetka 2012 pa je podjetje Klima Ptuj sodelovalo pri energetski sanaciji bolnišnice Ptuj, kot podizvajalec pod-
jetja IMP, d. d., Ljubljana, ki je bil izbran na podlagi javnega razpisa za izvajanje strojnih inštalacij. Po končani energetski sanaciji - začetek leta 2012 - bolnišnica ni več poslovno sodelovala s podjetjem Klima Ptuj. Finančni podatki so javno dostopni, so še zapisali v ptujski bolnišnici.
Kaj bo prinesel novi razpis, je v tem trenutku popolna neznanka, vsi trije kandidati z novembrskega razpisa sicer izpolnjujejo vse pogoje iz razpisa in se lahko ponovno prijavijo. V zakulisju pa se bije tudi bitka za novega zdravstvenega ministra, ki naj bi po novem prihajal, tako je vsaj slišati, iz druge stranke, ne več Desusa. Kako se bo to odrazilo pri kadrovanju za novega direktorja ptujske bolnišnice, pa naj bi bilo zelo hitro jasno, tako vsaj trdijo „poučeni".
MG
Ptuj • Izbira vodje kulturnih objektov - brez anonimk
Izbrali Daniela Tementa!
Na razpis za delovno mesto vodja kulturnih objektov se je odzvalo osem kandidatov.
Pet jih je izpolnjevalo vse razpisne pogoje, med katerimi je bil tudi program dela kulturno-kon-gresnega centra dominikanski samostan za obdobje dveh let. Ob splošnih pogojih so morali kandidati izpolnjevati tudi posebne pogoje (univerzitetna izobrazba in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju kulturnega menedžmenta).
V ožjem izboru so bili mag. Marija Farkaš, mag. znanosti s področja sociologije (Zgornji Lesko-vec), Marjan Kresnik, prof. glasbe (Slovenska Bistrica), Vladimir Pet-kovic, univ. dipl. sociolog kulture in zgodovinar (Lendava), Daniel Tement, univ. dipl. inž. fizike in absolvent na Akademiji za glasbo (Kamnica) in Ksenija Flegar, dipl. politologinja in absolventka mag.
študija na FDV (Cankova). Izbrali so Danijela Tementa, s katerim bodo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh let, od 1. januarja 2014 do 1. januarja 2016. Danijel Tement je bil sicer že od vsega začetka iskanja prvega moža za vodenje kulturno-kongre-snega centra najresnejši kandidat. Kot je ob neki priložnosti dejal ptujski župan Štefan Čelan, je
pokazal tudi „največ zanimanja".
Po izboru je Daniel Tement povedal: „Izbor za mesto vodje kulturnih objektov je zame prelom v karieri, saj združuje mnoge vsebine in dejavnosti. Prav širok interes vsebin in želja po kreativnem delu sta mi bila velikokrat v preteklosti prej karierna ovira kot prednost, zato se toliko bolj veselim dela, kjer bom lahko to izkoristil. Ker pa prelom leta to dovoljuje, si želim in upam, da bo delovanje Kulturno-kongresnega centra dominikanski samostan deležno podpore in sodelovanja širšega okolja v čim večji meri."
MG
Uvodnik
Upanje in pogum za prihodnost
Kot beli danje jasno, da takofinančno in gospodarsko kot tudi moralno stanje v naši družbi niso rožnati. Korupcija na vsakem koraku, podkupnine, provizije ter številni pritiski so že postali del našega vsakdana, Pravzaprav je splošno znano, da so vsi med seboj povezani, da službe ne dobiš več, razen če si s kom v sorodu in da se za številnimi posli v zasebne žepe prelivajo davkoplačevalski milijoni. Bančne luknje, ki ob tem nastajajo, pa bomo krpali nedolžni državljani, ki kot naivne ovčke le sledimo pokvarjenim pastirjem. Le do kod bo to šlo, se sprašujem, kdaj se bomo zganili in rekli: dovolj je? Kdaj se bomo naveličali sprenevedanja mnogih, ki nas skušajo prepričati, da stanje pri nas sploh ni tako slabo in da bi lahko bilo še slabše!?
Ljudje so v stiski in nezadovoljni, a hkrati apatični in ne storijo ničesar, da bi to spremenili. Politični akterji so nam namreč že ničkolikokrat dokazali, da jim ne moremo prav nič. Lahko gremo na ceste in protestiramo. Pa kaj potem? Nič, naslednji dan življenje teče dalje po ustaljenih tirnicah. Za nekatere to pomeni nova borba za borih nekaj evrov, za druge nadaljevanje nečednih poslov, ki vse bolj obremenjujejo malega človeka. Pa naj se gredo solit, si mislim, a naslednji trenutek pomislim na svojo prihodnost, na prihodnost svojih otrok. Kaj nam bo prinesla naša molčečnost, naša tiha vdanost državi in tistim, ki jo vodijo v prepad? Kaj si bomo lahko mladi ljudje ustvarili, kaj bomo lahko nudili našim potomcem? Čeprav bi morali ob koncu leta pozitivno zazreti v prihodnost, bolj kot ne čutimo strah in negotovost, kaj nam bo prineslo prihodnje leto. Zagotovo bomo v prihodnjem letu deležni kakšnih (pred)volilnih bombončkov. Naj jih bo čim več, in to takšnih, ki nam bodo dolgoročno izboljšali kakovost življenja, ne glede na to, iz katere politične opcije bodo prileteli.
Naj vam prazniki, ki so pred nami, vlijejo upanja in poguma, saj bomo tega v letu, ki prihaja, še veliko potrebovali.
Patricija Kovačec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 24. decembra 2013
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Slov. Bistrica • Očitki županu na zadnji seji občinskega sveta:
»
Prenapihnjen« proračun, zadolženost do grla
Bistriški proračun, težek dobrih 35 milijonov evrov, je bil v prvem branju minulo sredo, 18. decembra, na 21. redni seji sprejet. Potrdilo ga je 25 svetnikov in svetnic, dva sta bila proti. Opozicija, koalicija in župan Ivan Žagar so si bili enotni, da je proračun investicijsko naravnan, vendar s to razliko, da opozicijska SD proračuna ni podprla, ker naj bi bil ta pretiran.
»Nismo v sozvočju s trenutno oblastjo, težava je težnja po centralizmu,« je uvodoma dejal Ivan Žagar, član stranke SLS. Prav tako je izrazil svoje nestrinjanje z odločitvami vlade. »Nemčija je hitro rešila krizo, ker so podvojili investicijska sredstva, pri nas je ravno obratno,« je povedal. Nato je predstavil predlog proračuna. Prihodki so predvideni v višini 35.610.529 evrov. »Proračun temelji na trenutno znanih dejstvih. Sicer pa se iz dneva v dan spreminja zakonodaja in se vse sprejema v izrednih razmerah. Imamo vlado, ki deluje v izrednih razmerah, saj večino zakonov sprejme na izrednih sejah,« je komentiral župan. Ob tem
opaža, da se občinam večajo fiksni stroški in izdatki za socialne transferje.
Kredit za dodatnega 1,5 milijona evrov
Odhodki občine naj bi naslednje leto znašali 40.145.134 evrov, kar pomeni več kot štiri milijone primanjkljaja, občina pa se bo zadolžila za dodaten milijon in pol. Leta 2012 so krediti občine znašali približno 14.200.000 evrov. »Spet se bomo zadolžili do zgornje meje. Visoka zadolženost občine je posledica nepremišljenih dejanj preteklih koalicij in te morajo to odgovornost prevzeti,« je na zadolževanje občine
pripomnil Tomaž Godec iz SD, sicer pa je pozdravil investicijsko naravnan proračun. Pri tem je opozoril, da je bil bistriški proračun že lani tako zastavljen, vendar pa je bila njegova realizacija skromnejša. Ta je bila zgolj 60-od-stotna, saj se vsi načrtovani projekti niso udejanjili.
Župan je uperil prst v državo
Več kot polovico odhodkov predlaganega proračuna, 24 milijonov evrov, predstavljajo investicijski odhodki. Od tega je polovica namenjena za kohezijske projekte - odvajanje in čiščenje odpadne vode, izgradnja centra za
V naslednjem proračunskem letu je tudi nova postavka na odhodkovni strani. Volitve. In slednjega se dobro zavedajo tudi na občini. Ena izmed opazk sedanjemu županu je bila, da je že iz proračuna razvidno, da bodo volitve, saj investicije zajemajo vse generacije. Ob tem pa še ni znano, ali bo Ivan Žagar ponovno kandidiral, saj je povedal, da so volitve komaj čez leto dni in da se trenutno posveča zgolj svojemu delu. Ta postavka znaša 110.000 evrov. Volili bodo župana ter 31 svetnikov in svetnikov, predsednike krajevnih skupnosti itd.
	Plan 2013	realizacija	Plan 2014
Dejavnost občinskih organov in uprave	1.735.280	1.579.466	1.613.370
Izobraževanje	1.275.400	1.311.642	1.280.600
Otroško varstvo	3.368.000	3.367.000	3.373.000
Socialno varstvo	1.281.705	1.294.636	1.315.605
Ceste	2.493.509	2.916.382	2.445.700
Podjetništvo in obrt	133.000	79.000	133.000
Kmetijstvo	163.000	162.532	195.000
Proračunski razvojni projekti	24.608.925	6.187.396	20.771.633
Na zadnji seji občinskega sveta Slovenske Bistrice je opozicija očitala županu Ivanu pripravil »prenapihnjen«proračun ter da bo občino zadolžil do vratu.
Foto: Mojca Vtič
Žagarju, da je
Mojca Vtič
ravnanje z odpadki in oskrba s pitno vodo. Na občini upajo, da se bodo ti projekti v naslednjem letu končali. Njihova skupna vrednost je več kot 27 milijonov evrov in bi že morali biti končani ali v sklepnih fazah. Prepočasno izvajanje projektov je bil tudi očitek županu iz opozicijskih vrst. Žagar je odgovoril: »Vsi projekti, ki so bili občinski, so bili izvedeni, drugi, ki so odvisni od aktivnosti državne ravni, pa ne. Ne moremo prevzeti odgovornosti, za kar nismo odgovorni«.
Ob tem pa ima občina namen izvesti še za približno štiri milijone evrov vredno izgradnjo sekundarne kana-
lizacije na območju naselij Pragersko, Gaj in Spodnja Polskava. Projekt bi moral biti financiran že lani, vendar zaradi zapletov pri izgradnji primarne kanalizacije zanj niso namenili niti evra.
V načrtu še cela vrsta energetskih prenov
Nadaljevala se bo tudi energetska sanacija Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica v višini okoli 297.000 evrov (približno 100.000 evrov občinskega denarja), energetska obnova Vrtca Ciciban v višini 280.000 evrov (prispe-
vek občine 86.000 evrov). Ministrstvo za infrastrukturo in prostor naj bi v kratkem objavilo javni razpis za sofinanciranje energetske sanacije javnih objektov, zato je v skladu z lokalnim energetskim konceptom in izvedenimi energetskimi pregledi objektov planirana energetska sanacija ter sofinanciranje z evropskimi sredstvi Osnovne šole dr. Jožeta Pučnika (skupna vrednost projekta približno 209.000 evrov), energetska sanacija telovadnice na Pra-gerskem (približno 273.600 evrov) in Športne dvorane Slovenska Bistrica (okoli 612.700 evrov).
Mojca Vtič
Miklavž pri Ormožu • S seje sveta KS
Predsednik naj odstopi
Svetnik Krajevne skupnosti (KS) Miklavž pri Ormožu Janko Trstenjak je na nedavni redni seji sveta KS predsednika Emila Trstenjaka pozval k odstopu.
Janko Trstenjak predsedniku očita samovoljno vodenje krajevne skupnosti ter neustrezno, do nekaterih krajanov celo krivično ukrepanje pri sanaciji cestne infrastrukture. »Na eni strani se je recimo za eno samo hišo asfaltiralo 800 metrov ceste, na drugi strani pa dvema starejšima krajanoma za lažji dostop do njune domačije ni možno zagotoviti dveh kamionov gramoza,« je povedal Janko Trstenjak. Svetnika Dejana Jurkoviča je zmotilo dejstvo, da je bila zadnja letošnja seja sveta KS sklicana v gostinskem lokalu in ne v prostorih KS. »Menim, da bi lahko najprej izvedli sejo v naših prostorih in se potem odpravili na zaključek.« Jurko-vič pa je podprl tudi Trstenja-
kov poziv za predsednikov odstop. »Sploh se ne čudim, da se je eden izmed nas odločil za takšen predlog. Tudi mene moti odnos, ki ga ima predsednik KS Emil Trstenjak do nas svetnikov in do krajanov. Ne moti me toliko delo, moti me odnos. To opažajo tudi krajani. Ne vem, posledica česa je to. Skupaj delamo osem let. Prvi dve leti je bilo sodelovanje dobro, potem se je začel odnos krhati in je vedno slabši. Zdaj sta dve možnosti: da se odnos korenito spremeni in bomo začeli delati drugače. Ali pa ... Moti me, da so seje sveta KS tako poredko. Me pa tudi zanima, kdo odloča o našem delu. Na KS mi odgovorite, da se o nečem odloča na občini. Ko pa o tem povprašamo župa-
na, nam odgovori, da smo se tako odločili mi na svetu KS. Zastavlja se mi vprašanje, katere so naše pristojnosti in o čem sploh odločamo. Ne upošteva se nas niti pri predlogih, na katere ceste je treba glede na potrebe krajanov dostaviti gramoz, kaj šele, da bi se nas upoštevalo pri pomembnejših odločitvah in nalogah. Res se mi zastavlja vprašanje, ali se je sploh še smiselno sestajati,« je dejal Jurkovič. Janko Trste-njak je nadaljeval: »Tudi sam se sprašujem, ali imajo te naše seje smisel. Če se tako ali tako vse odločiš sam (op. a. očitek je letel na predsednika KS Emila Trstenjaka). Delaš vse po svoje. Ukiniti bi bilo treba nas in tebe. Pa naj o vsem odloča občina.«
Kot je še bilo slišati na seji sveta KS, naj bi predsednik Emil Trstenjak s svetniki komuniciral na zelo oster način, večkrat povzdignil glas in včasih tudi zaloputnil z vrati. Prav tako je svetnike zmotila odločitev, da je bila dolgoletni čistilki KS odpovedana pogodba. Zanimalo jih je, kdo je sprejel takšno odločitev in zakaj.
Beg pred resnico?
Predsednik sveta KS Emil Trstenjak na očitke na seji ni odgovarjal. Dejal je, da bomo svetniki in mediji odgovore prejeli v pisni obliki. Jurko-vič, Trstenjak in Kosajnč so temu oporekali, saj so odgo-
vore pričakovali neposredno na seji. »Zakaj ne morete vsaj pojasniti, zakaj je bila čistilki odpovedana pogodba,« je protestiral Kosajnč, Jurkovič pa je opozarjal, da po njegovem mnenju neodgovarjanje pomeni še nadaljnje zaostrovanje odnosov in bežanje pred resnico.
Razprava, ki smo jo povzeli, je sicer potekala pod točko Pobude in vprašanja. Pred tem je šla seja tekoče po dnevnem redu. Najprej so odločali o odpisu dolgov za plačilo uporabnine za grobove, predsednik Trstenjak je predstavil tudi celoletno delo KS. Kot je dejal, so letos modernizirali štiri cestne odseke,
v dvorani pa obnovili garderobe in večnamenske prostore. Zaradi dolge in snežne zime so z zimsko službo zastavljeni finančni plan presegli za okrog 200 odstotkov. Namesto predvidenih 9.000 evrov je bil strošek zimske službe 27.000 evrov. Tudi leto 2014 bo na območju KS Miklavž v znamenju modernizacije cest. Asfaltirali bodo cesti na Vinskem Vrhu in v Miklavžu, cesto Kajžar-Zasavci bodo preplastili. Svetnik Boštjan Kosajnč se s predvidenim planom obnove cest ni strinjal in je poudaril: »Vseskozi smo govorili, da imajo pri modernizaciji prednost ceste v klanec. Zato se z obnovo cest po dolini ne morem strinjati. Dodati pa moram tudi to, da bomo gasilci v začetku prihodnjega leta obsekali veje in grmičevje ob cestah ter s tem zagotovili večjo prometno varnost. Ali to smemo, smo se že pozanimali in dobili odgovor, da moramo delo prijaviti samo na upravno enoto in policijo.«
Mojca Zemljarič
Na cesti Stara gora, ki so jo letos na novo asfaltirali in septembra slavnostno predali namenu, naj bi počil asfalt, nasip pod bankino naj bi začel plazeti. Kot je bilo slišati na seji sveta KS, naj bi bilo to tudi posledica spravila lesa s težko mehanizacijo. Svetnik Boštjan Kosajnč je bil oster: »Gozdno gospodarstvo naši KS povzroča veliko škodo. Marsikatera cesta, tudi nova, je poškodovana zaradi spravila lesa. In ne govorite mi, da se ne da ukrepati.«
4 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 24. decembra 2013
Duplek • Odprtje prenovljene trgovine KZ Ptuj Ptuj • Z novinarske konference
Uspešen zaključek leta
V petek so odprli prenovljene prostore maloprodajne enote v Zgornjem Dupleku. S prenovo so uporabniki pridobili posodobljeno poslovno enoto in dodatne prostore za skladišče. Odprtja se je udeležil tudi župan Mitja Horvat, ki je vesel vsakršne investicije, ki za občane Dupleka pomeni izboljšanje kakovosti bivanja.
»V sklopu našega plana srednjeročnih investicij, ki zajema tudi obnovo maloprodajne mreže, smo se letos odločili, da obnovimo poslovno enoto v Dupleku,« je uvodoma pojasnil Marjan Janžekovič, direktor Kmetijske zadruge Ptuj. Gre namreč za območje nekdanje kmetijske zadruge Korena, v okviru katere so s pripojitvijo pred leti pridobili štiri poslovalnice. V sklopu obnove so prenovili prostore poslovalnice ter pridobili še dodatne prostore za skladišče. Vrednost investicije še ni natančno znana, po besedah direktorja Jan-žekoviča končnega obračuna še niso naredili.
Naslednje leto dokončna pripojitev KZ Ormož in cela vrsta adaptacij
»Prihodnje leto nas čaka še bistveno težje delo na področju maloprodaje, z načrtovano dokončno pripojitvijo KZ Ormož se nam odpira cela serija adaptacij maloprodajnih enot,« je dejal Janžekovič ter poudaril, da v prvi vrsti pričakujejo, da se bo prihodnje leto pričela
novogradnja v Gorišnici, sicer pa imajo v načrtu še kar nekaj obnov, med drugim tudi v Za-vrču in Podlehniku. Vsa dela pa se bodo izvedla v okviru finančnih zmožnosti in glede na razmere na trgu. V prihodnjem letu bodo tako poslovali na več kot 40 lokacijah in zato pričakujejo, da bodo več ali manj uspešno prebrodili krizne čase. Sicer pa je Marjan Janžekovič v
zvezi s pripojitvijo Kmetijske zadruge Ormož povedal še, da so letos prenesli vso dejavnost na ptujsko zadrugo, prav tako so prezaposlili večino zaposlenih, v prihodnjem letu pa sledi še sanacija KZ Ormož kot pravne osebe, pri čemer Janže-kovič napoveduje skrajno previdnost, saj pri tem ne želijo ogroziti matičnega podjetja.
Patricija Kovačec
O projektu, ki bo povečal prihodke kmetij
V sredo je potekala novinarska konferenca, na kateri so nosilci projekta Ogledne kmetije predstavili enoletni projekt, preko katerega naj bi kmetijam pomagali povečati prihodek.
Foto: Črtomir Goznik
Predstavniki kmetij so na novinarski konferenci predstavili tudi del svoje ponudbe.
Ob odprtju prenovljene poslovalnice je direktor Marjan Janžekovič v družbi sodelavcev slavnostno prerezal trak.
Projekt Ogledne kmetije je sofinanciran v okviru javnega poziva LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Sonja Brlek Krajnc iz podjetja Ptujske vedute, ki kot partner sodeluje pri projektu, je dejala, da je le-ta nastal po večletnem povpraševanju po domačih, lokalnih in tradicionalnih dobrotah in izdelkih. Kot je nadalje pojasnila Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra, je bil namen projekta vzpostavitev oglednih kmetij na območju turistične
Ptuj • Vrata odprla pisarna Grawe zavarovalnice
Prvovrstna zavarovalna storitev
poslej tudi na Ptuju
Simbolični prerez vrvice sta opravila predsednik uprave zavarovalnice Božo Emeršič in ptujski župan Štefan Čelan, ki je vesel, da sta staro ptujsko mestno jedro in MO Ptuj dobi-
la novega poslovnega partnerja, ki mu v novem okolju želi čim več poslovnega uspeha. Če ima kje Grawe domicil, ga ima v podravski regiji, je povedal predsednik uprave. Ni
naključje, da so po tržnem deležu najmočnejši na območju Maribora, Ptuja in Ormoža. Po dolgih letih sodelovanja z neodvisnimi partnerji na tem območju so se odločili, da pridejo
destinacije MO Ptuj in osmih okoliških občin (Kidričevo, Hajdina, Markovci, Juršinci, Dornava, Trnovska vas, Destr-nik in Sv. Andraž). Z njim naj bi obogatili obstoječo turistično ponudbo na podeželju, povečali atraktivnost kmetij ter možnost predstavitve in prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov ter uvedli tržnico dobrot na kmetijah, kjer nastajajo. V okviru projekta so vzpostavili mrežo 21 oglednih kmetij, kar je veliko več, kot so sprva pričakovali, saj je bil osnovni cilj vzpostaviti mrežo vsaj 12 kmetij. Glavni cilj je dopolniti obstoječo ponudbo kmetij, pri čemer so se osredotočili na vse elemente prodaje ter vzpostavitev primerne komunikacije
s stalnimi strankami. Na začetku so opravili popis obstoječih kmetij, ki imajo potencial vključitve med ogledne kmetije, nato so bili z izbranimi opravljeni strokovni pogovori in individualna svetovanja, ki jih je kot zunanji sodelavec ZRS Bistra opravil samostojni podjetnik Andrej Šumer. Izvedli pa so tudi 4 izobraževanja in delavnice za kmetije. Sicer pa se projekt kot tak še ne zaključuje, v pripravi je še katalog v tiskani in spletni obliki, krog kmetij pa naj bi se širil še naprej. »Ključno je zavedanje, da je razvoj podeželja izhodišče za nadaljnji razvoj družbe in gospodarstva,« je predstavitev sklenil Vladimir Korošec, predsednik društva LAS.
Patricija Kovačec
V Slomškovi ulici 12 na Ptuju je v četrtek, 19. decembra, vrata odprla ptujska pisarna Grawe zavarovalnice, ki jo bo kot Področje Grawe Ptuj vodil Bojan Pučko in bo imela 14 zaposlenih.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska pisarna Grawe zavarovalnice ima sedež v Slomškovi ulici 12.
v najstarejše slovensko mesto tudi z lastno pisarno oz. organizacijo. Predsednik uprave Grawe zavarovalnice je zadovoljen, da so se odločili, da bodo njihovo najnovejšo pisarno odprli v starem mestnem jedru, ne pa v katerem od bližnjih nakupovalnih središč. S tem ptujskemu okolju, sodelavcem in strankam dajejo sporočilo, ki temelji na tradiciji in vrednoti dolgoročne vzdržnosti. Ptuj, ptujska mestna uprava in razvoj Ptuja sovpadajo s kulturo, ki jo negujejo tudi v Grawe zavarovalnici, v svojem razvoju, to pa sta vzdržen razvoj in premišljeni koraki. »Lepše je prodati pravo vrednost kot pa velik popust,« je še poudaril predsednik uprave Božo Emeršič, ki je ptujskim sodelavcev zaželel veliko poslovnih uspehov in osebne sreče v letu 2014. Grawe zavarovalnica ponuja prvovrstno zavarovalno storitev v številnih državah.
MG
Ptuj • Viktorinov večer
»Božični mir prinašamo«
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega Ptuj vsako leto organizira božični koncert na božič, 25. decembra. Letošnji božični koncert oblikuje Zbor sv. Viktorina in Vikto-rinovi otroci pod vodstvom Sonje Winkler, gostje pa so komorna skupina s citrami ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju (mentorica Doroteja Dolšak) in flavtistka Karin Zavrnik.
Zbor sv. Viktorina pod vodstvom zborovodkinje Sonje Winkler pripravlja večer ljudskih božičnih pesmi in napevov v priredbah še živečih slovenskih skladateljev - Maksimiljana Feguša, Damijana Močnika, Pavla Merkuja, Egija Gašperšiča. Viktorinovi otroci - otroci članov zbora sv. Viktorina - pa bodo podali ljubke božične otroške pesmice. Značilnost slovenskih ljudskih božičnih pesmi je gostobesedna pripovednost božične zgodbe v slovenskih narečjih; »Kako more to biti, de je tok zgodej dan, le hitro na noge, slišal sem glas in videl šajn nad hlevčkom, Matiček, Milhar, Tomažek, Gašper, Jurček, ke, ke tecimo in nes'mo Jezuščku ofer ...«
Pesmi pripovedujejo zgodbo tako, kot je bila ljudskemu srcu mila: Marija in Jožef iščeta prenočišče, Jožef jamra, a Marija ga tolaži; v mrzlih, s pajčevino prepredenih in prepišnih jaslicah se rodi milo detece Jezušček, greje ga sapa osliča in voliča, Marija mu lepo poje aja tučaja, zaspančkaj sladko ... Pastirčki prinašajo Jezuščku jagnje, odejo, zibiko, angelci mu dajejo hvalo in čast ...
Sladkost božičnih melodij bodo obogatili citrarji ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju pod mentorstvom Doroteje Dolšak in flavtistka Karin Zavrnik.
Spoštovani, prisrčno vabljeni na božični koncert v sredo, 25. 12. 2013, ob 19. uri v minoritsko cerkev na Ptuju.
N. Č. Š.
Foto: PK
torek • 17. decembra 2013
Podjetništvo
Štajerski TEDNIK 5
Cestica • Domsko varstvo starejših čez mejo
Koliko stane bivanje v domu na Hrvaškem
V občini Cestica, le nekaj kilometrov od državne meje med Hrvaško in Slovenijo, deluje dom za starejše in obnemogle Novi život. Ustanova zaposluje 20 sodelavcev: sedem negovalk, pet sester, tri kuharice, dve socialni delavki, spremljevalko, vodjo doma in direktorja.
Dom Novi život je zasebna ustanova, kar pomeni, da storitve za bivanje in oskrbo v celoti plačajo ali uporabnik ali njegovi svojci. Dom posluje pet let, direktor in lastnik je Boris Solomon. Na 1700 kvadratnih metrih v dveh etažah (pridičju in nadstropju) nudi dom kakovostne pogoje za bivanje. Vsaka etaža ima svojo jedilnico, ki je hkrati tudi dnevni prostor, kjer se lahko stanovalci družijo in preživljajo prosti čas. V objektu je 36 sob. Sobe so eno-, dvo- ali triposteljne. V spodnji etaži si dve sobi delita eno kopalnico, v zgornji etaži ima kopalnico vsaka soba. Skupna velikost sobe in kopalnice je med 19 in 22 kvadratnih metrov, od tega je velikost kopalnice v povprečju šest kvadratnih metrov. Sobe so lično opremljene, s pridihom domačnosti. Vsak stanovalec ima v sobi posteljo, omarico, mizico in omaro. Vsaka soba ima televizijski sprejemnik in telefon, pri čemer velja poudariti, da se impulzi stanovalcem posebej ne zaračunavajo. V domu poskrbijo tudi za zdravstveno oskrbo stanovalcev. Zdravnica, s katero imajo sklenjeno pogodbo, prihaja enkrat tedensko, po potrebi lahko tudi večkrat. 24 ur na dan sta v domu prisotni medicinska sestra in negovalka. Za potrebe dela zdravnice in medicinskega osebja imajo v pritličju
Foto: arhiv doma
Toplino domu daje les, videz starinskega ustvari posebno domačnost.
Dom Novi život je sredi umirjenega podeželskega okolja.
doma zdravniško sobo. V pritličju so tudi prostori za izvajanje fizioterapije, individualne ali skupinske vadbe, kuhinja in frizerski salon. V nadstropju so poleg sob in jedilnice še prostorna terasa, knjižnica, prostori za upravo ter prostori za zdravstveno nego in pripomočke.
Cene bivanja od 600 evrov
Cena za bivanje v domu Novi život je odvisna od dveh dejavnikov: klasifikacije sobe, ki jo stanovalec izbere, in zdravstvenega stanja uporab-
Foto: arhiv doma
Jedilnica z dnevnim prostorom
nika. Za bivanje v triposteljni sobi, če uporabnik ni bivalno oviran in je relativno zdrav, znaša cena mesečnega bivanja in varstva 600 evrov, za bivanje v dvoposteljni 650 in za bivanje v enoposteljni 850 evrov. »V ceno so vključeni bivanje, trije glavni obroki (zajtrk, kosilo in večerja), malica, vsa potrebna nega, pomoč pri osebni higieni, skupinske aktivnosti in delavnice, telefon in televizija v sobi, internet, frizerske storitve, individualna ali skupinska fizioterapija. Treba je poudariti, da se vsak naš stanovalec kopa ob pomoči negovalke. Če je uporabnik gibalno oviran in je na invalidskem vozičku, je cena od osnovne višja za 50 do 70 evrov. Plenice niso strošek uporabnikov, ampak jih dobimo preko zdravniškega recepta,« je povedal direktor doma Boris Solomon.
Poskrbijo za druženje in dobro voljo
Uprava stanovalcem dovoljuje, da lahko imajo v sobah svoj hladilnik, kuhalnik ali
klima napravo. Dovoljeni so tudi hišni ljubljenčki, kot so kanarčki, papige ali zlate ribice. Skozi celo leto je v domu poskrbljeno za različne aktivnosti in delavnice, ki jih vodita socialna delavka Kristina Rodeš in sociologinja Valentina Kočet Martinec. »Decembra smo delavnice namenili izdelavi božično-novoletnih okraskov. Izdelovali smo ad-ventne venčke, adventni koledar, voščilnice, aranžmaje ter
okraske za smrečico in dom iz različnih naravnih in drugih materialov. Tematske delavnice in dogodke pripravimo tudi ob valentinovem, za pust, veliko noč, ob prihodu jeseni, na martinovo ... Poleti stanovalci poskrbijo za cvetje na okenskih policah, prav tako se lahko v toplejši polovici leta sprehodijo in sprostijo po vrtu v okolici doma. 1. oktobra, na mednarodni dan starejših, vsako leto proslavimo dan doma. Dela in aktivnosti vsekakor ne zmanjka.«
V domu Novi život je na razpolago 70 postelj. Trenutno jih imajo zasedenih 59. Vsi zaposleni se trudijo, da
stanovalci in njihovi svojci v domu občutijo domačnost, da se počutijo ljubljene in dobrodošle. To so uspeli dokazati tudi z nedavno božično prireditvijo, za katero so zaposleni prejeli številne pohvale - tako direktorja kot tudi svojcev, ki so prišli na prireditev. Stanovalci v domu so pretežno iz severovzhodnega dela Hrvaške, pri njih biva tudi gospa iz Zavrča. Ker je dom v neposredni bližini državne meje med Slovenijo in Hrvaško in ker so cene bivanja ugodne, se vodstvo nadeja, da bi v prihodnje v dom pripeljali tudi stanovalce iz Slovenije.
Mojca Zemljarič
Foto: arhiv doma
Direktor in lastnik doma je Boris Solomon.
Dom za ostarele in onemogle
NOVI ŽIVOT
Dom za ostarele in onemogle NOVI ŽIVOT je novo zgrajen objekt. Namenjen je starejšim in onemoglim osebam, ki potrebujejo medicinsko oskrbo in varstvo. Naš dom je ob meji, nekaj kilometrov od Ormoža, 15 kmod Ptuja in 30 km od Maribora.
Po vstopu Republike Hrvaške v EU smo pridobili vse zakonske pogoje, da upokojenci lahko bivajo
v našem domu NOVI ŽIVOT. Zaradi konkurenčnih cen in neposredne bližine vas vabimo, da nas obiščete in se sami prepričate v naše kakovostne storitve.
Konkurenčne cene, ugodno bivanje, strokovno osebje in bližina Slovenije. Trudimo se, da se naši stanovalci počutijo dobro in zadovoljno.
DOM NOVI ŽIVOT Varaždinska 4, Radovec HR - 42 208 CESTICA www.novi-zivot.com e - mail: dom@novi-zivot.com 0038599/578 88 88
VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO 2013!
6 Štajerski TEDNIK
Politika
torek • 24. decembra 2013
Ptuj • Obnova dominikanskega samostana
Kako so svetniki razpravljali o golobu v oblakih
Ptujski mestni svetniki so na 35. seji mestnega sveta potrdili projektno dokumentacijo za izgradnjo III. faze dominikanskega samostana. Tretja faza nqj bi stala skoraj pet milijonov evrov, izvedli naj bi jo s sredstvi proračuna MO Ptuj in Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V	okviru te faze naj bi uredili 1860 m2 notranjih površin (štiri manjše dvorane s po okrog 20 mesti za obiskovalce, eno večnamensko dvorano, ki bo opremljena tudi kot garderoba za nastopajoče, štiri dislocirane prevajalske kabine za potrebe kongresne dejavnosti, eno sejno sobo, 100 m2 pisarniških prostorov za upravljavca objekta in šest večnamenskih prostorov skupne površine 450 m2).
Da ne bo dominikanec prej pogreb kot ponos
V	razpravi so mestni svetniki ugotovili, da ni dovolj poudarka na muzealskem delu tega objekta. „Manjka jasen načrt zapolnitve hodnikov in sob tega samostana z muzejskimi eksponati, morda tudi s sobo Gospodov Ptujskih. Ocenjujem, da je premalo, da v dokumentu napišemo, da bomo v nadstropju dali dve,
tri sobe na razpolago za muzealce," je dejal svetnik Desusa Milan Krajnik.
Tudi v odboru za gospodarstvo, vodi ga Gorazd Žmavc (Desus), so govorili o tem, da se je tretja faza zgodila še pred realizacijo druge faze. Ocenjujejo, da je v tem trenutku potreben premislek za naprej, da je treba projekt doreči celovito tudi s programskega vidika. »Prva faza, roko na srce, ne daje še nobene rešitve. Tri milijone je bilo vloženih že v prvo fazo, 1,5 milijona bo stala druga faza, denar zanjo je zagotovljen, tretja faza naslednje štiri milijone. Če bomo znali pravilno pristopiti, bo obnovljeni samostan naš ponos, ne pa pogreb,« je še dejal svetnik.
Odobritev projekta je pobožna želja
„Zagotovo vemo, da je v tem trenutku sklep o potrditvi projektne dokumentacije
Foto: Črtomir Goznik
V kongresno-kulturnem središču se v tem trenutku še premalo dogaja. Vse oči so sedaj uprte v izbiro njegovega vodje. V igri je pet kandidatov, med njimi pa ni Mladena Delina, ki se na razpis ni prijavil, kot je povedal, iz protesta.
za III. fazo dominikanskega samostana namenjen ne golobu na strehi, temveč golobu v oblakih. Kvoto iz finančne perspektive 2007/2013 smo porabili. Pripravljamo se na scenarij B. Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja nove pogoje porabe teh sredstev.
Kvečjemu bi si lahko očitali, če se v Mestni hiši ne bi pripravili in ne bi nič oddali. Prepričan pa sem, da bo zavrelo na terenu, kot že vre med vsemi občinami, ki kvot niso porabile do konca. Občine, ki kvot niso porabile, so namensko varčevale denar,
da bodo na koncu finančne perspektive lahko celovito izvedle svoje projekte. Če bi že uspelo spremeniti pravila porabe denarja, ne verjamem, da se bo ministrstvo odločalo tako, da bo denar dalo tistim občinam, ki so ga že porabile, tistim, ki ga še niso, pa ne
bodo dajali. Če bodo že uspeli spremeniti pogoje (izdano gradbeno dovoljenje in izbrani izvajalec), kar doslej ni bil pogoj, bodo zagotovo dali prednost tistim občinam, ki to imajo, niso pa še porabile svojih kvot. Zelo malo možnosti je, da bi bil projekt III. faze prenove dominikanskega samostana odobren, gre zgolj za pobožno željo v tem trenutku. Vsebino pa bomo potrebovali, ne glede na to, ali bo tretja faza sofinancirana ali ne," je projekt oz. pripravo III. faze prenove dominikanskega samostana še dodatno pojasnil ptujski župan Štefan Čelan.
Mestni svetniki so v sklep o potrditvi projektne dokumentacije za III. fazo obnove dominikanskega samostana še zapisali, da je treba izdelati celovit načrt zapolnitve oz. načrt uporabe s pričakovanimi učinki. Pričakujejo pa tudi finančno poročilo o izvedbi del prve faze.
MG
Ptuj • Brezplačna delavnica
Motivacijski nasveti kot pomoč pri iskanju zaposlitve
Decembra je pod organizacijskim okriljem ZRS Bistra Ptuj potekala brezplačna motivacijska delavnica z naslovom »8 nasvetov, ki vam lahko pomagajo do zaposlitve«. Delavnica je bila namenjena vsem mladim in iskalcem zaposlitve.
Monika Bračika, ki je predavala v uvodu, je priznana podjetnica, ki je svoje znanje pridobivala na vodilnih položajih v uspešnih slovenskih in tujih podjetjih, med drugim tudi v Singapurju in Dubaju. Zaveda se, da je ustvarjanje kariere za mnoge stresen in težaven proces, saj ga velikokrat spremljajo številne zavrnitve, posledič-
no pa tudi upad samozavesti. Na predavanju je prisotne pozvala, da razmislijo, za kaj so »narejeni« in sledijo temu cilju. Opozorila je, da se moramo vedno znova, ko se nam zastavljajo določena vprašanja, vprašati »zakaj« in ne »kako«. Beseda »zakaj« namreč, tako pravi Bračika, prebuja emoci-je, beseda »kako« pa razum.
Ljudje smo
fenomeni pri iskanju izgovorov
Peter Babarovic, ki se sicer ukvarja z usposabljanjem, treningi in coachingi vodstvenega kadra v podjetjih, pa je opozoril, da moramo združiti svoje sanje in močno voljo, saj
bomo le tako lahko doživeli uspeh. Ta stavek je ponazoril z izpovedjo lastne zgodbe, ko se je v nekem trenutku znašel brez denarja, na pragu ločitve in brez podpore družine. Tako je ostal sam, s številnimi izgovori, zakaj se mu je to zgodilo, krivi pa so bili vsi, razen njega. In prav v tem trenutku je zbrane opozoril, da smo ljudje fe-
SILVESTROVANJE NA PTUJU
na Ptujski mestni tržnici - naj atraktivnejši lokaciji v starem mestnem jedru
31. december 2013
20.00 - 4.00
ZABAVNO - GLASBENI PROGRAM Z MEHANSKO GLASBO, ANSAMBLOM GOLTE IN REBEKO DREMELJ
00.15
NOVOLETNA POSLANICA ŽUPANA MESTNE OBČINE PTUJ dr. ŠTEFANA ČELANA	--
Ves čas dogajanja bogata in pestra kulinarično - gostinska ponudba
Organizator: Javne službe Ptuj d.o.o. v sodelovanju z Mestno občino Ptuj in PP Gostinstvom
nomeni pri iskanju izgovorov. Ljudi je pozval, da prevzamejo kontrolo nad svojimi odločitvami in posledično svojim življenjem. Spomnil je tudi, da imamo ljudje v svojih glavah papirnate stene, ki nas vse prevečkrat omejujejo pri uresničevanju naših želja, s tem pa tudi pri uspešnem iskanju zaposlitve.
Sogovornika sobotne motivacijske delavnice s tem predavanjem nista želela prisotnim svetovati, kako se lotiti iskanja zaposlitve na klasičen način ter kako pisati prošnje in čakati na svojo priložnost.
Preprosto sta jim želela povedati svojo zgodbo o uspehu in s tem dati upanje, da se zaposlitve dajo dobiti tudi brez vez in poznanstev, z veliko lastne iniciative, pripravljenosti prestopiti meje vsakdanjih okvirjev razmišljanja ter seveda ne zanemariti možnosti za kreiranje lastne usode, skozi podjetniški pristop v razmišljanju ter skozi samozaposlitev v okviru lastnega podjetja, kjer lahko uveljavimo vsa svoja znanja, sposobnosti in kompe-tence.
Tanja Srečkovič,
ZRS Bistra Ptuj
Foto: arhiv Bistra
Utrinek z brezplačne motivacijske delavnice »8 nasvetov, ki vam pomagajo do zaposlitve«.
torek • 24. decembra 2013
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 7
Ptuj • Uspel prvi dobrodelni tek
Slovenija • Humanitarna akcija ZM
Zbrali 3150 evrov
Prvi ptujski dobrodelni tek je nadvse uspel, predvsem pa je pomembno, da je povezal in v dobrem namenu združil kar 110 udeležencev, ki so v soboto, 21. decembra, v večini tudi pretekli praznično decembrsko tekaško turo.
JlP J' ■ ■ VIII
•«■■■■ ■■■■ o * a -
.LJ»--!
Foto: Črtomir Goznik
S prvega ptujskega dobrodelnega teka, ki bo poslej tradicionalen decembrski tek.
Kot je po teku povedala njegova pobudnica Sonja Šneber-ger, je nadvse zadovoljna, da je že prvi ptujski dobrodelni tek povezal na enem mestu toliko dobrih in srčnih ljudi. Skupaj z njo se veselijo tudi soorganiza-torji Miran Senčar in Zavod za šport Ptuj, s katerimi bo tudi v prihodnje delila soorganiza-
cijo ptujskega dobrodelnega teka. Ta bo potekal vsako leto decembra in bo vključen v koledar ptujskih tekov, teh je trenutno sedem. Na samem teku so v soboto s startnino zbrali 1300 evrov, preostanek pa so sredstva MO Ptuj, ki jih ta kot že leta doslej namesto za sil-vestrski ognjemet namenja za
dobrodelne namene. Letos jih je tako kot organizatorji dobrodelnega teka namenila učencem OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj za praznična darila. Vseh je 83, praznični oz. simbolični ček v višini 3150 evrov pa so jim izročili včeraj.
MG
Solidarnost za lepše praznike
Gospodarska in finančna kriza sta tudi v Sloveniji terjali visok davek. Žal je revščina potrkala na vrata marsikaterega doma. Lakota ni več le problem nerazvitega sveta, ampak je prisotna tudi v naši družbi.
V takšnih situacijah, ko za človeka več ne more v zadostni meri poskrbeti socialna država, stopi v ospredje in dobi priložnost človeška solidarnost. Sodelavci Zavarovalnice Maribor (ZM) so v predprazničnem času izvedli dobrodelno akcijo, v sklopu katere so za ljudi v stiski zbirali hrano. Akcijo so poimenovali Božična večerja na vsako mizo. Pobuda za akcijo je nastala iz splošne situacije, s katero se ljudje soočamo v današnjem času, še posebej pa je socialna stiska izrazita v Podravju. »Akcija je združila vseh deset poslovnih enot ZM po Sloveniji in več kot 800 naših zaposlenih. Zbrali smo nekaj manj kot dve toni hrane, ki smo jo že predali izbranim dobrodelnim organizacijam,« je povedala Marija Pongračič iz zastopniške enote v Ormožu, kjer so ne glede na majhnost enote zbrali največ hrane.
»Povezati takšno število ljudi in združiti moči po vsej slovenski deželi je velik izziv, ki smo ga uspešno premagali predvsem s pomočjo 34 amba-
Sodelavci ZM sozbrali dve toni hrane, ki so jo donirali za pomoč ljudem v stiski. Še posebej se je, glede na majhnost, v akciji izkazala zastopniška enota Ormož. Na fotografiji je ambasadorka Marta Florjanič, tajnica PE Maribor, tik pred predajo hrane.
sadorjev družbene odgovornosti pri Zavarovalnici Maribor. Sodelavci vsake od naših poslovnih enot so imeli nalogo v svojem lokalnem okolju poiskati organizacijo, ki ji bodo podarili zbrano hrano. Tako so od vsega začetka akcije vedeli, komu bo pomoč namenjena. V petek, 20. decembra, na mednarodni dan človeške solidarnosti, so ambasadorji družbene odgovornosti zbrano hrano
odpeljali na sedeže izbranih organizacij,« je pojasnil Boris Visočnik, ambasador iz Sektorja škod v ZM, in dodal, da želijo s to solidarnostno gesto opozoriti na problematiko revščine v lokalnem okolju. Cilj njihove skupne akcije pa je tudi tesneje povezati kolegice in kolege, jim približati aktivnosti pro-stovoljstva, da naredijo nekaj dobrega za skupnost.
Mojca Zemljane
ČS Jezero • Dobrodelni koncert za Varno hišo
Da bodo praznični dnevi lepši
V prostorih Doma krajanov Budina-Brstje je v soboto, 21. decembra, potekal dobrodelni božični koncert za Varno hišo Ptuj, za katerega je dala pobudo Olga Popov iz Krščansko-adventistične cerkve na Ptuju.
ČS Jezero ga je izvedla skupaj z njimi, moškim pevskim zborom Jezero in Društvom ljudskih pevk, za praznične trenutke pa so poskrbeli še člani mandolinske skupine Amos in pevke ljudskih pesmi KD Osluševci. V ČS Jezero imajo dobrodelne aktivno-
sti že domicil, kot je povedal predsednik sveta ČS Črtomir Rosic, so hvaležni vsem, ki so obiskali sobotni koncert in darovali za dober namen. Kljub krizi, vseplošni apatičnosti, se ljudje radi odzivajo in skušajo pomagati po najboljših močeh. Tokrat je srčnost izkazalo
okrog 50 ljudi, ki so skupaj zbrali 310,20 evra za Varno hišo Ptuj. Zbrana sredstva sta prevzeli socialni delavki, odgovorni za projekt Varne hiše Ptuj Melita Topolovec (vodja projekta) in Anica Brunčič. Za humanitarni prispevek se je zahvalil tudi direktor Cen-
Foto: Črtomir Goznik
Z dobrodelnega božičnega koncerta v CS Jezero
tra za socialno delo Ptuj Miran Kerin, ki je tudi na kratko predstavil Varno hišo Ptuj. Povedal je, da bodo zbrana
sredstva uporabnice in otroci koristno porabili za vodenje gospodinjstva. Uporabnice morajo same voditi gospodinj-
stvo, zato je vsak prispevek oziroma finančna pomoč še kako dobrodošla.
MG
Slovenska Bistrica • Dijaki za dijake
Ptuj • Šesta božična razstava
Za dobrodelnost pred mikrofon Razstava domačih izdelkov
Športna dvorana Srednje šole Slovenska Bistrica je pod svojo streho v sredo, 18. decembra, gostila dedke, babice, brate, sestre, mame in očete ter dijake srednje šole. Rock osemdesetih je odmeval v božično okrašeni dvorani oziroma pesmi skupin AC/DC, Guns N' roses, Bov Jovi itd. v zborovski preobleki.
»Srednja šola Slovenska Bistrica že enajst let prireja božično-novoletne koncerte, katerih osrednji gradnik je pevski zbor, ki letos šteje okoli 80 dijakov in dijakinj, šolski band in pojoči profesorji. Zbor je nastopil pod taktirko 23-letnega Mitje Krajnca, nekdanjega dijaka srednje šole,« je s ponosom povedala ravnateljica Iva Pučnik Ozimič. Lani so srednješolci gostili slovensko glasbeno skupino Mi2, letos so nastopili sami. Privabili so približno 800 po-
slušalcev in na dobrodelnem bazarju po koncertu zbrali
okrog tisoč evrov, ki jih bodo namenili socialno ogroženim dijakom. »Tradicionalni koncert pa nima zgolj dobrodel-
V prostorih minoritskega samostana na Ptuju je do 27. decembra na ogled že tradicionalna božična razstava, ki sta jo pripravila TD Ptuj pod vodstvom podpredsednice Rozi-ke Ojsteršek in ptujski minoritski samostan.
nega namena, naš motiv je tudi druženje dijakov, njiho-vili sorodnikov, profesorjev in prijateljev srednje šole,« je še dejala Pučnik Ozimičeva.
Mojca Vtič
FOTO: Mojca Vtič
Z ročno izdelanimi prazničnimi izdelki se predstavljajo društvo Optimisti Ptuj, kreativne delavnice Tretjega življenjskega obdobja v okviru LU Ptuj, TD Središče ob Dravi, OTZ Ljutomer, TD Veržej in DUO Center Veržej. »Danes nismo več tako skromni, kot smo bili nekoč. Zato poskušajmo naše drage razveseliti s svojimi doma izdelanimi izdelki, s katerimi bomo ustvarili vzdušje hvaležnosti, veselja in radosti. Pokažimo jim, da jih imamo radi, da smo mislili nanje, ko so nastajali izdelki, kot darila naše mladosti,« so med drugim
v svojem vabilu na ogled letošnje božične razstave, na kateri se predstavljajo tudi z iz ličja iz-
delanimi jaslimi, zapisali v TD Središče ob Dravi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
8 Štajerski TEDNIK
Za majhne in velike
torek • 31. decembra 2013
Iščete svoj stil
Mala črna oblekica je večna praznična spremljevalka
Naša zadnja kandidatka v akciji Iščete svoj stil 2013 je Mirjana Kokol s Ptuja, stara 28 let, kmetijsko-podjetniška tehnica in cvetličarka, brez zaposlitve, mama dveh hčerkic, ki se tudi v prostem času največ ukvarja z njima. Rada se sprehaja, v tem prazničnem času pa se posveča izdelavi aranžmajev. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila sama, predvsem iz radovednosti. Njena praznična in siceršnja želja je, da bi čim prej dobila zaposlitev.
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana v praznični preobleki, obleka je iz Modiane, čevlji iz Alpine.
KOLEKTIV SALONA
înosKo in tensKo
Slomškova 22 10 % popust v decembru š
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Mirjani, ki postopek nege kože že pozna, ugotovili mastno kožo, ki zahteva še posebej skrbno nego. Po površinskem čiščenju in osvežitvi kože s pilin-gom, s katerim so jih odstranili odmrle celice, so ji uredili tudi obrvi. Po nasvetih kozmetičarke bo kožo skušala negovati tudi doma. Priporočili so ji tudi globinsko čiščenje.
V	Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je za Mirjanino lasno preobrazbo poskrbela frizerka Sabina Vaj-da. Barvo, ki je že bila sprana, je osvežila s temno vijolično, lase postrigla krajše in jih stilizirala z lakom za lase.
Za Mirjanino ličenje je tudi tokrat poskrbela vizažistka Min-ka Feguš. S pudrom je najprej v celoti prekrila obraz, veke je poudarila s sivo črnimi toni, ki jih je nato rahlo zabrisala navzven, zatem jih je obrobila s črnim črtalom. S temnejšimi sencami je poudarila obrvi, močneje je naličila tudi ličnice, v nežnejšem tonu pa ustnice.
„Novo leto je pred vrati in še kakšen dan je ostal, da se odločimo, v kakšnih oblačilih ga bomo dočakali. Ali bo to udobno, mehko oblačilo, v katerem
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana prej ...
bomo uživali na kavču ob kaminu ali radiatorju, ali bo to svečano oblačilo, v katerem bomo preživeli nekaj uric s svojimi prijatelji v kakšnem hotelu, restavraciji ... V naši akciji Iščete svoj stil smo se tokrat odločili, da našo kandidatko oblečemo v svečano oblačilo, v katerem lahko preživi večer tako doma kot tudi zunaj doma, vendar le v zaprtem prostoru, na toplem. V trgovini Modiana sem tako izbirala med svečanimi oblačili, ki so po svojem zunanjem videzu elegantna in svečana, hkrati pa udobna. Izbrala sem malo črno oblekico, ki nam večkrat pride prav, ko ne vemo, kaj obleči. Ni-
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
koli ni odveč, če se najde v naši omari. Oblekica je iz mehkega jerseya, ki ima na sprednjem delu zanimiv detajl v predelu vratnega izreza, drugače pa je v osnovi klasična ozka obleka. K temu je seveda primerno izbrati tudi ustrezno obutev. Če bi naša Mirjana zadnjo noč letošnjega leta preživela v kakšni od plesnih dvoran, bi bili kot nalašč ti črni salonarji iz trgovine Alpina. Tako oblika kot barva sta sicer zelo klasični, vendar hkrati tudi zelo udobni, tako da ni težko biti v njih tudi vso noč, če je treba. Za popestritev izbranega stajlin-ga pa gotovo poskrbi še nakit, ki je v tem primeru lahko zelo bo-
gat, saj so tako obleka kot čevlji zelo minimalistični. Zelo primerna se mi je zdela trendovska ovratnica s kombinacijo srebrne
in zelene barve, ki jo je izdelala Ptujčanka Barbara Golob. Mir-jana lahko prične praznovanjem - doma na kavču ali pa gre do
kakšnega prostora, kjer se bo lahko tudi zavrtela ob zvokih dunajskega valčka. Srečno in uspešno preplesano novoletno noč vam želim, kjerkoli že boste in v karkoli boste odeti," je o zadnjem stiliranju, tokratnem prazničnem, v letu 2013 povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic se je Mirjana odločila za masažo hrbta. Mamica, ki ima veliko dela z majhnimi otroki, je dnevno obremenjena z nego in skrbjo zanje. Vsakodnevno dvigovanje in pripogibanje povzročita nemalo težav in bolečin v hrbtenici marsikateri mladi mamici. »Eden izmed načinov za lajšanje bolečin in ohranitev dobrega počutja je tudi masaža hrbta, ki se izvaja pri vseh lažjih ali težjih bolečinah. Lažje bolečine lahko že po eni do petih masažah popolnoma izginejo, dobri rezultati pa nastopijo tudi pri hudih kroničnih bolečinah,« je o masaži hrbta in njeni učinkovitosti povedala kozmetičarka Silva Čuš.
MG
P.S.: V ekipi akcije Iščete svoj stil, ki jo sestavljamo Majda, Minka, Neda, Silva, Frizerski salon Stanka, Sanja in Črtomir, želimo vsem, ki nas podpirate v naših prizadevanjih vse najlepše v novem letu 2014, in vsaj takšen odziv kot v letu 2013.
Ptuj • Pogovor z Elisabeth Mittelstaedt
Tveganja in čudeži - s svinčnikom okoli sveta
»Ko prečkava goro, bova svobodna!« Jeseni 1963 so te besede spodbudile sedemnajstletno Elisabeth, ko se je s svojim vodičem pri pobegu približevala gozdnatim pobočjem slovenskih Alp. Tako dolgo je sanjala, da bo zbežala pred komunizmom v rodni Jugoslaviji in pobegnila na zahod, da bi živela v svobodi. Toda ko je ob prvem svitu zagledala stražne stolpe, ji je zastal dih. Njeno srce je razbijalo. Se je odločila napačno?
V svoji knjigi »Večji kot moje sanje«, ki je izšla tudi v slovenščini, Elisabeth Mittelstaedt pripoveduje svojo ganljivo življenjsko zgodbo o izdaji in odpuščanju, tveganjih in čudežih. Njena zgodba opogumlja in istočasno gane do solz. Danes je Elisabeth izdajateljica revije za ženske Lydia, ki izhaja v treh jezikih. V nemščini izhaja Lydia v okrog 80 000 izvodih.
Elisabeth, s sedemnajstimi si želela zapustiti svojo domovino Jugoslavijo in si bežala čez prepovedano mejo v Avstrijo. Po čem si tako zelo hrepenela, da si bila pripravljena tvegati celo lastno življenje?
Po svobodi. Svobodi, da lahko povem, kar mislim. In po svobodi, da lahko odkrito živim svojo vero. V komunizmu sem se že kot šolski otrok počutila notranje raztrgano. Zakaj je narobe, verovati v Boga? Od kod vemo, da ga ni? Zakaj ne smemo potovati? Zakaj ne smem postaviti teh vprašanj? Potem sem spoznala nove prijatelje in eden od njih nam je pripovedoval, da imamo možnost pobegniti na
zahod, v Avstrijo. O »zahodu« sem že veliko slišala. Hotela sem videti širen, daljni svet. Za svobodo sem hotela tvegati vse.
So se tvoje sanje v novi deželi izpolnile?
Žal so moje sanje postale nočna mora. Prvo noč v Avstriji me je moj pomočnik pri pobegu posilil in me oropal moje nedolžnosti, daru, ki sem ga želela čuvati za svojega moža. Bila sem ujeta. Kot ptič v kletki. V tisti na videz brezkončni noči sem doživela izmenično kopel občutkov: žalost, jezo, potem potrtost in otopelost.
Kljub temu danes izžarevaš življenjsko radost. Kako je možno, da se ob tem nisi zlomila?
Tega seveda ne morem pojasniti v nekaj stavkih. Ozdravljenje se tudi ni zgodilo čez noč. Bila sem globoko ranjena - telesno, duhovno in čustveno. Toda moje ozdravljenje se je začelo, ko sem se odpovedala »miselnosti žrtve«, ki je nenehno zahtevala sočutje ali kazen. Kajti šele ko razprem svoje skrčene prste, ki se oklepajo bolečine, lahko sprejmem Božji dar usmiljenja.
Naučila sem se pustiti za seboj zgodbo obžalovanja in pomilovanja. Ravno pisati na krivih črtah zna le Bog. In kako on to počne - temu se še danes čudim.
Najraje pišeš s svinčnikom. Zakaj?
Kot majhna deklica sem imela en sam svinčnik. Hranila sem ga kot zaklad. Kajti moja mama je vedno rekla: »Zadostovati ti mora za vse leto!« Toda jaz sem tako rada pisala. Zato sem poleti s prsti pisala po prahu. Dovolj ga je bilo v naši vasi in moja noga
je bila odlična radirka! Pozimi je bil sneg moj bel list. Vendar zelo hladen!
Tvoje navdušenje za pisanje se je torej začelo že zelo zgodaj.
Verujem, da Bog pogosto položi želje v otrokovo srce. Zato bi morali starši biti pozorni na to, kaj imajo otroci radi. Rada sem imela svoj svinčnik. Ljubila sem pisanje! Moji starši, posebno oče, tega niso opazili. Oče je mislil dobro in je hotel, da bi se izučila nekaj praktičnega in uporabnega.
Foto: Črtomir Goznik
Elisabeth Mittelstaedt je o svojem življenju spregovorila Ptujčanom.
Danes si izdajateljica revije za ženske Lydia, ki izhaja v treh jezikih. Kako je ta revija nastala?
1981 sva prišla v Nemčijo, ker je moj mož prevzel vodstvo ICI dopisne šole za študente teologije. Midva sva sicer Kanadčana. Kmalu po tistem sem hudo zbolela. Najhuje pa je bilo, da se me je lotevala globoka brezupnost. V tistem času sem iskala opo-gumitev. In kje sem jo našla? Vedno znova v Svetem pismu in v krščanskih revijah za ženske. Slednje so, žal, obstajale le v angleščini. Brala sem zgodbe o ženskah, ki so bile kos težkim situacijam. Zakaj takih revij ni bilo v nemščini? Toda doživela sem presenečenje. Imela sem vtis, da me Bog sprašuje v mojem srcu: »Zakaj ne ti«? Pomislila sem: »Jaz? Kako? Ne, tega jaz ne znam ...!«
Toda te ideje se nisem mogla znebiti. Bilo je, kakor da me Bog vabi: »Položi svoje rane in bolečine v mojo roko. Uporabi jih za me.« To je bila ura rojstva Lydie v letu 1986. Od takrat imam globoko željo, namreč da sem, kot je povedala mati Teresa, »svinčnik v Božji roki.«
»Čevlji povedo veliko o ljudeh,« je dejal že Forest Gump, »kje so bili in kamor želijo priti.« Tvoja knjiga, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini, nosi naslov Večji kot moje sanje in v njej se pojavlja cela zbirka čevljev - od opank do visokih pet. Kaj ženske na čevljih tako fascinira?
Tega pravzaprav ne vem! Nekoč sem slišala naslednjo šalo: »Neka ženska je šla mimo trgovine s čevlji ...« To je bila šala. Katera ženska gre kar tako mimo trgovine s čevlji? Čevlji, ki jih omenjam v moji knjigi, vedno slikovno ponazarjajo neko obdobje v mojem življenju. Čevlji pomenijo nekaj. Na primer »princeskini čevlji« pomenijo moje otroštvo. Opanke v pesku so sinonim za puščavsko obdobje mojega življenja. V poglavju Ples na svetih tleh sem odkrila manjkajoče delčke v sestavljanki svojega življenja. Nisem bila tista, za katero sem mislila, da sem. Vse moje izkušnje, upam, služijo drugim, da pridobijo moč in pogum in gredo naprej v lastnih čevljih. Večji kot moje sanje je moja življenjska zgodba. Toda je tudi veliko več. Druge ženske lahko v knjigi najdejo upanje za njihova lastna življenjska vprašanja in sočasno dobijo navdih, da sledijo svojim sanjam.
To potrjuje dejstvo, da so knjigo medtem že prevedli v sedem jezikov in je bila v Nemčiji dolgo na seznamu uspešnic.
Katere čevlje boš zapakirala za prihodnost?
Več parov. Vsekakor par športnih copat! Da se bom lahko dobro gibala. Kajti še naprej želim polna strasti slediti svojemu namenu.
Viktor in Estera Andrejek, Rok in Polona Verovšek
Rokomet
Ormožani korak bližje Ligi za prvaka
Stran 10
Tenis
Sven Lah iz kvalifikacij do četrtfinala
Stran 10
Boks
Zmagali Zebec, Šimon-čikin Jabločnikova
Stran 11
Strelstvo
Miklavž, Ptuj in Kovinar Ormož še naprej odlično Stran 11
Mali nogomet
Kurež in Emeršič potopila Majolko, Rim preti
Stran 12 Šahovski kotiček
Številni društveni turnirji ŠD Ptuj
Stran 12
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Viktor Trenevski, trener Zavrča
»
Nismo ofenzivni, smo pa učinkoviti
«
Nogometaši Zavrča po jesenskem delu prvenstva zasedajo sijajno 3. mesto na prvenstveni lestvici. Glavna zasluga gre seveda »neposrednim proizvajalcem« na igrišču, pri tem pa ima veliko zaslug nedvomno tudi Viktor Trenevski, nekoč sijajen nogometaš, ki se vse bolje znajde tudi v trenerski vlogi. Ob koncu prvega dela prvenstva smo z njim pripravili pogovor o prvem delu, pripravah in pogledu naprej.
Ste pred prvenstvom pričakovali, da lahko pose-žete tako visoko?
V. Trenevski: »Konkretno lahko povem, da ni osebe, ki je pričakovala 3. mesto. Moja osebna pričakovanja so bila neposredno povezana z moštvom in samim delom, ki ga opravljam.«
Kaj je po vašem mnenju »krivo« za tako imeniten dosežek? Uprava, igralci, navijači ali kaj drugega?
V. Trenevski: »'Krivico' lahko razdelimo glede na odgovornost in naloge, ki jih je vsak izpolnil. To pomeni, da 'krivda' seže od bratov Vuk, Mirana in Romana, preko mene in strokovnega štaba do samih igralcev, potrebno pa je izpostaviti še občino Zavrč, navijače in tudi vse tiste, ki so verjeli v naše delo. Moramo pa se zavedati, da smo šele na polovici prvenstva.«
Doma ste bili izjemni, nekoliko slabše vam je šlo v gosteh. Mnogi so bili mnenja, da ste v gosteh preveč »rotirali« igralce. Zakaj?
V. Trenevski: »Res je, da smo bili doma izjemni. Sam na situacijo gledam tako: najprej smo se uvajali v samo profesionalno tekmovanje in to na najvišjem nivoju, kajti Zavrč je prvič v prvi ligi in to kot edinstveni primer v Evropi, v vasi s 50 prebivalci! Več kot jasno je, da lahko vse zadane naloge pod takšnim pritiskom lažje izpolniš pred svojim občinstvom in v svojem 'domu'. Od samega začetka je znano, da smo 'domača' ekipa. K temu je treba dodati, da so se navijači resnično ujeli z nami. Glede drugega dela vprašanja, da smo v gosteh preveč »rotirali«, pa bi rekel takole: zame ne obstaja razlika med domačo in gostujočo tekmo glede same rotacije. Priprava za samo tekmo izključuje vprašanje, kje se tekma igra. Na vse igralce gledam kot na potencialne
Foto: Črtomir Goznik
Viktor Trenevski: »Ce gremo sedaj korigirat nekatere napake, lahko s tem izgubimo to, kar smo zgradili do sedaj. Tega pa nikakor ne smemo narediti.«
kandidate za začetno enajste-rico, brez zadržkov se tako iz tedna v teden tudi obnašam. Ko imate moštvo na treningu, morate biti osredotočeni na odnos vsakega igralca in na njegovo sposobnost, da opravi zadano nalogo. Trener ne more zanemariti igralčevega dobrega odnosa do dela in njegovega talenta, posebej ko je selekcija narejena, tako, da med posamezniki ni večjega odstopanja v kvaliteti. Potem pa pridemo do tega, da na koncu tedna in pred samo tekmo izberem igralce, kateri so v najoptimalnejši psihofizični formi - to je bistvo rotacije. Imamo primere, kateri nedvomno potrjujejo to tezo (Dugolin, Murko, Sandi Čeh ...).«
Zavrč je igral ofenzivno: dosegal je veliko zadetkov, a jih tudi precej prejel. Kako boste skušali popraviti ta segment igre?
V. Trenevski: »Teza, da smo igrali ofenzivno, ne drži
Odigrali ste cel kup izjemnih tekem. Želite katero posebej izpostaviti?
V. Trenevski: »Tekma, ki se je že sama izpostavila, je definitivno tista proti Mariboru v gosteh (3:4), tudi zadnja tekma proti Celju (3:0) je bila odlična. Prva je v popolnosti pokazala vse, kar smo delali doslej, druga pa je pokazala zrelost in je potrdila prvo.«
povsem. To, da smo dosegli dosti golov še ne pomeni, da igramo ofenzivno, ampak učinkovito. Statistika to potrjuje. Igrali smo pogumno in samozavestno. Resnica je, da sem zadel glede tega, kje smo močni in da smo to moč izpostavili. Težko je govoriti o tem, kateri segment igre je treba popraviti, prej je treba obdržati večino dosedanjih segmentov in v tej smeri bomo delali na pripravah. Če gremo sedaj korigirat nekatere napake, lahko s tem izgubimo to, kar smo zgradili do sedaj. Tega pa nikakor ne smemo narediti.«
Je načrt zimskih priprav že narejen?
V. Trenevski: »Načrt je še v izdelavi. Zaenkrat je potrjena tekma proti Zagrebu (okrog 25. 1), odhod v Novigrad konec januarja (turnir v tem času) ter tekma z ZTE (okrog 15. 2.). Delam na tem in do začetka bo vse pripravljeno. Zame ni pavze, saj sledijo individualni pogovori z vsemi, ki najožje sodelujejo in vplivajo na samo moštvo.«
Tekmeci se bodo spomladi bolje pripravili na vas? Kako boste na to odgovorili vi?
V. Trenevski: »Tekmeci so se že proti koncu tega dela bolje pripravili na nas, a smo dokazali, da imamo tudi mi velik vpliv na samo dogajanje na igrišču. Mi bomo fokusirani nase in zgolj na naše zadeve.«
Miran Vuk, alfa in omega kluba, je zelo ambici-
ozen. Je to za vas in vaše fante breme ali dodaten motiv?
V. Trenevski: »To ni breme, niti ni dodaten motiv. Igralci imajo igrišče in imajo plačo. Moja naloga je, da se tega zavedajo in da znajo uživati v delu, v zmagah, za poraze pa odgovornost nosim jaz. Sama ambicioznost našega
šefa Mirana je v prvem delu včasih delovala kot priprava za določeno tekmo, včasih kot dodatna injekcija samozavesti in poguma za moštvo, včasih kot višji cilj, katerega moramo vsi imeti. Drugi del bo hitro pokazal, kakšen pristop nam je potreben in ne dvomim, da bo šef zadel pri tem. Moram pa omeniti še njegovega brata Romana, ki je duša kluba.«
S kakšno uvrstitvijo bi se zadovoljili na koncu prvenstva?
V. Trenevski: »Jasno je, da nisem imel posebnih pričakovanj glede dosedanjega dela, niti jih nimam glede morebitne uvrstitve za drugi del. Edina pričakovanja so povezana z mojimi igralci in vsemi, ki vplivajo na moje fante.«
Kjerkoli je Zavrč igral, je vedno imel lepo podporo s tribun. Zavrč je glede tega fenomen.
V. Trenevski: »Strinjam se s tem, saj mi nimamo navijaške skupine. Vsi, ki pridejo na tekmo, so navijaška skupina in po tej plati spominjamo na stare čase, ko navijač uživa v prireditvi, ki poteka.«
Kakšen je vaš komentar jesenskega dela prvenstva nasploh in kje je po vašem mnenju trenutno slovenski nogomet? Nazaduje, stagnira ali se vzpenja?
V. Trenevski: »Jesenski del je res prava osvežitev v vsakem smislu. Od sodniške organizacije, ki je vodilna enota,
do Maribora, ki je naredil korak naprej glede Lige Evropa. S tem smo vsi pridobili, še posebej mi kot klub, ki je dvakrat premagal Maribor. Veselim se tudi uspehov reprezentance, ki je spet visoko, pa tudi samo ligaško tekmovanje nikoli ni bilo tako zanimivo, izenačeno in kakovostno.«
Kako dolgo ostajate v Za-vrču in kakšne so vaše ambicije v nogometu? Pred kratkim se vas je namreč omenjalo kot kandidata za selektorski položaj v Makedoniji.
V. Trenevski: »Zdaj imam v mislih zgolj priprave in spomladanski del prvenstva, tako da niti ne razmišljam o tem, kako dolgo bom ostal. Verjetno tako dolgo, dokler bo potrebno. Moje ambicije v nogometu so enostavne: da vsaki dan trening izpeljem do konca v vsakem smislu in da me vedno vodijo človeška in nogometna pravila. Če se bo kljub temu kaj zgodilo, bom to sprejel z nasmehom in zahvalo. Vsak trener ima svoje cilje, večini sta pomembna denar in prepoznavnost. Meni pa so bolj pomembni detajli in občutki, ki krasijo nogomet in trenersko delo, ne glede na nivo tekmovanja. Pritisk me pri delu ne moti in v tem smislu si želim položaj, nabit z adrenalinom in nogometnim ambicijami, kar položaj selektorja Makedonije zagotovo je.«
Tadej Podvršek
Tenis • Zaključna prireditev TZS
Priznanja za Nino Potočnik, Tamaro Zidanšek in Blaža Rola
V	soboto je v TC Millenium v Ljubljani potekala zaključna prireditev Teniške zveze Slovenije, na kateri so podelili priznanja najboljšim igralcem v vseh kategorijah in priznanja za posebne dosežke v letu 2013.
V	štirih urah programa so se na igriščih zvrstili odlični mladinci in mladinke, med člani in članicami pa so sodelovali Grega Žemlja, Janez Semrajc, Tomislav Ternar, Mike Urbanija in Nastja Kolar. V krajši ekshibiciji so se pomerili hokejist Tomaž Vnuk in novinar Bojan Požar ter nogometni selektor Srečko Katanec in gluhi tenisač Marino Kegl.
Priznanji za najboljšega teniškega igralca oz. igralko v letu 2013 sta prejela Grega
Žemlja in Polona Hercog.
Najboljši teniški klub je bil tudi v letu 2013, tokrat že enajstič zapored, ŽTK Maribor. Priznanje za najboljšo mlado igralko je prejela Nina Potočnik, ki se je na evropskem prvenstvu U-16 v Moskvi med posameznicami uvrstila v polfinale. Najboljša mlada ekipa je bila ekipa deklet do 16 let (Nina Potočnik, Tamara Zidanšek, Manca Pislak), ki je na svetovnem ekipnem prvenstvu osvojila 7. mesto. Trenerji so za najboljšega v letu 2013 razglasili Žigo Janškovca (trener Grega Žemlje).
Priznanje za posebne dosežke je prejel Blaž Rola, ki je na sredozemskih igrah v mestu Mersin v Turčiji osvojil dve zlati medalji (posamezno in v
paru s Ternarjem). Prav tako je priznanje za posebne dosežke prejel Aljaž Bedene, ki je najvišje uvrščen igralec na moški svetovni lestvici (96.). Priznanje za posebne dosežke je za 9. mesto na olimpijskih igrah gluhih prejel Marino Kegl.
Ur
vaRGAS
C

telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
1G Štajerski
Šport
torek m 24. decembra 2Q13
Rokomet m 1. A SRL (m, ž)
Ormožani korak bližje Ligi za prvaka
Jeruzalem - Trimo 34:30 (17:17)
JERUZALEM: Žuran, Belec (8 obramb); Poznič, Štumberger, Puta-rek, Bogadi 8, Radujkovic 6, Čudič 2, Gregorc 1, Mavrič, Šišmanovič 10, Mesaric 6, Rajšp, Peček 1, Ki-rič. Trener: Saša Prapotnik
TRIMO: Ferlin (9 obramb), Saje, Brana; Korelec 2, Femec, Radelj 7, Murčehajic, Ratajec 5 (1), Skol, Sušin, Baznik, Rojc 2, Udovič 1, Fer-kulj 5, Grandovec 2, Florjančič 4. Trener: Roman Šavrič
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem -.; Trimo 2/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Trimo 4 minute. IGRALEC TEKME: Aleš Šišmanovič (Jeruzalem Ormož).
Trdnjava Hardek je pred okrog 300 gledalci gostila der-bi 18. kroga 1. SRL. V Ormožu je pri Jeruzalemu gostoval neposredni konkurent za uvrstitev v Ligo za prvaka Trimo iz Trebnjega. Gostje so v Ormož prispeli z dvema točkama več (Trimo 16, Jeruzalem 14) in medsebojno zmago v 7. krogu (32:26).
Obema ekipama je v 1. polčasu največ preglavic povzročala igra v obrambi. Takoj je bilo jasno, da bo slavila ekipa, ki bo prej ujela niti igre v obrambi. Jeruzalem v 1. polčasu nikoli ni vodil več kot za en zadetek, na drugi strani so Trebanjci v treh primerih vodili za dva (4:6, 6:8, 12:14). Ormoško barko so v napadu na površju držali Aleš Šišmanovič s 6 in David Bogadi ter Siniša Radujkovic s 4 zadetki. Na drugi strani je izstopal neugodni krožni napadalec Marko Radelj, ki je poleg štirih golov povzročal največ nereda v ormoški obrambi. Polčas se je končal 17:17.
V 40. minuti je bil izid še zadnjič izenačen (23:23), nato pa je sledil fantastični zaključek Ormožanov. Obramba je začela delovati, kot je treba, v napadu so se »razleteli« Šišmanovič, Bogadi in krožni napadalec Danijel Mesaric, ki je v 2. polčasu dosegel 5 zadetkov. Gostom se je poznala utrujenost, saj so v 7 dneh odigrali tri tekme (dve v državnem in eno v pokalnem tekmovanju). V zaključku tekme so Trimu povsem pošle moči in Ormožani so v 56. minuti povedli celo za 7 točk (34:27) in mirno pripeljali tekmo k srečnemu koncu in osmi prvenstveni zmagi.
Ormožani spadajo med večja presenečenja sezone 2013/14, in če bodo v mesecu februarju 2014 obdržali podoben nivo igre, potem se obeta čudež -uvrstitev v Ligo za prvaka. Po-
1. NLB leasing liga
REZULTATI 18. KROGA: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 34:30 (17:17), Istrabenz plini Izola - Gorenje Velenje 22:33 (12:15), Ribnica Riko hiše - Maribor Branik 29:26 (15:10), Sviš - Krka 28:16 (9:8), Krško - Slovan 31:32 (18:16), Sevnica - Celje Pivovarna Laško 22:36 (9:17).
1.	GORENJE VELENJE 18
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 18
3.	MARIBOR BRANIK 18
4.	RIBNICA RIKO HIŠE 18
5.	KRKA	18
6.	TRIMO TREBNJE 18
7.	JERUZALEM ORMOŽ18
8.	SEVNICA 18 9.SLOVAN	18
10.	I. PLINI IZOLA 18
11.	KRŠKO 18
12.	SVIŠ	18
17	1	O	35
1B	O	2	32
13	3	2	29
1O	2	B	22
7	2	9	1B
7	2	9	1B
S	O	1O	1B
B	1	11	13
B	O	12	1O
5	1	12	11
2	4	12	S
2	2	14	B
Foto: Črtomir Goznik
David Bogadi (Jeruzalem Ormož)
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Uspelo nam je premagati ekipo, ki spada med Top 5 v Sloveniji, kar že vrsto let dokazuje z visokimi uvrstitvami. Zaradi utrujenosti sta obe ekipi slabše odigrali v obrambi. Dodaten in potreben impulz v zaključku tekme so nam dali naši zvesti navijači - vzdušje je bilo res izjemno. Zdaj imamo lepo osnovo, da v nadaljevanju ujamemo Ligo za prvaka. Okrepitev v premoru ne bo, upamo le, da se bo v kader vrnil kdo izmed poškodovanih igralcev. Če bi nam kdo pred sezono ponudil 16 točk, bi jih z obema rokama vzeli.«
Roman Šavrič, trener Trima: »Zaslužena zmaga Ormožanov. V zanimivi tekmi smo izpolnili le en cilj, da smo izgubili z manjšo razliko, kot smo slavili v Trebnjem. Naredili smo preveč napak, da bi slavili na vročem Hardeku, katerega teren in dvorano so domačini odlično izkoristili. Boj za Ligo za prvaka bo odprt do konca. Imamo ugoden razpored, ki ga moramo izkoristiti, ob tem pa še delati na rezervah, ki so še v naši igri. S sezono smo zelo zadovoljni, saj smo pred sezono izgubili tri igralce ter trenerja in dobili le enega igralca. Ob takih izgubah je uvrstitev med šest najboljših ekip v Sloveniji veliki uspeh.«
leg igralcev Jeruzalema si vse pohvale zaslužijo tudi njihovi navijači, ki iz tekme v tekmo pripravijo boljše vzdušje. Tokrat je na Hardeku »zadišalo« po starih časa, ko je ves Hardek dihal s svojo ekipo. Po tekmi so fantje dobili zaslužen počitek, ki pa bo trajal le do 6. januarja 2014. Drugi del sezone se prične 1. februarja, ko bo na Hardeku gostovala četrtouvrščena Ribnica.
uk
ŽRK Tenzor DP Logik Ptuj - Veplas Velenje 15:31 (7:16)
ŽRK TENZOR DP LOGIK PTUJ:
Pušnik, Kac, Majcen, Kolednik, Ivančič 2, Gavez 3, Požgan, Šraj-ner, Frangež 2, Grabrovec, Zorec 2, Borovčak 4, Selinšek 1, Ambrož 1, Lah, Lazar. Trener: Marjan Valenko
Ptujske rokometašice so bile v četrtek proti Velenjčankam popolnoma nemočne in so imele predvsem velike težave z realizacijo. Na drugi strani je ekipa Veplasa veliko izkuše-
nejša in kakovotnejša, kar se je zrcalilo na igrišču skozi vseh šestdeset minut tekme.
Gostje so fantastično odprle tekmo: odlično so igrale v obrambi in so popolnoma onemogočile mlado domačo vrsto. Iz protinapadov so dosegle veliko lahkih zadetkov ter pove-dle kar 0:7. Šele v 9. minuti so članice ptujskega kluba prvič zadele in se nato nekoliko sprostile v igri. To je pomenilo, da so do konca polčasa dosegle sedem zadetkov. Njihovi zaključni streli so bili slabi, saj sta jih veliko ubranila gostujoča vratarja Amonova. Velenjčanke so igrale suvereno in so še naprej pridno polnile domačo mrežo, pri čemer je bila najuspešnejša Hrnčičeva s šestimi zadetki (na ptujski strani je štiri prispevala Borovčakova). Ob polčasu je bil izid 7:16 in zmagovalec je bil odločen. Hkrati je to pomenilo, da so Velenjčanke v drugem delu igrale za malenkost manj zavzeto v obrambi, tako da so domačinke lažje dosegle kakšen zadetek več.
Z dvema zaporednima zadetkoma Frangeževe so Ptujčanke na začetku nadaljevanja še držale minus devet, nato pa so ro-kometašice Veplasa ponovno zaigrale agresivneje v obrambi. V napadu je organizatorka Fatkičeva razigrala obe zunanji igralki in krožno napadalko, ki so neumorno zadevale. Tako je v 45. minuti na semaforju pisalo 12:24, največja prednost na tekmi pa je znašala že 17 golov. Mlade ptujske rokometašice (večina jih je v četrtek odigrala tri tekme, saj so čez dan nastopale še na šolskem tekmovanju) niso mogle držati tempa razigranih gostij, ki so na koncu slavile z rezultatom 15:31.
S tem porazom je ekipa Ten-zor DP Logik končala svoje nastope v letu 2013. Ptujčanke so trenutno pri dnu prvenstvene lestvice, kar pomeni, da je pred trenerjem Marjanom Valenkom, ki v razvoj in napredek svojih igralk vlaga zelo veliko energije, težka pot v boju za obstanek.
David Breznik
1. A SRL (ž)
REZULTATI 12. KROGA: Tenzor DP Logik Ptuj - Veplas Velenje 15:31 (7:16), ŽURD Fikon Koper - Piran 20:28 (12:12), Mlinotest Ajdovščina - Zagorje Gen I 25:33 (12:17), Celjske mesnine - Naklo Peko Tržič 45:25 (21:10). Srečanje: Zelene doline Žalec - Krka je prestavljeno na 14. januar.
1.	ZAGORJE GEN-I 12 12
2.	CELJSKE MESNINE 12
3.	VEPLAS VELENJE 12
4.	KRKA	11
5.	PIRAN	12
6.	MLIN. AJDOVŠČINA 12
7.	Z. DOLINE ŽALEC 11
8.	ŽUTD F. KOPER 12
9.	TENZOR DP LOGIK 12
10.	NAKLO P. TRŽIČ 12
1O S B B 5 5 3 1 O
O
Foto: Črtomir Goznik
Velenjčanke so bile premočne za mlade igralke ZRK Tenzor DP Logik Ptuj.
Tenis • TK Terme Ptuj
Iz kvalifikacij do četrtfinala
Foto: Črtomir Goznik
Sven Lah (TK Terme Ptuj)
Na igriščih ŠRD MAX Ljubljana je potekal 2. OP za igralce do 18. leta starosti. Na zelo dobro zasedenem turnirju, na katerem je igralo kar osem igralcev izmed najboljše deseterice na lestvici TZS U-18, sta nastopila tudi člana TK Terme Ptuj Sven Lah in Amadej Goru-čan (oba letnika 1998). Sven je nastope začel v kvalifikacijah in se gladko uvrstil v glavni turnir, kamor je bil Amadej kot 2. uvrščeni na lestvici TZS nižje kategorije (U-16) uvrščen neposredno.
Goručan je v 1. krogu tesno ugnal domačina Andreja Šu-šteriča, Sven pa je napredoval brez boja. V 2. krogu sta se oba merila z visoko postavljenima nosilcema. Amadej je izgubil z dve leti starejšim 2. nosilcem, Šuntarjem, z rezultatom 4:6, 3:6. Visoka ovira je čakala tudi Svena, ki se je meril s 3. nosilcem, Anžetom Lovinščkom (TA Breskvar, letnik 1996). A
Rezultati:
1.	krog: Lah - Filip Jakob Zupančič (Z klub) b. b., Goru-čan - Andrej Šušterič (MAX) 2:6, 6:3, 7:5;
2.	krog: Lah - Anže Lovin-šček (TA Breskvar, 3) 4:6, 6:4, 6:4; Goručan - Jan Vit Šuntar (Triglav Kranj) 4:6, 3:6;
četrtfinale: Lah - Miha Okorn (MAX, 5.) 3:6, 3:6.
je mlajši tekmec pokazal zobe in z dobro igro zmagal v treh nizih. Podoben dvoboj je Laha čakal tudi v četrtfinalu, ko je na nasprotni strani mreže stal 5. nosilec Miha Okorn. Tokrat se leto starejši domačin ni pustil presenetiti in je izkoristil svoje priložnosti. Teh Sven na drugi strani ni izkoristil, čeprav je bil izid v večini točk zelo izenačen.
jm
Šah • Slovenija šahira
Na Ptuju zmagal Polajžer
Šahovska zveza Slovenije je v počastitev rojstnega dne enega največjih slovenski šahistov, velemojstra Vasje Pirca, v četrtek, 19. decembra, izvedla vseslovenski projekt Slovenija šahira. Preko 300 šahistov in šahistk je istočasno v desetih slovenskih mestih odigralo turnirje, tudi na Ptuju.
Največ, kar 69 udeležencev se je zbralo v Ljubljani, kjer je zmagal Marjan Črepan, večkratni udeleženec ptujskih mednarodnih turnirjev. V Šahovskem društvu Ptuj so jih pričakovali nekoliko več kot 16, vendar turnir ni bil nič manj zanimiv in borben. Po devetih kolih je zmaga pripadla MM Danilu Polajžerju, ki je zbral 8 točk, Jožef Kopše na drugem in Mitja Kramberger na tretjem mestu sta jih zbrala 6,5, na 5. mesto pa se je uvrstil najboljši ptujski mladinec David Murko s 5,5 točke.
Novost letošnjega projekta je bil tako imenovan VIP-tur-nir dvojic, ki je isti dan potekal v prostorih Šahovske zveze Slovenije v Ljubljani. Perspektivni šahisti mlajših selekcij kakor tudi članske reprezentance so se v parih pomerili z nekaterimi znanimi osebnostmi iz družbeno političnega življenja pod geslom Zmagujemo v znanju. Pri premikanju figur se tekmovalca v paru nista smela med sabo dogovoriti o naslednji potezi, kar je bila kar težka preizkušnja, med udeleženci pa so bili tudi trije člani ŠD Ptuj. Po sedmih odigranih
Foto: arhiv SD Ptuj
Zmagovalec turnirja na Ptuju MM Danilo Polajžer
kolih sta zmagala stalni član slovenske članske reprezentance Marko Tratar z mladim upom Brilejem, osvojila sta 5,5 točke. Drugo mesto je osvojila dvojica Duško Pavasovič (ŠD Ptuj) in član mlade selekcije A. Lisac s 5 točkami, tretje članska reprezentantka Darja Kapš in gospodarstvenik Mu-sič 5. Od članov ŠD Ptuj je bil na 4. mestu še Jure Borišek z mladim B. Liscem 4,5 in na 8. mestu častni član ŠD Ptuj Milan Kneževič z mladim J. Skuhalo s 3,5 točke. Ob zaključku VIP-turnirja so najboljšim podelili zaslužena priznanja, razglasili pa so tudi najboljšega šahista in šahistko za leto 2013. Pri ženskah je naslov osvojila 14-letna Laura Unuk iz Komende, pri moških pa član Šahovskega društva Ptuj VM Aleksander Beljavski. Čestitamo!
Silva Razlag
torek • 24. decembra 2Q13
Šport
Štajerski	11
Strelstvo • S. turnir Pokala SZS - Ljubljana
Miklavž, Ptuj in Kovinar Ormož še naprej odlično
V	soboto je na centralnem strelišču v Ljubljani, v organizaciji SD Železniki, potekal 3. turnir najmočnejših 1. A in 1. B državne lige z zračnim orožjem za Pokal Slovenije.
Ludvik Pšajd na 4. mestu
V	1. A DL s pištolo smo na tretjem turnirju videli podoben razplet kot v uvodu v sezono. Slavili so gorenjski strelci iz Železnikov z letošnjim rekordnim ekipnim izkupičkom 1135 krogov. Drugo mesto je le s krog slabšim dosežkom osvojila miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča, še tretjič v sezoni pa so bili tretji Ptujčani (1117), ki še naprej držijo stik z najboljšimi ekipami v 1. A DL. Med posamezniki je slavil aktualni državni prvak, Sevničan Blaž Kunšek (382 + 100,2). V finalno osmerico so se znova uvrstili trije strelci iz Spodnjega Podravja, nastop dneva in letošnje sezone pa je s 381 krogi v kvalifikacijah uspel juršinskemu strelcu Ludviku Pšajdu, ki je dobro streljanje pokazal tudi v finalu. Brez medalje je ostal na račun napake v 8. strelu, ko je bil izločen z zadetkom 7,8 kroga. Miklavška strelca Aleksander Cigiarič in Boštjan Simonič nista izkoristila priložnosti za preboj v zgornjo polovico finalistov in na račun napak osvojila 7. in 8. mesto. Dobro se je odrezal tudi tretji miklavški strelec -Simon Simonič, ki je s 376 krogi ostal izven finala in osvojil 10. mesto. Za ptujsko ekipo je njihov najmlajši strelec Sašo Stojak v svojem četrtem nastopu v 1. A DL prvič ostal brez finalnega nastopa, s 373 krogi je osvojil 15. mesto. Glavni strateg ptujske ekipe Zlatko Kostanjevec je tokrat kar sam stopil na strelsko linijo in kot
Foto: Peter Golob
V najmočnejši 1. A DL s pištolo je drugič v sezoni zmagala gorenjska ekipa iz Železnikov z letošnjim ekipnim rekordom s 1135 krogi, drugi so bili strelci Jožeta Kerenčiča iz Miklavža (z leve strani Simon Simonič, Aleksander Ciglarič in Boštjan Simonič), še tretjič zapored pa je 3. mesto pripadlo Ptujča-nom, tokrat v zasedbi Sašo Stojak, Majda Raušl in Zlatko Kostanjevec.
1. A-liga pištola
Ekipni rezultati:
1.	ŽELEZNIKI
2.	JOŽE KERENČIČ MIKLAVŽ
3.	PTUJ
4.	GROSUPLJE
5.	DUŠAN POŽENEL REČICA
6.	MAROK SEVNICA
7.	JURŠINCI
8.	BREŽICE
9.	KAMNIK
10.	OLIMPIJA
11.	ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE
12.	SLOVENSKE KONJICE Posamični rezultati:
1.	Blaž Kunšek, Marok Sevnica,
2.	Klemen Tomaševič, Železniki
3.	Rožle Repič, Kamnik
4.	Ludvik Pšajd, Juršinci
5.	Petra Dobravec, Železniki
7.	Aleksander Ciglarič, JKM
8.	Boštjan Simonič, JKM 10. Simon Simonič, JKM
13.	Zlatko Kostanjevec, Ptuj 15. Sašo Stojak, Ptuj
18.	Peter Tkalec, D. Poženel R.
19.	Majda Raušl, Ptuj
26. Gregor Vesenjak, Juršinci 29. Mirko Moleh, Juršinci
krogi
1135 1134 1117 1110 1109 1102 1100 1099 1093 10S9 10S5 1074
točke
37 36 30 20 32 1S 19 13 17 11 10 3
1159	11
115S	9
1156	16
1153	12
1146	19
(352)	SO (1.)
(353)	76 (2.) (3S1)	5S (5.) (3S1)	40 (11.) (37S)	57 (6.) (3S0)	6S (3.)
(375)	66 (4.)
(376)	21 (1S.) (374)	27 (15.) (373)	4S (9.) (370)	53 (7.) (370)	25 (16.) (362)	0 (40.) (357)	S (30.)
najboljši Ptujčan s 374 krogi odlično zamenjal odsotnega Matijo Potočnika.
Tadej Horvat in Petra Vernik v finalu
V 1. A DL s puško je mlada ekipa Kovinarja iz Ormoža po odmevni zmagi na drugem turnirju še izboljšala svoj rekordni izkupiček in z rezultatom 1174 krogov tokrat osvojila odlično 2. mesto. Najmočnejši so bili znova strelci Olimpije s posamično zmagovalko 3. turnirja Živo Dvoršak (396). Prvič letos so podobno uspešno nastopali vsi trije ormoški strelci. Petra Vernik in Tadej Horvat sta se s 391 in 392 krogi uvrstila v finale najboljše osme-rice, kjer sta na koncu osvojila 6. in 7. mesto, Horvat pa je v skupnem seštevku trenutno drugi najboljši strelec lige. Finalni nastop se je le za las izmaknil tretjemu ormoškemu
Šolski šport • Rokomet
Ormož pred Gorišnico
Šolska športna tekmovanja so v teh predprazničnih dneh dosegla vrhunec, sploh to velja za ekipne športe. V četrtek, 12. 12., smo tako dobili še območnega prvaka osnovnih šol v rokometu za starejše učenke letnika 1999 in mlajše. V telovadnici OŠ Gorišnica so se za ta laskavi naslov med seboj pomerile štiri ekipe, 1. mesto pa je pripadlo OŠ Ormož. Poleg zmagovalca se je v četrtfinale državnega prvenstva uvrstila tudi drugouvrščena šola, OŠ Gorišnica.
Rezultati:
OŠ Gorišnica - OŠ Miklavž pri Ormožu 13:10, OŠ Ormož -OŠ Ljudski vrt 20:15;
tekma za 3. mesto: OŠ Miklavž pri Ormožu - OŠ Ljudski vrt 13:6;
tekma za 1. mesto: OŠ Gori-šnica - OŠ Ormož 16:18.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Ormož
2.	OŠ Gorišnica
3.	OŠ Miklavž pri Ormožu
4.	OŠ Ljudski vrt
tp
w ima ** l ¿
i \ i H
strelcu Janu Šumaku, ki je s 391 krogi osvojil 10. mesto in bistveno popravil vtis s predhodnega turnirja. Ormožani trenutno v skupnem ekipnem seštevku zasedajo 2. mesto in le za dve točki zaostajajo za aktualnimi prvaki iz Olimpije. Odlični mladi ormoški strelci se bodo na naslednjem turnirju 1. A DL predstavili domačim gledalcem, saj bo Kovinar Ormož 18. in 19. 1. 2014 na Har-deku gostil ligaški turnir s 400 najboljšimi strelci.
Kovinar Ormož na vrh
V 1. B DL s pištolo je drugo zmago v sezoni dosegla ormoška ekipa Kovinarja, ki je po spodrsljaju na predhodnem turnirju tokrat slavila s 1105 krogi in tako znova prevzela vodstvo v skupnem seštevku s tremi oziroma štirimi točkami prednosti pred najbližjimi zasledovalci iz Velenja in Škofje Loke. Kidričevska ekipa je dosegla skromnih 1057 krogov in
1. A-liga puška
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1.	OLIMPIJA	1180	35
2.	KOVINAR ORMOŽ	1174	33
3.	ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE	1169	27
4.	FRANC LEŠNIK VUK H.VAS	1164	28
5.	KOLOMAN FLISAR TIŠINA	1160	13
6.	DUŠAN POŽENEL REČICA	1160	19
7.	GROSUPLJE	1159	24
osvojila 10. mesto, ki ga zaseda tudi v skupnem seštevku. Dober posamični nastop je med posamezniki znova pokazal najboljši ormoški strelec s pištolo Kevin Venta in zmagal s 381 krogi. Med kidričevski-
8.	ČRENŠOVCI
9.	1956 TRBOVLJE
10.	KAMNIK
11.	TRIGLAV JAVORNIK KB
12.	I. POH. BATALJON RUŠE Posamični rezultati:
1.	Živa Dvoršak, Olimpija (396) 54 (5.)
2.	Gregor Gotovina, Olimpija (394) 35 (14.)
3.	Robert Markoja, Štefan Kovač (394) 59 (3.)
5.	Benjamin Jodl, I. PB Ruše (392) 73 (1.)
6.	Petra Vernik, Kovinar Ormož (391) 37 (13.)
7.	Tadej Horvat, Kovinar Ormož (392) 65 (2.)
9.	Žan Kelenc, Črenšovci (391) 48 (7.)
10.	Jan Šumak, Kovinar Ormož (391) 34 (15.) 20. Grega Potočnik, D. Poženel (387) 56 (4.)
1. B-liga pištola
1.	KOVINAR ORMOŽ
2.	MROŽ VELENJE
3.	KOPAČEVINA Š.LOKA
4.	TRZIN
5.	ŠKOFJA LOKA
6.	DOMŽALE 7 ELEKTRO MARIBOR
8.	VREMŠČICA
9.	GORENJA VAS
10.	KIDRIČEVO
11.	TRIGLAV JAVORNIK
12.	LIBOJE Posamični rezultati:
1.	Kevin Venta, Kovinar Ormož (381)	82 (1.)
2.	Renato Šterman, Mrož Velenje (376)	70 (3.)
3.	Peter Jenko, Kopačevina (375)	75 (2.) 6. Emerik Hodžic, Kovinar Ormož (371)	53 (6.) 14. Uroš Mohorko, Kidričevo (363)	42 (8.) 20. Matevž Mohorko, Kidričevo (355)	24 (19.) 23. Mateja Levanič, Kov. Ormož (353)	19 (22.) 32. Tadej Toplak, Kidričevo (339)	0 (36.)
mi strelci je bil znova najboljši univerzalni Uroš Mohorko, ki je s 363 krogi osvojil 14. mesto, v skupnem seštevku posameznikov pa je z 42 točkami uvrščen med top 10, na 8. mesto.
Simeon Gonc
1105	39
1099	36
1092	35
10S3	21
107S	27
1075	17
1074	1S
1067	15
1063	16
1057	13
997	5
972	4
Rokometna ekipa OŠ Gorišnica
Boks • 3. krog boksarske iige - Ptuj
Zmagali Zebec, Šimončik in Jabločnikova
Foto: Črtomir Goznik
David Kramberger (BK Legionar) - Robert Šimončik (BK Ring)
Mateja Rajterič (Combat Academy)
Foto: Črtomir Goznik
Monika Božičko (BK Ring)
Boks klub Ring je v soboto v športni dvorani Gimnazije Ptuj izvedel tretji krog tekmovanja v slovenskih boksarskih ligah. Potem ko je bila udeležba na prvih dveh krogih izjemno dobra, je bilo tokrat na Ptuju že na tehtanju (in kasneje tudi na dvobojih) bistveno manj boksarjev in boksark. Tako je bilo na sporedu devet dvobojev, ki si jih je ogledalo kakšnih 150 gledalcev.
Osnovnošolca Urh Zebec (BK Ring) in Elvis Osmančevič (BK Tezno) sta odprla ligaško tekmovanje in ne glede na mladost pokazala zavidljiv nivo boksarskega znanja. V zelo izenačenem dvoboju je zmaga ostala doma, saj je Zebec slavil z 2:1. Drugo zmago za ringovce je nato dosegla Anja Jabioč-nik, ki se je v kategoriji do 57 kg pomerila z Majdo Osmanče-vič (BK Tezno). Jabločnikova je upoštevala nasvete trenerjev in je nastopila taktično zrelo ter je dvoboj dobila s soglasno
sodniško odločitvijo. Kot tretji ringovec je nastopil Miha Vindiš, ki mu je nasproti stal veliko starejši Dejan Grčič (Combat Academy). V obračunu smo videli precej udarcev z obeh strani, a le redki so bili natančni. Na koncu je nekoliko presenetljivo slavil Grčič. Dva domačina, David Kramberger (BK Legionar Ptuj) in Robert Šimončik (BK Ring Ptuj), sta si stala nasproti v vel-terski kategoriji. Kramberger je bil prvi dve rundi aktivnejši, medtem ko je Šimončik čakal predvsem na nasprotne napade. To je dočakal ob koncu tretje runde, ko je močno pritisnil in bil v tem delu absolutno boljši tekmec. Prav zaradi tega so mu sodniki prisodili zmago.
V drugem ženskem obračunu sta si stali nasproti Monika Božičko in Mateja Rajterič (Combat Academy). Slednja je v zadnjih letih najboljša slovenska boksarka, medtem ko se ji Božičkova s trdimi treningi
vedno bolj približuje. Njun zadnji ligaški dvoboj se je končal z neodločenim rezultatom. Tokrat je bila Rajteričeva boljša in je zmagala s soglasno sodniško odločitvijo. Na koncu tekmovanja smo spremljali še tri zanimive dvoboje: v prvem sta se v velterski kategoriji borila Aleš Kujavec in Edin Sejdino-vič (ŽBK Maribor). Slednji je zelo neugoden boksar, saj se odlično giblje, je tehnično dobro podkovan, predvsem pa je v ringu pravi provokator. Tako smo v dvoboju videli tudi nekaj grdih potez z obeh strani, bolj malo čistih udarcev in veliko objemanja, kar je na koncu prineslo zmago Sejdinoviču. Veliko več boksa sta ponudila Nejc Nedeljko (nastopil je bolan, op. a.) in Aljaž Venko (BK Slovenska Bistrica). Kljub bolezni je tempo dvoboja narekoval Ne-deljko, ki je z močnimi udarci nekajkrat presenetil favorizira-nega Venka. Ta je napadal v serijah in je bil za odtenek boljši
nasprotnik. V zadnjem dvoboju se je domači publiki predstavil dobitnik letošnje Zlate rokavice Denis Lazar, kateri se je meril z zelo izkušenim Abubekrinom Galičem (BK Ljubljana). Slednji nekaj časa ni tekmovalno boksal, a je do sedaj zbral še okrog sto dvobojev in ta njegova mirnost je tudi odločila obračun. Lazar je bil aktivnejši boksar, ki je sprožil veliko več udarcev, medtem ko je izkušenejši Galič napadel le tu in tam ter s tem prepričal sodnike, da so mu prisodili zmago 2:1.
V 3. krogu lige je BK Ring dobil novih 14 točk in še povečal prednost na lestvici pred drugimi slovenskimi klubi. Po polovici lige so si ringovci nabrali veliko prednost, ki jo bodo v boju za državni naslov branili prihodnje leto. Takrat bodo na sporedu še trije krogi tekmovanja, dva bosta organizirana v Ljubljani, zadnji pa bo v Kopru.
David Breznik
12 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 17. decembra 2013
Mali nogomet • Lige Ptuj, Ormož in Videm
Kurez in Emersic potopila Majolko, Rim preti
Liga MNZ Ptuj
REZULTATI 4. KROGA: Casino Ptuj - ŠD Rim 1:2, ŠD Ptujska Gora - ŠD Draženci 0:3, KMN Bagerkom Pragersko - Poetovio plindom 080 73 00 0:4, KMN Ma-jolka - Club 13 2:2, KMN Draženci - Klub ptujskih študentov 1:1.
REZULTATI 5. KROGA: Poeto-vio plindom 080 73 00 - KMN Majolka 6:1, Klub ptujskih študentov - KMN Bagerkom Prager-sko 3:0, Club 13 - Casino Ptuj 4:2, ŠD Draženci - ŠD Skorba bar Boško 1:2, ŠD Rim - ŠD Ptujska Gora 5:1.
1. POETOVI0 plin.	5	5	0	0	27:7	15
2. ŠD RIM	4	4	0	0	11:2	12
3. KPŠ	5	3	1	1	12:7	10
4. CLUB 13	5	2	2	1	11:10	8
5. KMN MAJOLKA	5	2	2	1	17:17	8
6. CASINO PTUJ	5	2	0	3	12:12	6
7. KMN DRAŽENCI	4	1	2	1	8:10	5
8. SKORBA BOSKO	4	1	1	2	10:13	4
9. ŠD DRAŽENCI	4	1	0	3	6:7	3
10. PTUJSKA GORA	4	0	0	4	4:18	0
11. B. PRAGERSKO	5	0	0	5	5:20	0
Minuli konec		tedna			so nogo-	
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa ŠD Draženci
metaši v Zimski ligi odigrali dva kroga. V soboto je bila odigranih večina tekem 4. kroga, v derbiju pa je ekipa Rima ugnala Casino Ptuj. Srečanje med ekipama Ptujske Gore in ŠD Draženci ni bilo odigrano, saj slednji niso prispeli na tekmo. Vodilna ekipa lige Poetovio je brez težav ugnala Pragerčane, na edinem nedeljskem obračunu tega kroga pa so se študentje in KMN Draženci razšli z remijem. Derbi 5. kroga med ekipo Petovia in Majolko so prepričljivo dobili prvi. KPŠ se je z gladko zmago nad »bagerji« zavihtel na 3. mesto na lestvici, ki še vodi v končnico. Ekipa Casino-ja Ptuj je še drugič v dveh dneh doživela bolečo zaušnico, tokrat je bil od nje boljši Club 13. Prvo zmago letos so vknjižili igralci iz Skorbe, ekipa Rima pa je z novo visoko zmago napovedala boj za ohranitev naslova tudi letos.
KMN DRAŽENCI - KPŠ 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Kurež (28.), 1:1 Mulej (28.)
KMN DRAŽENCI: Petek, Gai-ser, Šoštarič, Vindiš, Kurež
KPŠ: Ber, Mihelič, Mulej, A. Šešo, N. Šešo, Travnikar, Zamuda
V edini tekmi 4. kroga, ki je bila odigrana v nedeljo, sta se pomerili ekipi KMN Draženci in Klub ptujskih študentov. Obe moštvi sta iskali točke, s katerimi bi se enakovredno vključili v boj za meta, ki vodijo v končnico. V dokaj zaspanem prvem polčasu so bili podjetnejši študenti, toda izrazitejše priložnosti si niso pripravili. Na drugi strani so bili tudi igralci KMN Draženci dokaj zadržani, nekaj poskusov najnevarnejšega igralca Petka pa ni obrodilo sadov. Drugi polčas je bil boljši, obe ekipi sta tvegali več in tudi zaradi tega sta padla dva zadetka. Uvod nadaljevanja je pripadel belim, toda dveh lepih priložnosti ni realiziral Šoštarič. Bolj se je bližala
končnica tekme, več priložnosti je bilo. Najprej je za ekipo iz Dražen-cev po lepi podaji Gaiserja zadel Beno Kurež, toda veselje belih je bilo kratkotrajno, saj je že minuto kasneje za zelene zadel Mulej, ki je izkoristil zmedo v gostujoči ekipi. Petnajst sekund pred koncem srečanja je »zicer« za KMN Draženci zastreljal Šoštarič in ostalo je pri remiju.
POETOVIO PLINDOM 0807300 - KMN MAJOL-KA 6:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Kurež (1.), 2:0 Kurež (12.), 3:0 Kurež (13.), 4:0 Emeršič (22.), 4:1 Zemljak (22.), 5:1 Emeršič (23.), 6:1 Zagoršek (29.)
POETOVIO PLINDOM 080 7300: Trop, Fridl, Klinger, Čeh, Emeršič, Letonja, Kurež, Zagoršek
KMN MAJOLKA: Hrženjak, Trep, Zemljak, Cafuta, Kozel, Krajnc, Kmetec, Koren
Derbi 5. kroga je potekal med ekipama Poetovia in Majolke. Obe moštvi sta letos na vrhu ali blizu vrha tabele in resnično smo videli dober nogomet. Prevladovala je ekipa prekaljenih mačkov Poetovia, okrepljena z odličnimi mlajšimi igralci. Z novo zmago so Ptujčani še korak bližje uvrstitvi v končnico, sila mladi zasedbi Majolke pa ostaja upanje, da je pred njimi še lepa prihodnost. Kurež je svojega prvega od treh zadetkov zabil že v 16. sekundi srečanja. Po hitrem vodstvu modrih so do dveh priložnosti prišli tudi črno-beli, toda izid se ni spremenil. V razmaku dobre minute je nato spet zablestel igralec Aluminija Robert Kurež in Poetovii omogočil mirno nadaljevanje tekme. V drugem delu smo najprej videli vratnico Majolke, ki jo je v 22. minuti zadel Krajnc, nato pa sta v isti minuti na vsaki strani padla zadetka. Najprej je vodstvo modrih povišal Milan Emeršič, nato pa je izid zmanjšal Zemljak. Končnica je bila nato spet v domeni »večnih« prvakov Zimske lige, ki so zadeli še dvakrat in tako napo-
Planinski kotiček
14. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka
Društvo Zreli vedež Ptuj v sodelovanju s knjižnico Ivana Potrča in Planinskim društvom Ptuj vas vabi na 14. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka. Pot bo pohodnike v soboto, 4. januarja 2014, vodila na relaciji Ptuj-Štuki-Drstelja. Zbor udeležencev bo ob 9. uri pred Knjižnico Ivana Potrča, Prešernova ulica 33-35, Ptuj. Skupaj je hoje za približno 2-3 ure. Startnina znaša 3 evre. Pohod bo ob vsakem vremenu, opremite se vremenu primerno. Konec pohoda bo pri turistični kmetiji Lacko na Drstelji. Vljudno vabljeni!
vedali kandidaturo za nov naslov prvaka, ki ga brani ekipa Rima.
Tadej Podvršek
ZLMN Ormož: 100% le Jerebici in Smokiji
ČLANI
REZULTATI 5. KROGA: KMN
Tomaž - Avtoprevozništvo Jerebic 0:1, Trust - Inox ograje Majcen 3:5, Akord Izkoščevanje mesa -Črni ribič Frankovci 4:3, Bar Gaja Ivanjkovci - Vičanci 7:1, Mladost Miklavž - Brlek Transport Cvet-kovci 2:2, Strjanci - Alinea 2:7.
1. AVTOP. JEREBIC	5	5	0	0	19:4	15
2. INOX O. MAJCEN	5	4	1	0	19:5	13
3. GAJA IVANJKOVCI	5	4	0	1	26:10	12
4. C. R. FRANKOVCI	5	3	1	1	18:7	10
5. AKORD IZK. MESA 5		3	1	1	14:13	10
6. MLAD. MIKLAVŽ	5	2	1	2	14:13	7
7. KMN TOMAŽ	5	2	0	3	16:9	6
8. ALINEA	5	2	0	3	17:14	6
9. BRLEK TRANSP.	5	1	1	3	6:17	4
10. TRUST	5	1	0	4	13:23	3
11. VIČANCI	5	0	1	4	8:21	1
12. STRJANCI	5	0	0	5	4:38	0
7.	PRISTAN FRANK. 4 1 0 3 7:20 3
8.	RUČICA BRESNICA 5 1 0 4 15:31 3
9.	M. MONT. RAKUŠA 5 0 0 5 6:24 0
uk
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 5. KROGA: EHM
Team - ŠD Zg. Pristava II 3:5, Konstrukterstvo Osenjak Franci -ŠD AS 11:16, Joe Fernandes - ŠD Zg. Pristava I 2:7, NK Videm - ŠD Majski Vrh 3:8, Klub R21 - KMN Majolka 0:4, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - Strmec 3:2. Ekipa ŠD Po-brežje je bila prosta. 1. ŠD MAJSKI VRH 5 5 0 0 28:11
4 1 0 23:6 4 0 1 28:15 4 0 0 33:21
3 0	1
3 0	1
2 0	2
1 0	3
17:6 12:8
VETERANI
REZULTATI 5. KROGA: Mode-larstvo in montaža Rakuša - Bar As Ormož 0:2, Ručica Bresnica - Pristan Frankovci 9:0, Smoki Ormož - Tomaž 3:2, Fiposor Aries IT - Mladost Miklavž 0:1. Prosta je bila ekipa Vičanci.
2.	KMN MAJOLKA 5
3.	ŠD ZG. PRISTAVA I 5
4.	ŠD AS	4
5.	PETROVIČ SELAN 4
6.	KLUB R21 4
7.	ŠD POBREŽJE 4
8.	ŠD ZG. PRISTAVA II 4
9.	KONS. OSENJAK 5
10.	ŠD VIDEM 5 11 STRMEC 5
12.	EHM TEAM 5
13.	JOE FERNANDES 5
VETERANI
REZULTATI 4. KROGA: Joe
Fernandes - Gostišče Kozel ŠD Selan 5 3, ŠD Lancova vas - NK Videm 3:0 (b. b.), KMN Majolka -ŠD Pobrežje 6:4.
14:18 1 0 4 21:38 1 0 4 13:31 0 1 4 11:17 0 1 4 15:25 0 1 4 8:27
1.	MLAD. MIKLAVŽ
2.	SMOKI ORMOŽ
3.	TOMAŽ
4.	BAR AS ORMOŽ
5.	FIPOSOR ARIES IT 4
6.	VIČANCI 4
4 1 4 0 3 1 2 2 1 1 1 1
22:5 20:6 21:8 8:5 11:10 10:11
1.	KMN MAJOLKA 4
2.	ŠD POBREŽJE 4
3.	KOZEL ŠD SELAN 4
4.	ŠD LANCOVA VAS 4
5.	JOE FERNANDES 4
6.	NK VIDEM (-2) 4
4	0	0 36:16
2	0	2	14:14
2	0	2	15:16
2	0	2	12:17
1	0	3
1	0	3
17:24 6:13
Darko Lah
Smučanje • Smučarski klub Ptuj Številne aktivnosti skozi vso sezono
Smučarski klub Ptuj je pred časom predstavil načrtovane aktivnosti, ki nagovarjajo vse starostne kategorije, od najmlajših do tistih bolj izkušenih.
Vikend smučarija za predšolske in osnovnošolske otroke:
-	ob sobotah in nedeljah na Arehu,
-	v ceno 75 evrov bo vključen prevoz na relaciji Ptuj-Areh-Ptuj, dvodnevna smučarska karta, kosilo in čaj v hotelu Areh, šola smučanja ali bordanja (12 ur).
3-dnevni božično-novoletni prevozni tečaj smučanja in deskanja:
-	namenjen je osnovnošolcem in srednješolcem (izvaja se na Arehu),
-	cena 110 evrov,
-	prvi termin: 25. do 27. decembra, drugi termin: 28. do 30. decembra.
jm
Športni napovednik
2. Ptujski božičkov tek 2013
V petek, 27. decembra 2013, bo od 15.30 naprej potekal 2. Ptujski božičkov tek 2013. Start in cilj 7,6 kilometra dolge proge bo pred barom Maraton. Startnine ni, vsak aktivni udeleženec teka pa bo prejel vstopnico za Termalni park Term Ptuj. Prijavite se lahko na mail matija.brodnjak@bistra.si ali pred samim startom teka.
Šah • Leva stran - desna stran Drave
Vabljeni na zanimiv šahovski dvoboj »leva stran Drave - desna stran Drave«, ki bo v petek, 27. decembra 2013, s pričetkom ob 17. uri v prostorih Šahovskega društva Ptuj, Dravska ulica 18. Po zaključku bomo skupaj nazdravili uspehom v prihajajočem 2014! Vabi Šahovsko društvo Ptuj
Šahovski kotiček
Številni društveni šahovski turnirji
V	organizaciji Šahovskega društva Ptuj so bili ob koncu leta izvedeni številni šahovski turnirji v hitropoteznem in pospešenem šahu.
Hitropotezni turnirji v oktobru, novembru in decembru
Na devetem hitropoteznem turnirju za društveno prvenstvo v hitropoteznem šahu je z naskokom zmagal mednarodni šahovski mojster Danilo Polajžer. Za njim sta se zvrstila Jožef Kopše in Branko Orešek.
Rezultati: Danilo Polajžer 10,5 točke, Jožef Kopše in Branko Orešek po 8 točk, Anton Butolen, David Murko in Igor Iljaž po 7,5 točke, Janko Bohak 7 točk, Boris Žlender in Stanislav Polajžar po 6,5 tok, Darko Dominko 4,5 točke itd.
Tudi na desetem hitropoteznem turnirju v ciklusu je bi najuspešnejši zmagovalec predhodnega turnirja. Tokrat so mu »za vrat dihali« njegova najuspešnejša učenca, Andraž Šuta in David Murko.
Med 15 udeleženci so bili doseženi naslednji rezultati: Danilo Polajžer 11,5 točke, Andraž Šuta 10, 5 točke, David Murko in Anton Butolen 10 točk, Darko Dominko 9,5 točke, Boris Žlender 8,5 točke, Branko Orešek in Janko Bohak 8 točk, David Zagoršek 6,5 točke, Martin Majcenovič 5,5 točke, Ciril Kužner in Leon Selišek 5 točk itd.
Na hitropoteznem turnirju za december je sodelovalo 16 igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem - Bergerjevem sistemu. V odsotnosti zmagovalca prejšnjih dveh turnirjev je kot v najboljših letih zaigral veteran Janko Bohak in kar za tri točke prehitel druge udeležence.
Rezultati: Janko Bohak 13,5 točke, David Murko in David Za-goršek 10,5 točke, Igor Iljaž, Andraž Šuta in Jožef Kopše po 10 točk, Branko Orešek 9 točk, Anton Butolen in Milan Fijan po 8 točk, Boris Žlender 7,5 točke, Stanislav Polajžar 6,5 točke, Martin Majcenovič 5,5 točke itd
Prvak Šahovskega društva Ptuj za leto 2013 v hitropoteznem šahu je postal mednarodni šahovski mojster Danilo Polajžer, ki je v končanem ciklusu dosegel skupno 142 točk (8 turnirjev). Za njim so se zvrstili: Jožef Kopše 104 točke (8), Andraž Šuta 78 točk (7), Igor Iljaž 75 točk (7), Branko Orešek 75 točk (11) in Janko Bohak 70 točke (10).
Prvi memorial Ivana Simoniča
V	organizaciji Šahovskega društva Destrnik in tehnični izvedbi Šahovskega društva Ptuj je bil na Destrniku izveden šahovski turnir v pospešenem šahu v spomin na Ivana Simoniča. Na tekmovanju je sodelovalo 20 igralcev iz obeh šahovski društev, ki so odigrali devet kol po švicarskem sistemu. Zmagal je Darko Dominko iz Ptuja pred domačinoma Mitjem Krambergerjem in Romanom Vaupotičem.
Rezultati: Darko Domniko 7,5 točke, Mitja Kramberger 7 točk, Roman Vaupotič 6,5 točke, Martin Majcenovič 6 točk, Samo Bez-jak 5,5 točke, Boris Žlender, Ciril Kužner, Branko Rot, Anton Butolen in Vladko Kramberger 5 točk, Leon Selišek, Stanislav Toplak, Niko Marc in Ervin Maurič po 4,4 točke itd.
Turnirji v pospešenem šahu
Na prvem turnirju decembru v sklopu ciklusa turnirjev za društveno prvenstvo je sodelovalo 16 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem kol po švicarskem sistemu. Zasluženo je zmagal perspektivni Andraž Šuta, ki se uspešno razvija v vse boljšega igralca. Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Andraž Šuta in Branko Orešek po 5 točk, Janko Bohak, David Murko in Leon Selišek po 4,5 točke, David Zagoršek in Ivan Krajnc po 4 točke, Bori Žlender, Ciril Kužner, Milan Fijan in Aleksander Podkri-žnik po 3,5 točke, Tomaž Šuta , Martin Majcenovič in Mirko Prelog po 3 točke itd.
Na drugem decembrskem turnirju v sklopu letnega ciklusa je sodelovalo 12 igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Danilo Polajžer in Branko Orešek po 5,5 točke, David Murko 4,5 točke, Janko Bohak in Boris Žlender 4 točke, Andraž Šuta, David Zagoršek in Mirko Prelog po 3,5 točke, Milan Fijan in Aleksander Podkrižnik po 3 točke, Martin Majcenovič 2 točki itd.
Tudi v tovrstnem tekmovanju za društveno prvenstvo za leto 2013 je postal prvak društva Danilo Polajžer. Izkazala pa se je tudi najmlajša generacija ptujskih šahistov, predvsem Andraž Šuta, David Murko in David Zagoršek, ki bo v prihodnosti gotovo uspešno zamenjala starejše igralce v različnih ekipah ptujskih šahistov.
Janko Bohak
torek • 24. decembra 2013
Šolstvo
ŠtajerskiTEBKlK 13
Občina Ormož • Projekt štirih šoi
Z roko v roki
»Če smo v lokalnih skupnostih ali širše navadno razdruženi glede mnenj, pričakovanj ali aktivnosti, pa to za projekt Z roko v roki ne drži. To je projekt, ki nas povezuje,« je dejala koordinatorka projekta Nina Žnidarič. Gre namreč za projekt dviga socialnega in kulturnega kapitala, v katerem so se z namenom širjenja pozitivnih odnosov, čuta za sočloveka in pomoči med učenci povezale štiri šole v občini Ormož, in sicer OŠ Velika Nedelja, OŠ Miklavž pri Ormožu, Gimnazija Ormož in OŠ Ormož.
Rdeča nit projekta je po besedah koordinatorke spodbujanje prostovoljstva in večje pripadnosti domačemu kraju. Tako vse od začetka šolskega leta učiteljice iz štirih šol Nina Žnidarič, Petra Lah, Alenka Šalamon in Lenka Keček Va-upotič v okviru omenjenega projekta pripravljajo različne delavnice. »Na posameznih šolah potekajo nekatere dejavnosti ločeno, vendar z istimi cilji, mnoge pa so skupne. Vse šole si tako prizadevajo spodbuditi bralno kulturo s knjižnim nahrbtnikom, pripravljajo pravljične urice v šolskih knjižnicah, sodelujejo pri humanitarnih akcijah in dejavnostih s področja poklicne orientacije ter novačenju prostovoljcev in tutorjev,« je pojasnila Žnidari-čeva. Projekt Z roko v roki je financiran v okviru sredstev evropskega socialnega sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Številne dejavnosti na posameznih šolah
Poleg medsebojnega povezovanja šol pa pomemben del mreže predstavlja tudi povezovanje šol z lokalno skupnostjo. Tako so velikonedeljski učenci na eni izmed delavnic člane društva upokojencev Velika Nedelja učili osnov računal-
FOTO: Lenka Keček Vaupotič
V okviru projekta Z roko v roki so dijaki Gimnazije Ormož na eni izmed delavnic računalniško opi-smenjevali starejše.
ništva in se s starejšimi povezovali tako, da so se tudi sami učili starih, že pozabljenih rokodelskih obrti. Tudi ormoški gimnazijci so starejše občane računalniško opismenjevali in organizirali pravljično-ustvar-jalne delavnice za otroke. V tednu medgeneracijskega učenja pa so dijaki sodelovali z varovanci Centra starejših občanov in s pacienti Psihiatrične bolnišnice Ormož. V OŠ Miklavž pri Ormožu so izvajali humanitarne akcije, kjer so zbirali oblačila, igrače in knjige za socialno ogrožene otroke. Pre-
izkušali so se tudi v nekaterih opravilih, kot so peka peciva in trganje grozdja.
Pestro tudi v prihodnje
V okviru projekta pa je v OŠ Ormož zelo dobro zaživelo tutorstvo, in sicer med osmo-šolci in prvošolci, ki so tako dobili »starejše brate in sestre«. Ormoški učenci veliko sodelujejo tudi s centrom za starejše občane, kjer se družijo ob branju in petju ter igranju družabnih iger.
Prostovoljci iz mreže šol bodo vse do konca šolskega leta nadaljevali nekatere opisane dejavnosti, hkrati pa dodali še nekaj novih. »Ormoški dijaki tako že zbirajo gradivo za slovar vinogradniških besed, ki ga bodo pri pouku informatike oblikovali kot interaktivne spletne strani,« je dejala Žnida-ričeva in dodala, da v tem mesecu izvajajo številne praznično obarvane aktivnosti, katerih namen je polepšati in doživeti čar prazničnega vzdušja vseh, ki nas obdajajo.
Monika Levanič
Ptuj • Mednarodna izmenjava dijakov srednje strojne šole
Letos so izkušnje nabirali v Franciji
Mednarodne izmenjave postajajo iz leta v leto pomembnejše, saj mladim ljudem omogočajo, da se naučijo novih znanj, se spoznajo z življenjem in delom ljudi v tujini ter navežejo nova poznanstva. Tako se je srednja strojna šola na Ptuju odločila, da mladim ponudi še več kot le teoretično znanje o življenju in delu v tujih državah, a storila je še korak dlje in se vključila v projekt mobilnosti Leonardo da Vinci, ki omogoča mednarodne izmenjave dijakov.
Srednja strojna šola tako sodeluje v projektu že od leta 2008. Letos se je projekt končal, vendar se nameravajo tudi v prihodnje vključiti v podobne mednarodne projekte. Projekte mednarodnih izmenjav financirajo Evropski skladi, šola pa mora prejeta sredstva porabiti izključno za namen izmenjave. Šole, ki bi želele sodelovati v projektu, se morajo tako same prijaviti na razpis in si tudi poiskati partnerja, s katerim bodo v projektu sodelovale.
Srednja strojna šola je leta 2011 za projekt pridobila cca. 12.000 evrov evropskih sredstev. Partnerske šole, s katerimi sodelujejo, so šole iz Finske, Francije in Nemčije, izmenjav pa se udeležujejo mladi strojni tehniki, avtoserviserji in av-tokaroseristi. Izmenjava traja
tri tedne, gre pa za izmenjavo delovne sile, saj dijaki v tujih državah opravljajo delo po različnih partnerskih podjetjih. V projektu poleg dijakov sodelujejo tudi koordinatorji in spremljevalni učitelji. Koordinatorji opravljajo vse v zvezi s prijavo projekta, poiščejo
partnerje, izdelajo vmesna ter končna poročila ...
Veliko odgovornost pri sami izvedbi projekta pa nosijo tudi spremljevalni učitelji, ki dijake spremljajo v tujini. Učitelji morajo tako skrbeti, da dijake varno pripeljejo v tujino, tam skrbijo za njih, organizirajo
Foto: Arhiv šole
Utrinek z letošnje mednarodne izmenjave v Franciji
njihov prosti čas, jih vozijo na delo itd. »Treba je poudariti, da sredstva, ki jih pridobimo za projekt, ne vključujejo plačila za administracijo, zato učitelji in koordinatorji svoje delo opravljajo izključno prostovoljno in brez vsakršnega plačila,« je povedal ravnatelj strojne šole, Bojan Lampret. Dijaki po opravljeni izmenjavi pridobijo Europass certifikat, ki izkazuje izkušnjo mobilnosti pri delodajalcih, opravljena praksa v tujini pa se jim prizna tudi v Sloveniji.
Letošnja izmenjava je potekala v novembru v Franciji. Izkušnja enega od dijakov strojne šole je bila neprecenljiva. Francija mu je ostala v lepem spominu, prav tako pa podjetje, pri katerem je delal. Znanje, ki ga je pridobil v Sloveniji, je uspešno uporabil v
Pa brez zamere
Proslave praznine
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Raznomzne proslave, obeležftve in podobne procesije so v veliki meri ne zgolj nepotrebne, ampak prav nebulo-zne, groteskne. Veste, zakaj? Zato, ker so globoko v sebi pravzaprav kontradik-torne, saj največkrat kažejo prav na pomanjkanje, nmanjkanje tega, kar naj bi proslavljali in čemur naj bi delali »hommage«. So, recimo temu, masovno laganje drug drugemu, farbanje drugih in seveda tudi samega sebe. Ko gledate vse te udeležence proslav v njihovi vzvišeni, kvazi-pietetski drži, polikane in poštirkane, kako resnih obrazov sedijo tam na svojih vip sedežih in skušajo narediti vtis, kot da jih celotno groteskno dogajanje nadvse zanima ter kako se s samim predmetom proslave kar najgloblje poistovetijo, kako samozadovoljno nazdravljajo s šampanjcem, se lahko ob vsem tem zgolj kislo nasmehnete. Če ste ravno pri volji, seveda.
A veste, kaj je pri proslavah še hujše od tega? Dejstvo, fakt, da jih velika večina sploh nima nobene veze, povezave z realnostjo. Da proslavljajo nekaj, kar živi samo (še) v glavah idealistov, utopistov ali pragmatično hladnih oportunistov brez vesti (kipa v Stvar samo itak ne verjamejo). Najhujše so tiste proslave in procesije (in teh je največ), ki proslavljajo nekaj, česar v realnosti ni, ali še hujše - nekaj, kar je v take ali drugačne namene treba umetno ustvariti.
Večina proslav tako ne služi sama sebi ali Stvari, ki naj bi jo proslavljale, ampak imajo drug namen, povezan z vplivom na (pre)oblikovanje masovne zavesti in občutij množice - največkrat s prikritimi, vsemu prej kot proslavljanju namenjenimi smotri. Proslave so predstave za množice, eden ključnih elementov vsakokratnega vladajočega ideološkega aparata. Kot take so, ponovimo še enkrat, velikoratpopolnoma v nasprotju z realnostjo in dejanskim življenjem ter občutenjem vsakdana. Povedano povsem direktno in po domače: stvari, ki se na proslavi proslavljajo, so v resničnem življenju v večini primerov popolnoma nasprotne, v drugem stanju, kot pa se to trdi (in proslavlja) na proslavi. Lahko postavimo, da bolj ko so proslave pompozne in svečane, manj verjetno je, da to, kar proslavljajo, de facto, v polnosti, sploh obstaja.
Proslave tako niso namenjene obeležitvi nekega dogodka, neke stvari, nekega dejstva, ampak poskus oblikovanja množične zavesti, da je ta stvar kljub dejstvu, da v resničnosti to ni tako, resnična. Za to pa obstaja več izrazov: utvara, zavajanje, metanje peska v oči, slepilo, zabloda, propaganda, laž, in morda najpomembnejša (beseda je bila danes že omenjena): ideologija. Ideološki aparat. Najlepši svet, najboljša možna družbena ureditev bi bila tista, kjer proslav in podobnih procesij sploh ne bi bilo, saj bi že vsakodnevno življenje samo bilo proslava in obeležitev zadovoljstva, dobrobiti in sreče družbe ter posameznika. Če pa bi komu prišlo na misel, da bi izvedel kakšno tovrstno grotesko, bi se mu drugi samo blagohotno in prizanesljivo nasmehnili. A do družbe dobrobiti, zadovoljstva in sreče posameznika je še zelo daleč, če je v tovrstni miselni paradigmi, ki trenutno prevladuje, sploh mogoča. In tisti, ki bi se jim v taki družbi zgolj sočutno nasmihali v njihovi miselni in duhovni osiromašenosti, so v sedanji družbi »spoštovani« (kot se začenja vsak govor na teh procesijah) visoki in najvišji člani sistema.
Zatorej ob minuli procesiji obeležitve dneva samostojnosti in enotnosti (kije, mimogrede, šele 26. decembra, pa so ga očitno želeli »proslaviti« prej, da jih tako pomemben dan ne bo motil med dopustom) v luči sedanje situacije, dogajanja ter mentalnega stanja v državi le tole: Samostojnost? Enotnost? Ne me basat, no! Vseeno nas v tej deželi obstaja nekaj, ki še nismo popolnoma poneumljeni.
Gregor Alič
tujini, naučil pa se je tudi kaj novega in spoznal njihov sistem in način dela. Izpopolnil je znanje angleškega jezika in se naučil samostojnosti. Ker gre vzajemni projekt, pa sodelujoči v projektu že opravljajo priprave na prihod francoskih udeležencev, ki bodo v Slovenijo prispeli januarja. »Naša podjetja imajo velik posluh za tovrstne mednarodne izmenjave, zato so v projektu z veseljem pripravljena sodelovati in svoje znanje ter delovne navade prenesti tudi na udeležence
iz tujih držav,« je še povedal Lampret. Spoznavanje organizacije in načina dela v drugih državah, izpopolnjevanje tujega jezika, večja samostojnost, pridobivanje delovnih navad, nabiranje novih delovnih izkušenj, spoznavanje kulture in načina življenja v tujini ter spletanje novih prijateljstev so le nekatere od številnih pozitivnih prednosti mednarodnih izmenjav, ki so se dijakom srednje strojne šole, ki so v njih sodelovali, vtisnile v spomin.
Eva Žunkovič
14 Štajerski
Orfejčkova parada 2013
torek • 24. decembra 2013
www.trgovinejager.com

1	r			iER s	R	Ei		«j
			TRGOVINE 2014				■j S Vi ■ #	
	BATERIJA ALIEN STAR 16 izstrelkov, višina izstrelka cca 25 m, trajanje cca 15 sec, kat. 2			BATERIJA COPACABANA 36 izstrelov, višina delovanja cca 30-40 m, čas delovanja cca 30 sec, kat. 3			i	
. i J				• > »iT ^ ' Ji-	3500			

ATERIJA HA'
relov, višina delovanja cca 30 m, čas delov
Mmm
OM
na vse pirotehnične ra7pn pirotehnike 3AGER_J
Mega Velika baterija NEBESA
64 izstrelkov, dimenzije 38 x 38 x 19,5 cm
cca 8 kg težka baterija
51%
POPUST
¿--'HEG-fthiZ^
mSKmm
m • a v-tf.qp.
ATERIJA A TAKA
čas delovanja cca 50 :
51%
POPUST

• BLAUPUNKT
LED TV BLAUPUNKT 32"
diagonala 82 cm, DVB-T, DVB-C, MPEG4,1x CI+ Port, HDMI Input, SCART, PVR Function, USB snemanje in predvajanje,
energijski razred A+
il^SMU
TAKOJ CENEJE
REDNA CENA 249f90
219 91
^	EUR
SESALNIK ZA PEPEL
800W, posoda, 18 L
TAKOJ CENEJE
REDNA CENA 29,99
27 89
' f EUR
f jAGER
Ponudba velja do 31. 12. 2013 oz. do razprodaje akcijskih zalog. Za možne napake v tisku se opravičujemo!
Jagros d.o.o., Laše 1b, 3241 Podplat.
torek • 24. decembra 2013
Orfejčkova parada 2013
Štajerski	15
Ptuj d.o.o., Rajšpova Ulica 16,2250 Ptuj ^^
KOLEKTIV RESTAVRACIJE GASTRO ŽEII VSEM GOSTOM NA 23.0RFEJČK0VI PARADI OBILO GLASBENIH UŽITKOV, VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2014
RESTAVRACIJA GASTRO - Ptuj, d.o.o. Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona.
Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost.
MESTNA OBČINA PTUJ
16 Štajerski
Orfejčkova parada 2013
torek • 24. decembra 2013
OBČINA CIRKULANE
CIRKULANE 40 A, 2282 CIRKULANE
Sreča človeka je v sreči sočloveka. Tudi v novem letu se bomo trudili za to, da bo naše sodelovanje plod trdega dela in medsebojnega spoštovanja.
Samo na ta način bomo lahko dosegli dobre rezultate. Prijetne božične praznike in vse lepo v novem letu 2014
Vam želi župan Občine Cirkulane Janez JURGEC z občinskim svetom in občinsko upravo
STRAST ŽE IMA
BARVO,
ZDAJ JE DOBILA ŠE
OBLIKO.

'V - — %	«
Tehnični pregledi, prodaja novih in rabljenih vozil, škodni center, servis, pralni center Vabljeni na Ormoško cesto 23, 2250 Ptuj

Za vsakega se najde Volkswagen.
Zdaj po čisto majčkenih cenah.
Ne spreglejte izjemne priložnosti in pri nakupu vozil Volkswagen prihranite kar do 5.500 EUR*.
Popolno' 5.500 EUR
Emisije C02:99-193 g/km. Kombinirana poraba goriva: 3,8-9,31/100 km.
JAMSTVO
ûJAUttvoui m «.irra —
Slike so simbolne. Več informacij o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 pri novih osebnih vozilih najdete vpriročniku o varčni porabi gorivain emisijah CQ2, ki ga lahko brezplačno dobite na prodajnem mestu in na spletni strani www.volkswagen.si. ♦Ponudba veljazavozilaletnik2013 nazalogi oziromaza nova naročila do 31.12.2013. Višina popusta oziroma prihranka je odvisna od modela.
Dominko d.o.o.
Zadružni trg 8, 2251 Ptuj
T: 02 788 11 50, F: 02 788 11 70, E: info@dominko.si, www.dominko.eu
lijai uai Opremljajo toplina božičnega, čaSci, raaožiuoit prazničnih dn
• L • • /•
in brezmej.ni uipeni v Srečno 20
novem letu.
!
torek • 24. decembra 2Q13
Reportaža, kronika
Štajerski XDNIK 17
Piše: Uroš Žajdela - • Azorski otoki (10)
Azorski otoki - otok Sao Miguel
Sedaj se že nekaj dni potepam po turistično najprepo-znavnejšem otoku v okviru azorskega arhipelaga, Sao Mi-guelu. Precej več ljudi, kot sem vajen. Zlasti veliko Američanov in Kanadčanov, ki se v majhnih avtobusih prevažajo po otoku. Prestolnica Ponta Delgada že izžareva zahodnjaški čar potrošništva in nadvlade denarja. Turizem je brez dvoma osrednja gospodarska panoga, razen tega na pohajkovanjih zasledim nasade ananasov, sicer neprimerljivo manjših od afriških, ter plantaže čajev. Precej stabilno vreme izkoriščam tudi za namakanje v Atlantiku. Najlepše obale so že »posmeti-li« s hotelskimi resorti na bazi vse vključeno. Vsaj v bližini prestolnice. Zdi se, da le nekaj meduz spominja na predhodno naravno pokrajino.
Otok Sao Miguel je prepreden z javnim prevozom, vendar si je za tovrstno premagovanje razdalj treba zagotoviti/ vzeti veliko časa. Za pot od Ponta Delgada do Agua Retorta na vzhodni obali (okoli 80 kilometrov) sem potreboval kar tri ure. Nepredstavljivo vijugaste ceste režejo prešte-vilne doline in soteske. Nagnetene majhne vasice in mesteca omejujejo hitrost. Gre za prvovrstni podvig javnega avtobusnega prevoza med nepreglednim ovinki stranskih cest. Nepozabna izkušnja, ki me že naslednji dan napoti do okenca v stekleni škatli trgovskega centra, kjer se pogodimo za najem vozila. Dobim majhnega fiata, katerega udobnost za sopotnika je izredno vprašljiva. A cena je prava, poraba tudi. Že hitim z vetrom v laseh po otoku Sao Miguel.
Sao Miguel ima tri vulkanska jezera, ki so bila na moji listi želja. Znameniti Sete Cidades ter mnogo manj poznana La-goa do Fogo ali ognjeno jezero in Lagoa das Furnas. Slednje je izjemno pritegnilo mojo pozornost že pri načrtovanju poti, saj je zaradi vulkanskega
Pogled na jezero Furnas
Foto: Uroš Žajdela
delovanja še vedno prisoten izbruh vrele vode in komaj opaznega žveplenega duha. Zapeljem se do majhne obmorske vasice Ribeira Quen-te. Na pomolu ostareli lokalni ribiči pletejo mrežo v soju prijetnih poletnih temperatur. Smaragdna modrina Atlantika nenehno vabi. Čas je prevelika prepreka. Nekaj pohodnikov se vije ob obalnih poteh. Sam zavijem na bližnji hrib. Izjemno strma pot me ponese nad mogočen kraljevi klif s prekrasnimi razgledi na vzhodni del otoka. Sonce že močno pripeka. Na vrhu me čaka razgledni stolp s precej dvomljivo statiko. Povzpnem se. Skorajda obmolknem, kar sicer ni težko ob dejstvu, da sem sam, ob pogledu na mogočno jezero Furnas. Spustim se po hribu, mimo apartmajskih hišk in že sem na obrežju jezera. Skupina mladih skavtov iz raznolikih predelov Evrope poležava na lesenem pomolu. V vsej svoji ihti »zabrišem« nahrbtnik, otresem se dobršnega dela nepotrebnih oblačil in že namakam svojo ritko v neverjetno topli vodi jezera. Nepozabno uživanje nesramno prekinejo
premnogi kriki in vriski s pomola. Prav vsi mahajo v mojo smer. »Ali je morski pes,« se nekoliko površno odzovem na njihovo vpitje. Zaplavam nazaj na obalo. A glej ga zlomka, mojo nogo je ujel podvodni mož. Z vsakim gibom imam manjšo moč. Obseg brcanja in čofotanja je omejen na nekaj centimetrov. Skoraj prisotno paniko nadomesti treznost in zavednost resnosti razmer. Ne vem, kaj je spodaj, a me vleče
v	globino jezera. Kot v kašnem filmu. Razposajeno brcanje zamenjajo počasni gibi, ki me postopoma osvobajajo. Borba me pripelje nazaj na obrežje. Izjemno utrujeno telo, strah preplavi um. Gruča ljudi hiti k meni z izrazito resnimi kretnjami. »Ali ste v redu,« kriče vpraša nekoliko starejši kolega in mi razlaga o verjetnosti utopitve v jezeru. Pa kaj za vraga je v teh globinah, mi razbija po glavi. Otresem se šoka. »Veste, tla jezera so poraščena z zelo gostim podrastjem v obliki trave in tankega vejevja, v katero se zapleteš in panično čofo-tanje nič ne pomaga,« pripoveduje. Oddahnem si. Dobro se je izteklo. Precej nerodno se poslovim od fantov. Pole-žim v travi. V daljavi se zasveti majhen zvonik propadajoče cerkve. Kljub svoji ateistični pripadnosti me nekaj vleče tja. Dobra energije me preplavi. Zahvala boginji sreče? Prekrasna cerkvica na obrobju jezera s premnogimi spomeniki umrlih ob jezeru. Sedaj je ponižna zahvalnost toliko večja. »Ali ste
vi	plavali v jezeru,« me ogovori precej starejši gospod, ki
deluje kot skrbnik propadajoče cerkvice, pred katero se bohoti nepozaben nasad modrih hortenzij. »Nekdo skrbi za vas v nebesih,« nadaljuje ter pomenljivo doda: »Ali vam odklenem cerkev, da se boste zahvalili bogu?« Ponudbo zavrnem. Zahvaljujem se sreči, da nisem naredil še nekaj zamahov. Šele sedaj se zavedam obsega nevarnosti, ki me je objela s svojimi ogromnimi rokami. Kasneje sem izvedel, da je v jezeru v zadnjih petih letih življenje izgubilo več kot petsto ljudi. Morebiti kakšen napis v obliki opozorila ne bi bil odveč. Poslovim se od cerkve in nekoliko zagrenjen hitim na drugo stran jezera, kjer si privoščim domačo pojedino teletine, pripravljeno v vročih podzemnih vrelcih. V starih časih so kuhali v naši vasici (beri Furnas) ob jezeru. Meso in krompir za mojo pojedino so zakopali v zemljo in me poslali na pivo. Čez dobro uro je bila večerja pripravljena. Narava ohrani bogastvo pojedine v obliki nepozabnih okusov in vonjav. Strah izpred slabih dveh ur počasi premaguje sreča. Sprehodim se med številnimi »bazeni« izvirov vroče vode. Povsod se kadi. Mnogi turisti v avtobusih pokvarijo predhodno idilo maloštevilnih pohodnikov. Sonce počasi zahaja, pred menoj pa še petkilometrska pot do avtomobila. Še enkrat pogledam jezero. Sončni žarki se v ozko usmerjenem soju odbijajo od jezera, kot bi me želeli ponovno očarati. Odhitim.
Nadaljevanje prihodnjič
Cerkvica na obrežju jezera
Foto: Uroš Žajdela
Foto: uroš žajdela Vzhodni hribi Sao Miguela se kopajo v oblakih, jaz pa v svojem znoju zaradi visokih temperatur.
Na valovih časa
Torek, 24. december
Danes godujeta Adam in Eva. Danes je božični večer.
1524 je umrl portugalski pomorščak Vasco da Gama. Odkril je morsko pot v Indijo.
1818 so v avstrijskem mestecu Oberndorf ob reki Salzach, ki razmejuje Avstrijo od Nemčije, prvič zaigrali božično pesmico Sveta noč. 1818 se je rodil angleški fizik James Prescott Joule. Odkril je mehanski ekvivalent toplote, ki je imel velike posledice za osnove fizike. 1865 je nastala v podeželskem mestecu Pulaski v ZDA ena najbolj krutih organizacij Ku Klux Klan.
1868 se je rodil drugi uradni šahovski svetovni prvak Emanuel Lasker. Bil je najuspešnejši šahist vseh časov, saj je bil 27 let svetovni prvak. 1871 je bila v Kairu premiera opere Aida, ki jo je Verdi pripravljal za odprtje Sueškega prekopa, vendar jo je končal dve leti prepozno. Sreda, 25. december Danes je Božič.
800 je papež Leon III. Okronal frankovskega vladarja Karla Velikega za
cesarja. Šele dvanajst let pozneje ga je za cesarja priznal tudi Bizanc.
1001 se je Štefan I. Arpad sveti okronal za prvega madžarskega kralja.
1046 so na božič v Rimu ustoličili za papeža Klemena II. in tako naredili
konec več papežem, ki so se potegovali za to mesto.
1492 je ob obali Haitija nasedla Kolumbova poveljniška ladja Santa
Maria.
1642 se je rodil britanski fizik, matematik in astronom Isac Newton. Postavil je temelje klasični fiziki in višji matematiki, odkril naravni zakon splošne gravitacije in medsebojno privlačevanje teles. Štejejo ga za enega najpomembnejših osebnosti v zgodovini znanosti Četrtek, 26. december Danes goduje Štefan.
Danes praznuje Slovenija dan samostojnosti in enotnosti 1776 so ameriške čete pod poveljstvom Georga Washingtona pri Tenn-tonu odločilno premagale Angleže.
1792 se je rodil britanski izumitelj Charles Babage. Zasnoval je stroj, ki ga je upravljal z luknjanimi karticami in je lahko začasno shranil vmesne rezultate za uporabo v nadaljnjih računih. Stroj je bil nekakšen predhodnik današnjega računalnika. 1883 se je rodil slikar pariškega Montmartra Maurice Utrillo. 1893 se je rodil kitajski voditelj Mao Zedong. 2004 sta potres in rušilni cunami, z 10 m visokimi morski valovi, razdejala obale južne in jugovzhodne Azije v Indijskem oceanu. Najbolj smrtonosni val v zgodovini je zahteval več kot 230.000 življenj. Točnega števila ni bilo mogoče določiti. Petek, 27. december Danes goduje Janez.
1571 se je rodil nemški astronom, fizik in matematik Johannes Kepler. 1822 se je rodil francoski kemik in biolog Louis Pasteur. 1901 se je rodila nemško-ameriška filmska igralka Marlene Dietrich. 1949 so pod pritiskom mednarodne javnosti priznali Indonezijo kot samostojno državo tudi nekdanji kolonialni gospodarji Nizozemci. 1979 je prišlo v Afganistanu do novega državnega udara, ki mu je sledil poseg sovjetskih čet. Na valovih časa Sobota, 28. december Danes je tepežni dan.
1022 so bili bogomili prvi na zahodu, ki so umrli na grmadi. Sežgati jih je dal francoski kralj Robert.
1895 sta brata Lumiere predstavila v salonu slovite pariške kavarne Cafe de Paris prvo filmsko predstavo na svetu. 30 ljudi si je ogledalo film Odhod iz tovarne.
1903 se je rodil ameriški matematik madžarskega rodu John von Neumann. Utemeljil je novo vejo matematike, ki je dobila ime »teorija iger«. Umrl je leta 1957.
1908 je prišlo na Siciliji do enega največjih potresov kar jih pomni Evropa. V drugem največjem mestu Mesini se le nekaj stavb ni podrlo, mrtvih pa je bilo več kot polovico od 150.000 prebivalcev mesta in veliko okoličanov.
1789 je bila v ljubljanskem gledališču prvič uprizorjena Linhartova Županova Micka. To je bilo prvo gledališko delo v slovenščini. 1800 so izvedli v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani mašo Missa in Tempore Belll, s katero se je Joseph Haydn oddolžil za častno članstvo v ljubljanski Filharmonični družbi. Nedelja, 29. december Danes godujeta David in Tomaž. Danes je svetovni dan biotske raznovrstnosti. 1809 se je rodil britanski politik William Ewart Gladstone, premier in vodja liberalne stranke, ki je uvedel številne družbene reforme. 1876 se je rodil španski čelist, dirigent in skladatelj, eden največjih glasbenikov 20. stoletja Pablo Casals.
1890 so ameriški vojaki v bitki pri Ranjenem kolenu pobili okrog 200 mož, žena in otrok iz indijanskega plemena Sioux. 1926 je umrl avstrijski pesnik Karel Maria Rilke. Njegovo največje delo so Devinske elegije. S svojim delom je močno vplival na moderno evropsko liriko.
1921	se je rodil srbski pisatelj in politik Dobrica Cosic. Bil je zagovornik velikosrbskih stališč. V letih 1992/93 je bil predsednik zR Jugoslavije, ki sta jo tvorila Srbija in Črna gora.
1940 je doživel London najhujše bombardiranje od začetka 2. svetovne vojne.
Ponedeljek, 30. december
Danes goduje Evgen.
1865 se je rodil angleški pisatelj Rudyard Kipling, avtor priljubljenih del za mladino. Leta 1907 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. 1916 je skupina ruskih plemičev umorila ruskega verskega fanatika Gregorija Jefimoviča Rasputina, ki je zaradi vpliva na carico Katarino praktično z njo vladal Rusiji.
1922	je na vsezveznem kongresu svetov 2215 delegatov iz ruske, ukrajinske, transkavkaške in beloruske sovjetske republike ustanovilo Zvezo sovjetskih socialističnih republik (ZSSR, tudi Sovjetska zveza).
1959 so v ZDA splovili prvo jedrsko podmornico, oboroženo z raketami polaris.
1999 sta zunanja ministra Kitajske in Vietnama skoraj 21 let po kratki, vendar krvavi vojni podpisala sporazum o meji med državama. 1918 je Narodna vlada Slovenije izdala odredbo o osemurnem delavniku v tovarniških podjetjih za vse pomožno delavstvo, zaposleno v državnih, občinskih in zasebnih podjetjih.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 24. decembra 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Sobne rastline so nekoliko potonile v pozabo
Pred nami je najlepši družinski praznik, božič. Verjamem, da bo le redko kdo razmišljal o vrtu in rastlinah. Vendar pa je božič in kasneje prihod novega leta tudi čas, ko smo nekoliko bolj doma, ko se še nekoliko bolj ogreva, v tem času lahko v naše življenje kot darilo pride tudi kakšna nova rastlina.
Sobne rastline so bile nekdaj ponos vsake gospodinje. Takrat smo tudi v Sloveniji še imeli vrtnarje, ki so se ukvarjali z vzgojo in razmnoževanjem sobnih rastlin, zato je bilo o njih tudi veliko več pisanja in navodil kakor danes. Danes so njihovo vlogo prevzele balkonske lepotice in predvsem orhideje. Pa vendarle je stanovanje brez zelenja pusto in prazno. Zato danes nekaj splošnih navodil tudi o teh rastlinah ne bo škodilo.
Kako izbiramo rastline za stanovanja
Najprej seveda razmislimo, kje bi jih želeli imeti in koliko časa jim lahko posvetimo. Danes je večina svetlih prostorov v stanovanjih in tudi hišah zasedenih z našimi stvarmi, računalniki, sedežnimi garniturami in podobno, saj se tudi mi bolje počutimo na svetlem. Zato je treba vedeti, ali imamo za izbrano rastlino sploh dovolj prostora. Ravno zato so postale orhideje zelo popularne, saj je njihova cena sorazmerno nizka, lepo uspevajo tudi tam, kjer sonce nikoli ne pride.
Kljub temu pa bi si marsikdo želel nekaj zelenja za popestritev prostorov. Ali je možno najti kakšno rešitev ali ne, je
odvisno tudi od tega, koliko svetlobe sploh pride v te prostore. Nobena rastlina seveda ne more uspevati v poltemi. Lahko pa najdemo nekaj rastlin, ki bodo v delni senci dalj časa zdržale v naši družbi.
Kako torej imeti zdrave rastline tudi tam, kjer je manj svetlobe
Najprej nekaj pravil za vzgojo rastlin v senci. Poleg ustrezne rastlinske vrste, ki jih resnici na ljubo ni ravno veliko, moramo vedeti še to, da v senci z redkimi izjemami uspevajo samo rastline z zelenimi listi. Torej ista vrsta s pisanimi, rumenimi ali sivimi listi v senci ne bo najlepše uspevala. To je seveda jasno, saj vemo, da ra-
Zdravstveni nasveti
Jetra skrbijo za presnovo in čiščenje organizma (2)
Vzroki
zamaščenosti jeter
Še pred nedavnim je veljalo, da so ljudje, ki imajo spremenjene jetrne teste, alkoholiki. To seveda ne drži. Alkoholizem je po pogostosti vzrokov zamaščenosti jeter šele na tretjem mestu! Tudi uživanje zdravil lahko vodi v zamaščenost. Večina zdravil se namreč pre-snavlja v jetrih! Določena zdravila so zelo hepatotoksična (škodljiva za jetra) že ob kratkotrajni uporabi (pogosto je v navodilih za bolnika, ki so priložena zdravilu, navedeno, da je ob zdravljenju treba spremljati jetrne teste). Najpogostejši vzrok pa je seveda metabolni sindrom, in sicer pri kar 55 % obolelih. Metabolni sindrom je skupek motenj, ki se kaže kot odpornost na inzulin s povišanim krvnim sladkorjem, kopičenjem maščob v predelu trebuha (trebušna debelost), visokim holesterolom in maščobami v krvi in s povišanim krvnim tlakom. Vzroki so jasni: preveč nezdrave hrane, neprimerno kombiniranje jedi, preveč nezdravih maščob v hrani, uživanje konzervansov, premalo gibanja in seveda tudi
dedni faktor. Ogroženi so tudi mladi, ki imajo tvegane spolne odnose ali pa se drogirajo, ker se lahko okužijo z virusom he-patitisa B ali C.
Da povzamemo, znani vzroki za zamaščenost so: debelost, sladkorna bolezen, alkohol, nekatera zdravila, nosečnost, prehrana, revna z beljakovinami, operacije tankega črevesa, podedovane presnovne motnje, razne bolezni.
Kaj lahko storimo sami?
Jetra imajo sposobnost obnavljanja. Da bi lahko dosegli obnavljanje, moramo vzpostaviti bolj zdrav življenjski slog. Poleg že naštetih ukrepov, in zlasti če ti niso dovolj, so v lekarni na voljo tudi prehranska dopolnila s pozitivnimi učinki na jetra. V pogovoru z lekarniškim farmacevtom bo posameznik ugotovil, ali je samozdravljenje sploh smiselno, ali zadoščajo drugi ukrepi ali pa bo potreben obisk zdravnika.
Za samozdravljenje se uporabljajo pripravki iz zdravilnih zelišč, zlasti pegasti badelj, golostebelni sladki koren, indijska kosmulja, artičoka. Ko-
Foto: Miša Pušenjak
stline hranila šele s svetlobo in klorofilom lahko pretvorijo v svojo listno maso. Največ klorofila je v zelenih listih, manj v svetlozelenih, nič pa v belih ali rumeno obarvanih delih listov. Zato potrebujejo pisane rastline več svetlobe kakor zelene.
Drugo pomembno pravilo je, da rastline v senci zalivamo še manj kakor tiste na svetlobi. Propad rastlin zaradi preveč zalivanja je v senčnih delih stanovanja še veliko bolj pogost. Temu primerno tudi gnojimo manj, saj rastline rastejo počasneje in z manj svetlobe tudi hranila počasneje vgrajujejo v svojo rastlinsko maso. Kjer je možno, je bolje tudi, da ni pre-toplo. Ampak to je že težje, saj vem, da si zelenje želimo prav v dnevnih prostorih, kjer pa seveda pozimi tudi ogrevamo.
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež
ristni so vitamini B-kompleksa ter vitamin E.
Pegasti badelj je sredozemska zdravilna rastlina, ki zraste tudi do 2 m visoko. Da imajo pripravki iz pegastega badlja ugoden učinek na jetra, so ugotovili že v 16. stoletju. Plod pegastega badlja vsebuje zmes učinkovin, imenovano silimarin, ter beljakovine in maščobe. Pomembna lastnost učinkovin v pegastem badlju je, da ne povzroča neželenih učinkov (tudi pri predoziranju ne), razen blažjih prebavnih motenj. Silimarin ne učinkuje le preventivno, ampak pospešuje tudi obnovo jetrnih celic in zdravljenje jeter po poškodbah jeter zaradi virusov, strupenih snovi (alkohol, zdravila).
Smiljana Markež, Lekarne Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
Zračna vlaga je zelo pomembna za skoraj vse sobne rastline
Večina rastlin, ki uspeva tudi v senci, prihaja k nam iz senčnih gozdov, ki so pogosto tudi tropski gozdovi. To pomeni, da zahtevajo zračno vlago. Zato se tukaj pozimi srečujemo še z več problemi. Nujno ji moramo zagotoviti zračno vlago. Najlažje naredimo to tako, da v okrasne posode nasujemo debelo plast peska, ki naj ostane vedno vlažna. Lahko je to tudi plast kamenja. Vendar je nujno paziti, da je vse skupaj vlažno, ne pa mokro. Se pravi, da korenine oz. dno lončka, kjer rastejo rastline, ne stoji v vodi. Razen peska ali kamenja lahko na dno okrasnega lonca narobe obrnemo podstavek za lončke ali manjši krožniček in vodo spet nalijemo tako, da lonec z okrasno rastlino ne bo stal v vodi. Ves čas pazimo, da je voda v okrasnem lončku, korenine pa ne stojijo v vodi. Tako bo voda ves čas izhlapevala, kljub suhemu zraku v prostoru pa bo okoli rastline več zračne vlage. Kljub temu se boste verjetno mora-
Foto: Miša Pušenjak
li sprijazniti, da bodo rastline v senci uspevale krajši čas, da jih bo treba večkrat menjati, predvsem pa bodo pozimi občasno izgubljale liste. Ena izmed rešitev je tudi, da rastline menjamo, nekaj časa jih imamo v senci, nato pa jih na okrevanje postavimo v svetlejši prostor, preden jih spet damo v senco. Vendar je to najslabša rešitev, saj rastline niso najbolj navdušene nad večkratnim prestavljanjem.
Kaj uspeva v »najbolj senčni« senci
Tudi senca je lahko različna.
V	vsakem primeru rastline ne bodo uspevale na mestu, kjer tisti, ki še normalno vidijo, ne morejo brati. V taki »senci« bodo uspevale številne praproti, bršljani z zelenimi listi, aglaonema s čim manj pisanimi listi, aspidistra, spet s čim manj belih črt, fitonija, tudi zelena družinska sreča bo počasneje, a vendarle prinašala srečo v naše stanovanje, tudi navadni, zelenolistni filoden-dron se bo vzpenjal ob opori, enako bo senco prenašal scin-dapsus, ki pa bo dobil povsem zelene liste, tudi če smo dobili pisanolistnega. Med novejšimi sobnimi rastlinami se dobro obnese tudi mulenbekija, ki jo pogosto najdemo tudi med balkonskimi rastlinami. Med orhidejami lahko v senco postavimo lepe čeveljčke.
V	svetli senci imamo že več izbire
Ponekod lahko najdemo prostore, ki so oddaljeni od okna, pa vendarle še dokaj
svetli, rečemo, da imamo tukaj polsenco. Tukaj pa je izbira še nekoliko večja. Sem lahko poleg zgoraj omenjenih postavimo tudi dracene - drevesa življenja, plazeči fikus - Ficus pumila, sansiverije, filoden-drone, marante in tolmiejo. Izbira res ni velika, nekaj rastlin pa vendarle lahko gojimo tudi v senci, saj so prostori brez zelenja pusti in dolgočasni.
Praznične rastline
Tudi v teh prazničnih dneh imamo nekaj rastlin, ki nam pogosto popestrijo stanovanja. Med njimi je na prvem mestu božična zvezda. Kako jo kupiti in prinesti domov, sem že napisala. Naj vas samo spomnim, da božična zvezda potrebuje temperature okoli 18 oC, da bo najdalj časa ostala lepa. Nižje temperature, pod 15 oC, bodo povzročile prezgodnje odpadanje listja. Pazite tudi, da pri pospravljanju in zračenju stanovanja mrzel zrak ne bo pihal direktno po njih. Temperature nad 20 oC pa bodo povzročile hitrejše cvetenje, s tem pa tudi prehod v mirovanje teh rastlin. Ta prehod pa seveda spet spremlja tudi odpadanje listov. Prav tako ne marajo sevanja ekranov, naj bo to TV ali računalniški ekran, zato jih prednje ne postavljamo. Po njih ne sme direktno sijati sonce, potrebujejo veliko svetlobe, vendar uspevajo dobro tudi v polsenci. Potrebujejo veliko vlage, ne smejo se izsušiti, vendar nikakor ne moremo zalivati na zalogo, močno. Potrebno je zalivanje vsaj dvakrat tedensko z majhnimi količinami vode. Še nečesa ne marajo božične zvezde, ne marajo neprezračenih ali celo s cigaretnim dimom prepojenih prostorov. Zračenje je zato nujno. Seveda pa je treba paziti, da jih pri tem ne prehladimo. Po končanih praznikih lahko rastlino zavržete, lahko pa jo obdržite in jo naslednje leto pripravite ponovno do cvetenja.
Druga značilna, nekoliko bolj »slovenska« rastlina, pa je božični kaktus. Številni so letos odcveteli prezgodaj, saj jih je prevaralo vroče poletno vreme. Pri njem pa velja, da zahteva zelo svetle, a hladnejše prostore. Najdalj časa bo cvetel v svetlih, neogrevanih sobah. Če jih nimate, vas bo s cvetovi razveseljeval le kratek čas. Božični kaktus ne zahteva veliko vlage, tudi hranil ne potrebuje veliko. Ne mara pa prestavljanja, spreminjanja prostora v času, ko že ima nastavljene cvetove. Lahko jih odvrže.
Upam, da vam katera od zimskih lepotic prinaša nekaj veselja v ta turoben, zimski čas. Želim vam miren, prijeten, družinski božič, predvsem pa tudi tih teden brez pokanja in dimljenja petard pred prihodom novega leta.
Miša Pušenjak
torek • 24. decembra 2013
Novice in Nasveti
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne glasbene scene
Legendarna skupina The Beatles in pionirji elektronskega zvoka Kraftwerk bodo 16. januarja prihodnje leto v Staples Center Areni v Los Angelesu prejeli nagrado grammy za življenjsko delo. Omenjeno prestižno nagrado bodo prejeli še The Isley Brothers, Kris Krisotofferson in mehiški umetnik Armando Manzare. Kot smo že poročali v naši rubriki, je največ nominacij, kar devet, za letošnje grammyje zbral râper Jay-Z. S sedmimi nominacijami mu sledijo Kendrick Lamar, Macklemore & Ryan Lewis, Justin Timberlake in Pha-
rell Williams.
®@®
28-letni ameriški pevec Bruno Mars je bil pred dnevi po izboru časopisa Billboard proglašen za najboljšega glasbenega izvajalca v letu 2013. Njegov aktualni album z naslovom Unorthodox Jukebox iz leta 2012 se je samo v ZDA prodal v več kot 1,8-mi-lijonski nakladi in sodi med najbolje prodajane albume v letu 2013. Na omenjenem albumu so bile velike uspešnice naslednje skladbe: Treasure, Locked Out of Heaven in When I Was Your Man. Bruno Mars je letos zbral kar štiri nominacije za prestižno nagrado grammy. V začetku leta 2014 se bo pevec odpravil na turnejo po Severni Ameriki, prav tako pa bo februarja nastopil ob polčasu najbolj gledanega TV-dogodka na svetu, ameriškega Super Bowla.
Za ameriško zasedbo Bon Jovi
Foto: cartoondollemporium.com
Bruno Mars
je znova odlično leto, saj se lahko pohvalijo, da so s svojimi koncerti v letu 2013 zaslužili največ med vsemi glasbenimi izvajalci na svetu. Jon Bon Jovi in drugi člani zasedbe so letos nastopili na kar 90 koncertih. Vseh 90 so na hitro razprodali, z njimi pa so zaslužili okroglih 150 milijonov evrov. Na drugo mesto se je s 114 milijoni nekoliko presenetljivo uvrstil potujoči cirkus Cirque du Soleil s predstavo Michael Jackson The Immortal World Tour. Letos je bila zelo aktivna tudi ameriška pevka Pink, ki je nastopila na kar 111 razprodanih koncertih. Na visokem četrtem mestu je Bruce Springsteen, ki je nastopil na "samo" 53 koncertih, s katerimi pa je zaslužil kar 107 milijonov evrov. Prvo peterico zaključuje pevka Rihanna, ki je nastopila na 87 koncertih. Med najboljšimi desetimi so še The Rolling Stones, Taylor Swift, Be-yonce, Depeche Mode in Kenny Chesney.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA
2.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
3.	COUNTING STARS - ONE REPUBLIC
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SOMEWHERE ONLY WE KNOW - LILY ALLEN
2.	HEY BROTHER - AVICII
3.	ONE MORE SLEEP - LEONA LEWIS
NEMČIJA
1.	JUBEL - KLINGANDE
2.	ADEL - TAWIL
3.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
Kar 144 filmskih skladb zadovoljuje kriterije, da bi se lahko letos potegovale za nagrado Oskar. Med najbolj zvenečimi imeni na tem obširnem seznamu sta tudi priznani ameriški glasbenik Mike Patton in popularna kanadska indie rock zasedba Arcade Fire. Arcade Fire so prispevali glasbo za film z naslovom Her, ki ga je posnel Spike Jonze. Mike Patton iz skupine Faith No More pa je posnel glasbo za film The Place Beyond the Pines. Nominacije bodo objavljene 16. januarja, svečana podelitev pa bo potekala 2. marca 2014 v Los Angelesu. Letos sta glasbenega oskarja osvojila Adele in Paul Epworth za skladbo Skyfall - iz istoimenskega filma iz serije o
James Bondu.
®@®
Popularna britanska pevka Adele je pred dnevi v Buckin-ghamski palači zaradi svojih glasbenih dosežkov prejela častno odlikovanje Britanskega imperija. Ob njej je to prestižno odlikovanje letos prejela še pevka PJ Harvey. Adele ima za sabo izjemno uspešno leto, ki ga je pričela že v februarju, ko je prejela oskarja za najboljšo originalno filmsko skladbo - Skyfall (film o James Bondu). Se istega meseca je osvojila svojo deveto grammy
nagrado za najboljšo pop solo izvedbo skladbe Set Fire To The Rain. 25-letnica je svoj drugi studijski album z naslovom 21 objavila leta 2011, od takrat naprej pa je osvojila vrhove lestvic v več kot 30 državah na svetu. Samo v Veliki Britaniji se je na 1. mestu obdržala kar 23 tednov. V zadnjem času se na veliko piše tudi o tem, da so pevki ponudili kar 40 milijonov dolarjev za nastope v igralniški meki Los An-gelesu.
V letu 2014 lahko pričakujemo drugi studijski album popularnega ameriškega pevca in producenta Pharella Williamsa.
Vsestranski glasbenik, ki je že skupaj s svojo zasedbo N.E.R.D. objavil štiri albume, je gostoval verjetno na več kot 100 posnetkih drugih izvajalcev ter se podpisal pod produkcijo več kot petdesetih uspešnic drugih glasbenikov, je svoj edini samostojni album In My Mind izdal v letu 2006. Iz znane založbe Columbia Records, s katero je pevec pred kratkim podpisal pogodbo, so prav tako potrdili izid albuma. Pharell Williams se je letos podpisal pod dve veliki svetovni uspešnici Get Lucky (Daft Punk) in Blurred Lines, prav tako pa je sodeloval na novem albumu pevke Beyoncé. Da je za njim res izjemno uspešno leto, priča tudi dejstvo, da je prejel kar sedem nominacij za grammyja.
Janko Bezjak
l_es t v i
NAJ
i..
2. JUBE
' BROTHER - AVICII 3EL - KLINGANDE
3.	ROYALS - LORDE
4.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA
5.	SOMEWHERE ONLY WE KNOW - LILY ALLEN
6.	HOW LONG WILL I LOVE YOU - ELLIE GOULDING
7.	SOMETHING I NEED - ONE REPUBL
8.	ONE MORE SLEEP - LEONA LEWIS
9.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
10.	DO WHAT YOU WANT - LADY GAC R.KELLY
11.	ORDINARY LOVE - U2
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Iz ptujske bolnišnice
Pričetek presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu v Splošni bolnišnici Ptuj
Z decembrom vstopa tudi kolonoskopski center gastro-enterologije internega oddelka Bolnišnice Ptuj v državni program SVIT. SVIT je program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki. V projekt je Bolnišnico Ptuj akreditirala nadzorna komisija Inštituta za varovanje zdravja republike Slovenije. Namen in cilj tega projekta je nuditi prebivalstvu naše regije možnost popolne oskrbe in vodenja tumoroznih sprememb na debelem črevesu v svoji regionalni bolnišnici. Tako bomo sedaj poleg dolge zgodovine opravljanja kolonoskopij v diagnostične namene opravljali tudi kolonoskopije z namenom zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu. Ob kolonoskopiji bomo opravili tudi že morebitno endoskopsko terapijo, to je odstranitev zgodnjih sprememb na debelem črevesu, ki se kažejo v obliki polipov. S takšnim kolonoskopskim pregledom bomo odkrivali tudi morebitne rakave spremembe bistveno prej in nato bolnikom ali bolnicam v naši bolnišnici nudili tudi potrebno kirurško terapijo. Če pa bo potrebna tudi onkološka terapija oz. adjuvantna kemoterapija, bomo vključili v obravnavo bolnika tudi onkologa. Bolnik pa bo ves čas voden v naši internistični in kirurški ambulanti.
Gastroenterološka endoskopija internega oddelka SB Ptuj bo s svojimi večdesetletnimi izkušnjami vsekakor kompetenten endoskopski center za izvajanje preventivnega programa SVIT. Trenutno endoskopijo izvajamo trije zdravniki internisti gastroenterologi v najsodobneje opremljenih prostorih za endoskopijo. Kot rečeno, bo v primeru potrebe po kirurškem zdravljenju lahko vključena tudi abdominalna kirurgija kirurškega oddelka SB Ptuj z več-desetletno tradicijo, ki prav tako predstavlja kompetenten kirurški center za zdravljenje rakavih sprememb debelega črevesa.
Sicer program SVIT poteka v Sloveniji uradno od leta 2009 ter je nekaterim ljudem že do neke mere poznan, številni pa so bili v presejalni postopek tudi že vključeni. Ciljna populacija so namreč vse osebe v republiki Sloveniji obeh spolov od dopolnjenega 50. leta do vključno 69. leta starosti. Osebe, ki se odzovejo na vabilo, so testirane na prikrito krvavitev v blatu, in če je test pozitiven, nadaljujejo presejanje s kolonoskopijo. Program SVIT v dveh letih zajame približno 560.000 prebivalcev v Sloveniji v navedeni starosti.
Kar se tiče raka na debelem črevesu in danki, je znano dejstvo, da vsako leto zboli in umre mnogo ljudi. Epidemiološki podatki so bili za Slovenijo pred nekaj leti še veliko bolj neugodni kot za večino evropskih držav. Gre za drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi rakave bolezni. Tako veliko umrljivost gre predpisati predvsem poznemu odkritju te vrste raka. Po drugi stani pa velja, da je rak na debelem črevesju in danki mogoče uspešno ozdraviti, če ga odkrijemo pravočasno, kar pomeni v zgodnji stopnji razvoja. Mogoče ga je tudi preprečiti, če odkrijemo in odstranimo že predrakave spremembe na sluznici debelega črevesja in danke - tako imenovane polipe. S programom SVIT tudi rakave spremembe ugotovimo mnogo prej, kot če se bolezen pokaže s simptomi, kot je zapora blata ali razvidna krvavitev iz debelega črevesa, ali pa kot bolečina v poteku debelega črevesa. Iz tega sledi, da pomeni program SVIT novo življenjsko pomembno orodje za preprečevanje in zgodnje odkrivanje te zahrbtne bolezni. Izkušnje v zadnjih štirih letih ter izkušnje iz drugih evropskih držav, kjer so takšni programi presejanja potekali že prej, dokazujejo, da ti programi lahko rešujejo življenja ter prihranijo bolniku in njegovim bližnjim veliko trpljenja.
Matjaž Brenčič, dr. med. specialist interne medicine in gastroenterologije
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
I(C RA DIO PTUJ
89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 17. decembra 2013
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
gobov golaž, pražen krompir SREDA
špageti z bolonjsko omako, rdeča pesa v solati ČETRTEK
naravni puranji zrezki, čebulna omaka, dušen riž PETEK
porova kremna juha, ješprenj z jurčki*, polnozrnat kruh,
skutino pecivo
SOBOTA
piščančje prsi s paradižnikovo omako**, popečena
polenta, jabolčna čežana
NEDELJA
goveja juha, štefani pečenka, endivija PONEDELJEK
kuhana govedina, sladko zelje, krompir v kosih
Ješprenj z jurčki
Sestavine: 300 g kuhanega ješprenja, 2 žlici olivnega olja, 100 g sesekljane čebule, 50 g na kocke narezanega paradižnika, 50 g na kocke narezanega kuhanega korenja, 200 g očiščenih in narezanih jurčkov, sol, poper, pe-teršilj, šetraj, timijan.
Na segretem olju prepražimo čebulo, dodamo paradižnik, korenje, jurčke ter prepražimo. Solimo, začinimo, po potrebi dodamo vodo ali jušno osnovo. Primešamo kuhan ješprenj. Premešamo in kuhamo še kakšnih 5 minut, nato postrežemo.
H v V	V|	■	||V II	I	■ ■
Piščančje prsi v paradižnikovi omaki
Sestavine: 1 čebula, 2 stroka česna, 800 g češnjevih paradižnikov v pločevinki, 4 žlice maskarponeja, 1 pest listov bazilike, 6 zrezkov iz piščančjih prsi, 5 žlic olivnega olja, 0,75 žličke soli, 3 ščepce mletega belega popra,.
Pečico segrejemo na 190 stopinj Celzija. Čebulo in česen olupimo ter drobno sesekljamo. Piščančje zrezke rahlo začinimo s soljo in poprom. V ponvi segrejemo tri žlice olivnega olja, na njem na srednje močnem ognju med mešanjem pražimo čebulo toliko časa, da se zmehča. Dodamo česen in vse skupaj pražimo še 1 do 2 minuti. Vmešamo češnjeve paradižnike iz pločevinke in omako na zmernem ognju med rahlim vrenjem kuhamo 5 do 10 minut. Po okusu začinimo s soljo in poprom. Liste bazilike oplaknemo pod tekočo vodo, dobro otresemo in grobo sesekljamo. Ponev odstavimo in v omako vmešamo maskarpone in polovico bazilike. V novi ponvi segrejemo olivno olje, na njem pa zlato rjavo popečemo piščančje zrezke na obeh straneh. Popečene zrezke preložimo v pekač in prelijemo z omako. Pekač za 25 do 30 minut potisnemo v ogreto pečico. Pripravljeno jed vzamemo iz pečice, potrosimo z baziliko in postrežemo z izbrano prilogo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
POMOTA
Pred sodiščem stoji homoseksualec obtožen posilstva. "Le kako vam je prišlo na misel, da posilite nuno?" ga je vprašal sodnik.
"Oprostite, toda bila je pomota. Mislil sem, da je Zorro."
"Ah, torej se boste tudi vi preselili?"
"Ne, mi ostanemo tukaj!"
DEŽNIK
"Kam greš, otrok moj, tako pozno od doma?" vpraša mama sina.
"V javno hišo."
"Brezobraznež! Takoj v posteljo!"
"Prav, potem naj pa oče sam prinese dežnik, ki ga je tam pozabil."
REKLAMA
Tajnica direktorja je prišla v službo v obleki, ki je več odkrivala kot skrivala. Direktor je pokazal na njen dekolte in jo vprašal: "Je tole naprodaj?" "To pa ne!" je odločno dejala. "Potem pa ne delajte takšne reklame!"
ZAMUJANJE
Jure je zamudil pouk. Ko se je vzpenjal po stopnicah, je srečal ravnatelja, ta pa je pogledal na uro in jezno rekel: "Deset minut prepozen!" "Jaz tudi!" se je oglasil Jure.
GROZILNA PISMA "V zadnjem času prejemam grozilna pisma," se potoži Milan prijatelju.
"Povej policiji, pa ti bodo pomagali!"
"Ne verjamem. Pisma so iz davčne uprave."
SELITVE
Sosedi se pogovarjata: "Kmalu bomo stanovali v lepšem okolju!" se je pohvalila prva. "In mi v mirnejšem okolju!" je rekla druga.
VABILO
"Dandanes človek ne more verjeti niti tistemu, kar je napisano," se pritožuje policist prijatelju. "Kaj se je pa zgodilo?" "Dobil sem vabilo na sprejem. Na njem je bilo celo podčrtano, da je vstop samo s kravato. Jaz sem temu verjel, ko sem prišel tja, sem pa videl, da so imeli drugi gostje tudi obleke."
3609
NASELJE PRI VELIKIH LAŠČAH
POČITEK, ODMOR
HOTEL V STARIGRADU
ČLAN KNOJA
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAPAKA, POMOTA
TRDA TRAVA
HRVAŠKI SLIKAR HEGEDUŠIČ
NEGATIVNI ION
IGRALKA GARDNER
DEL OČESA, ZRKLO
VAS PRI DOLU
PRI HRASTNIKU
OBSUTJE
VARUH, SKRBNIK
LJUBIMEC BOGINJE AFRODITE
MOŠKA MOLITVENA POSTAVA
PETER ERŽEN
DVOJNIK PRI SNEMANJU AKCIJ
STANJE PRED ZDRAVNIŠKO PREISKAVO
IVAN ZAJC
NAPOVED VREMENA
ŠPORTNO MOŠTVO
OKUSNA MORSKA RIBA
NOVINAR VIDMAR
GR. MORSKA NIMFA
NAKIT, KINČ
PILULA, DRAŽE
JAVNI GOVORNIK, PRIDIGAR
STARA POPČASNELA
DIVJA MAČKA
DRAGO IBLER
TOKOVNI ODJEMNIK
VOJAŠKA STOPNJA, ŠARŽA
JUDOVSKA NEMŠČINA
HIP, TRENUTEK
OTON KUČERA
MAMICA
ZGODOVINAR APIH
JAJČASTA POSODA
IRENA VIDIC
MEJNA TOČKA
BISTRINA, JASNOST
ŠOLSKA OCENA
TRATA, RUŠA
NATURA, PRIRODA
LEOPOLDA (LJUBK.)
RIMSKI PESNIK
TANJA LEKŠE
ŽAN MAJER
PRVINA
PREBIVALKA SIRIJE
DRŽAJ PRI GRABLJAH
DOSTAVEK, PRIPIS K OPOROKI
1GGG kg
IZ BESEDE NOTA
SLIKAR (ŽARG.)
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: JIDIŠ = judovska nemščina, MARNO = naselje pri Dolu pri Hrastniku, OPALKOVO = naselje pri Velikih Laščah, ORANT = moška molitvena postava, POLANDA = okusna morska riba, RABUD = trda trava, ZRKALO = del očesa, zrklo, ŽLAJE = držaj pri grabljah.
'dviviAi 'VNOi 'noiaoy '3mz 'v»d is 'in3iai313 'aiAO 'v»ianod
'VAVdVN 'VlOdlSIB '30SIC3IAI 'Al 'VIO '1N3IAIOIAI 'SIQIf 'NIO 'Sld 'vavaiz31 'dOlVdO 'VQI3d3N '111 'VQNVIOd 'XIldONIS 'OAOVHVdO 'QlddOlVIAI 'NOINV 'OlSdVI 'QnaVd 'V10IAIZ :ONAVdOQOA '3>INVZId>l 31 A31IS3d
torek • 17. decembra 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da so mariborski policisti s tiskovnim predstavnikom na čelu ugotovili, da nikakor ne dohitevajo novinark našega časopisa. Tiskovko o petardah so namreč pripravili teden dni po tem, ko je bilo v Štajerskem tedniku že itak vse objavljeno .
... da je bila letos ob novoletnem sprejemu ptujskega župana slavnostna dvorana ptujskega gradu zelo polna. Naslednje leto naj bi bila situacija popolnoma drugačna, saj bo večina od vabljenih že sedela
. da v poetovionski bolnišnici niso edini, ki vneto iščejo novega direktorja; je pač tako, da so se včasih za direktorske stolčke skoraj tepli, v težkih časih pa je ravno obratno.
. da so sicer znamenitost izborov oz. iskanja prvih mož in žena javnih zavodov na širšem in ožjem ptujskem postale ano-nimke. Včasih pa so bile bolj aktualne kuverte .
. da spodnjepodravski župani složno ugotavljajo, da je v slogi in povezovanju moč. Ampak to velja samo do meje vsake občine .
... da so se ormoški rokome-taši odlično privadili na prazno blagajno; tudi z veliko več denarja bi težko zbrali več točk...
Vidi se ...
... da je lajnar pred Mestno hišo z obrnjenim cilindrom, v katerega te dni mimoidoči mečejo (ali pa ne) svojeprostovolj-ne prispevke, neke vrste simbolika za mestno občino. Če nimaš pod palcem dovolj cvenka in si zadolžen do vratu, ti pride prav vsak cent.
... daje za mestno občino zelo žalostno dejstvo, da si mora za odprtje energetsko prenovljenega mestnega stadiona najeti voditelje in PR iz Celja... Ali pa je to potrebno zato, ker domači preveč vedo .
... da prihaja evropski denar za dokončanje avtocestnepovezave do Gruškovja v zadnjem trenutku; sicer bi bilo še dolgo tako kot do sedaj; kajti gospodom v prestolnici se prav milo fučka za to, po kakšnih cestah se vozimo v obrobju države.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 30. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto Rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Anej Vinkler, Ptujska Gora.
Iskrice
Foto: Anica Nemec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Kuku, kam pa letite,« pravi tale mucek najdenček, ki so ga lastniki poimenovali Tom, medtem ko opazuje letanje ptic. Tako je ob današnji fotografiji tedna namreč pripisala avtorica Anica Nemec iz Podgorcev.
Vabimo vas k sodelovanju - pošljite nam vaše fotografije, ki so vam posebej pri srcu in jih želite deliti z nami!
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
5				2			7	
			4			3		
8						1	9	
		4	7	1				6
	9				2			
								1
			2	3	6			4
	5				9			3
1		6			4			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€€	GG
Bik	v	©©©	€€	GGG
Dvojčka	vvv	©©	€	G
Rai	vv	©	€€€	GG
Lev	v	©©©	€€	GGG
Devica	vv	©	€€€	G
Tehtnica	vv	©©©	€	GGG
Škorpijon	vvv	©	€€	G
Strelec	vv	©©©	€€€	G
Kozorog	vvv	©©	€	GGG
Vodnar	v	©©©	€€	G
Ribi	vv	©	€€€	GGG
(Vir: www.pregovor.com)
»Vsak je sam gospodar svoje usode.« Victor Hugo
•SfSfk
»Bojim se uspeha. Uspeti pomeni končati s svojim poslom na zemlji kot pajek, ki ga ubije samica v trenutku, ko je uspel z dvorjenjem. Raje imam stanje neprestanega nastajanja, s ciljem pred seboj, ne pa zadaj.« George Bernard Shaw
»Iz uspehov rastejo novi uspehi.« John Jakes
»Uspejo potrpežljivi in vztrajni, drugi pa ne.« Leung Čie Lau
•k**
»Brez nasprotja ni napredka: to je zakon, po katerem je šla doslej civilizacija.« Karl Marx
»Najboljšapot vodi zmeraj naprej.« Helen Keller •k**
»Gola resnica je, da ljudem ne dene samo dobro, če so včasih prestrašeni, marveč je za napredek družbe nujno, da se prav pogosto prestrašijo.« George Bernard Shaw
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: KRILNI NAPADALEC
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 24. do 30. decembra, 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 24. decembra 2013
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Županov tradicionalni novoletni sprejem; Božični dobrodelni tek; Božična razstava v minoritskem samostanu na Ptuju; Osrednja prireditev ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije; Božični koncert ob novem letu; Zapojmo ob jaslicah; Z glasbo stopimo v novo leto; Želje Ptujčanov v prihajajočem letu; Novoletna poslanica ptujskega župana.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
'AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO^
iß*
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 24.12.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon 9:25 Kuhinjica - pon. 0:00 Info Kanal 0:25 Po zdravje - pon. 1:00 Glasbena 8 (slo.)-13. oddaja-pon 1:30 Modni - pon. 2:00 Ptujska mika 2:20 Zeleno - 5. oddaja - pon. 2:40 Info kanal 3:00 Pomurski tednik - pon. 13:30 Info kanal 16:00 Ptujska kronika - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
16:35 KuhinjicaB ■ASportino) - zz.oddaja Botoscena - .26. oddaja
......____________ pon.
18:55 Film Campus: Revolucija - pon. 19:00 Butan-dezela grmečega zmaja 19:30 Glasbena 8 (tuja) -12. oddaja- pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo -pon. 21:00 Ptujske odrske deske 14. oddaja - pon. 21:25 Dan spomina:
Ena sama sekunda je dovolj-pon.
22ifS hrfo'StanaPnika P°n'
Sreda 25.12.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal
11:00 Glasbena 8 (tuja) -12. oddaja - pon. 11:30 Modni - pon. 12:00 Info kanal
14:00 Gostilna »Pr Franceti 59. oddaja - pon. 15:15 Info kanal 16:30 Jjubinjica Cista umel
19:00 Zemlja in mi - 22. oddaja - pon. 19:30 Glasbena 8 (slo.) 13. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Po zdravje-6. oddaja 20:55 Cista umetnost - 26. oddaja - pon. 21:20 Motoscena - 26. oddaja - pon. 21:45 Regi TV Gorišnica 22:55 iirra kanal
Četrtek 26.12.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 0:00 Info kanal
0:35 Motoscena - 26. oddaje - pon. 1:00 Glasbena 8 (slo.) 13. oddaja - pon.
-pon.
1:30 Modni - pon. 2:00 Ptujska kronika 12:35 Info kanal 3:20 Povabilo na kavo 4:15 Info kanal 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 Film Campus: Kosmata ljubezen -pon. 6:30 Jtuhlnjica
7:00 Široko oko-12. oddaja-pon. 7:40 Zeleno - 5. oddaja - pon. 8:00 Ptujska kronika - pon. 8:25 film od blizu: Polovica mene - pon.
17:00 Cista umetnost - 26. oddaja - pon. 17:25 To bo moj poklic:
Arhitekt in inženir gradbeništva- pon. 18=00 Povabilo na kavo - pon. 18:50 Glasbeni predali
18:30 Sport(no)- 22. oddaja - pon. 19:00 Po zdravje - O.oddaja - pon. 19:35 Dan življenja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Glasbena 8 (tuja)-13. oddaja 20:55 Dan spomina:
Ena sama sekunda je dovolj-pon. 21:10 Fjlm Campus: Kot doma - pon. 21:201 tista umetnost - 26. oddaja -pon. ^:45^lasbeni gredah
22l20 Zemlja in mi - 22. oddaja - pon. 22:50 Info kanal
Spremljate nas lahko tudi na 12 in SI0LTV
PRODAJA VOZIL
nik	Cen&	Oprema	Barva
2006	6.900,00í	serv. knjiga	kov. Črna
2006	4.350,00€	avi. klima	kov. srebrna
2010	5.640,00«	25.000 prev.	kov. Črna
2002	4.500,00 €	avi. klima	kov. modra
2007	5.550,00«	serv. knjiga	kov. modra
2003	2.380,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
2007	3.900,00«	51.000 prev.	kov. olivna
2007	12.600,00«	serv. knjiga	kov. Črna
2011	7.400,00«	prvi last.	kov. srebrna
2010	9.350,00«	avt. klima	kov. siva
2007	5.990,00«	avi. klima	kov. siva
2007	8.500,00«	avt. klima	ušiva
2003	5.300,00«	serv. knjiga	kov. siva
2011	11.490,00«	serv. knjiga	kov. siva
2003	10.900,00«	usnje	kov. srebrna
2002	2.150,00«	klima	kov. modra
2008	6.190,00«	prvi last.	kov. srebrna
1999	2.750,00«	klima	rdeča
2008	5.690,00«	43.000 prev	kov.bordo
2006	6.900,00«	serv. knjiga	kov. siva
Znamka
renault espace 2.2 dci privilege renault dynamique lux megane 1.9 dci gt 2006 renault twing01.216vtrend lev bmw limuzina 525 d avt. mtehnic peugeot 4071.6 hdi confort pack renault cli01.216vexpr. renault cli01.2st0ria bmw520 dt0uring chevrolet cruze 1.616vst renault scenic 1.5 dci expression renault scenic 1.5 dci dynamique audi a41.9tdi audi a41.9tdi
citroen c41.6 hdi selection grand mercedes- ben2 cabrio 320 clk avantgard seat ibiza1.4 mpi stella peugeot 3081.416v confort mercedes-benz a160 classic renault megane 1.616v elan renaultmegane 1.9 dci cabrio privilege
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ■ GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Hajdois 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
■ :Mi1WI=IJII! IV.VJ I MtTJ ! tej BTSP
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENAe		OPR.	ezizz^h
AUDI A4 AVANT 2.0TDI	2009	13.990,00	1.LAST., VSA OPREMA	BISERNO BELA
AUDI ALLR0AD 2.5 TDI QUATTRO	2003	5.490,00	4X4, SLO, VSA OPREMA	KOV. SIVA
BMW 318(1 TOURING	2009	13.490,00	1. LAST., VSA OPREMA	KOV. ČRNA
BMW 318 dTOURING DIESEL	2004	5.490,00	AVT. KLIMA, 17 C0L	KOV. MODRA
BMW 520 d F10 NOV MODE	2011	31.990,00	VSA OPREMA	KOV. MODRA
CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdi	2008	8.490,00	KUMA, KOT NOV	K0V.VU0LIČNA
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI	2009	8.990,00	1.LAST, VSA OPREMA	BISERNO BELA
CITROEN C51.6 DIESEL HDI	2011	11.990,00	1.LAST., NAV1G.	KOV. ČRNA
FORD C-MAX 1.6 DIESEL 1DCIGHIA	2010	9.990,00	1 .LAST., NAVIG.	KOV. SIVA
FORD M0NDE0 2.0 DIESE TITAN.	2009	9.990,00	AVT.KUMA, NAVIG.	KOV ČRNA
0PEASTRA1.7CDTI DIESEL	2009	6.990,00	KUMA, 1.LAST.	KOV. SIVA
OPE ASTRA GTC1.616V	2008	6.790,00	C0SM0	KOV. ČRNA
OPE INSIGNIA SPOFfTS TOURER 2.0 CDTi	2011	13.990,00	VSA OPREMA	BISERNO BELA
RENAULTCU01.216V	2004	2.990,00	KUMA, SLO	K0V.SREBRNA
RENAULT ESPACE DCI DIESE	2004	3.490,00	KUMA, VEUKI SERVIS	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI	2008	5.990,00	1.LAS., SLO	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2008	6.490,00	KUMA, SLO	KOV. ZLATA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
Mali oglasi
STORITVE
ILS*
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www. roletarstvo-arnus.si / info@ roletarstvo-arnus.si.
4SAPKE, STRIŽENJE IN NEGA PSOV, Karmen Ciglar, s. p., Spu-hlja 1, 2250 Ptuj, 070 826 727. Ob prvem striženju gratis kopanje psička.
VCUKfl BOŽIČNO-NOVOlčTNfl PRIR€DIT€V
»ZA MfllC IN VČUKC«
v petek, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvorani Center	^
SPIDI
z MINI TALENTI
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM koruzo v bing-bang vrečah po 500 kg za 0,23 €/kg, možnost
dostave. Tel. 041 723 957._
KUPIM bikca simentalca, starega okrog 10 dni. Tel. 031 416 548. PRODAM bikca simentalca, težkega okrog 140 kg, in teličko simentalko, staro tri tedne. Tel. 031 840 282.
PRODAM prašiče domače reje za zakol. Tel. 031 422 067.
NEPREMIČNINE
BLIZU PTUJA gradimo novo naselje vrstnih hiš, uredimo ugodno financiranje. Tel. 041 646 662. Aleksander
Lončarič, s. p., Skorba 36._
PRODAMO obnovljeno dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 632 833. V NAJEM DAMO 2,5-sobno stanovanje v Gorišnici. Tel. 031 744 413.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	BARVA
AUDI A4 AVANT 2,0 TDI MULTITRONIC	2011	17.780,00	ČRNA
BMW SERIJA 1:118D FITTTURA	2010	12.880,00	KOV. T. SIVA
BMW SERIJA X6: XDRIVE30D AVT.	2009	42.000,00	BELA
CITROEN XSARA PICASS01,6116V ELAGENCE PLUS	2008	5.590,00	KOV. RJAVA
FORD FOCUS 1,8 TDCI TREND	2006	4.280,00	BELA
FORD FOCUS KARAVAN 1,6 TDCI GHIA	2010	8.280,00	KOV. ČRNA
OPEL INSIGNIA 2,0 CDTI COSMO	2010	12.700,00	KOV. SIVA
PEUGEOT 307 CC DYNAMIQUE 1,616V	2004	4.450,00	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE EXCEPTION 2,0 DCI	2010	10.980,00	KOV. SIVA
RENAULT GRAND SCENIC 1,5 DCI BUSINESS	2011	9.780,00	KOV. SV. MODRA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2011	7.980,00	BELA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI BUSINESS	2011	9.770,00	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN GOLE RABBIT 2,0 TOI	2008	8.880,00	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN GOLE VARIANT COMF.1,6 TDI	2011	10.980,00	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN PASSAT CC 2,0 TDI DPF	2010	16.580,00	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN TOURAN 1,6 TDI COMF.	2011	15.580,00	KOV. SREBRNA
VOLVO S60 03 KINETIC	2012	18.800,00	BELA
ODKUP VOZIL V ENI URI
RADIOPTUJ
89,8» 98,2 "I04r3
budi£foa>
89,8 98,2 104.3 Ml*
v. radio-ptu.j.ii
■	DEDEK MRAZ bo razdelil bombončke in sladkarije	i
■	JUHI	M
■	ČAROVNIK AVGUSTINO	M
■	MATEVŽ ŠAVORA	■
■	IN OSTALI MLADI GLASBENIKI V
■	RIMLJANI DRUŠTVA POETOVIO 69^ Ustvarjalne delavnice
■	BOXMARK	g-a	^jC
■	PIKAPOLONICA J^ ^TlOj)
Voditeljici:	^
Mateja Tomašič in Manja Kokol
Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj
Pokrovitelj:
www.radio-tednik.si
torek • 17. decembra 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 24. december
9:00 Ptuj, minoritski samostan: 6. razstave TD Ptuj in ostalih, Ob božiču, do 17.00,
vsak dan do 27. 12. 9:00 Slovenska Bistrica: Božični sejem s praznično ponudbo, do 19.00 22:00 Studenice: Žive jaslice, TD Samostan Studenice
Sreda, 25. december
9:00 Ptuj, minoritski samostan: 6. razstave TD Ptuj in ostalih, Ob božiču, do 17.00, vsak dan do 27. 12.
17:00 Krčevina pri Vurberku, Mohorkova graba: pravljični gozd Rdeča kapica, Božični
večer, MoPZ Grajena, VS Melos, GŠ Decima, pater Mirko Pihler 17:00 Ptuj, Belšakova ul. 71, dvorišče Krščanske adventistične cerkve: žive jaslice 17:00 Studenice: Žive jaslice, TD Samostan Studenice 18:00 Prepolje: predstava na prostem Božična zgodba, KD Urška, KGD Ptičica 20:00 Ptuj, Terme, Klub Gemina XIII: Pingijev Božični gala ples s Karneval bandom
Četrtek, 26. december
9:00
15:00 15:00
16:00
17:00
17:00
19:00
19:00
Ptuj, minoritski samostan: 6. razstave TD Ptuj in ostalih, Ob božiču, do 17.00, vsak dan do 27. 12.
Krčevina pri Vurberku, Mohorkova graba: Žive božične jaslice, do 18.00 Podlehnik, večnamenska, športna dvorana: Tradicionalni božično-novoletni koncert, Pihalni orkester Podlehnik in glasbena skupina Insinitus Slovenska Bistrica, cerkev Žalostne Matere božje: maša s krstom vina in druženje na Trgu Svobode, Društvo vinogradnikov Ritoznoj Slovenska Bistrica Ptuj, Terme: božično otroško rajanje v izvedbi bratov Malek in RUD Eleja, predstava Škrat reši Božič, obisk Božička, delavnice, ples, modeliranje balonov Studenice: Žive jaslice, TD Samostan Studenice, ob 14.00 posebna uprizoritev za invalide, starejše, mlade družine
Majšperk, KPC: osrednja občinska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ŠKD Sestrže in ostala občinska društva
Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije: osrednja slovesnost MO Ptuj ob dnevu samostojnosti in enotnosti, večer slovenske popevke s Pihalnim orkestrom Ptuj in Alenko Godec, slavnostni govornik Štefan Čelan
Petek, 27. december
9:00
15:00
18:00
18:00
19:30 20:00
Ptuj, minoritski samostan: 6. razstave TD Ptuj in ostalih, Ob božiču, do 17.00 Krčevina pri Vurberku, Mohorkova graba: Žive božične jaslice, do 18.00 Ptuj, Mestna tržnica: Ptujska pravljica, prihod dedka Mraza in tete Zime s spremstvom, ob 18.20 predstava O darilu, ki ga nihče ni hotel Gledališča pravljičarna, ob 19.00 nastop pevca Blaža Vidoviča
Skorba, Dom krajanov: Božično-novoletni koncert, KD Skorba, Tamburaški ork.
KUD Majšperk in Ana Karneža, operna pevca Petra Turk Rupret in Sergej Rupret,
Uroš Sagadin, Učiteljsko-vzgojiteljski PZ OŠ Hajdina
Ptuj, Mestno gledališče: monokomedija Vlada Novaka, Gajaš, arestant
Ptuj, Terme, Klub Gemina XIII: koncert skupine TABU - Slečeno in preoblečeno
Sobota, 28. december
9:00 Majšperk, Breg: tržnica domačih proizvodov, mesnih, mlečnih, zelišč, sladkih
dobrot, medu in ročnih del, do 11.00 15:00 Krčevina pri Vurberku, Mohorkova graba: Žive božične jaslice, do 18.00 17:30 Ptuj, Mestna tržnica: Ptujska pravljica, Grimmove pravljice s pravljičarko Liljano
Klemenčič, 18.45 nastop skupine Vox Arsana 18:00 Prepolje: predstava na prostem Božična zgodba, KD Urška, KGD Ptičica 18:00 Ptuj, Mestna tržnica: predstava Aska in volk ali Ples za življenje 19:00 Ormož, športna dvorana OŠ Ormož na Hardeku: Novoletni koncert Pihalnega orkestra Ormož
20:00 Ptuj, Terme, Klub Gemina XIII: 10. sezona Primusovin vinskih zgodb, praznične penine
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 26. december: 19:00 Philomena.
Petek, 27., sobota, 28., in nedelja, 29. december: 16:00 Jaz, baraba 2; 18:00 Skozi čas; 20:05 Philomena.
priori
oblačilo s sporočilom
Verjamemo
v individualnost ljudi, ki ostanejo zvesti samemu sebi.
V prihajajočem letu vam želimo vse dobro.
Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, Ptuj, tel:02/ 779 71 11, info@zascita-ptuj.si
Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru.
(Svetlana Makarovič)
SPOMIN
Pred tremi leti je sklenil svojo življenjsko pot
Anton Šibila
TRNOVEC14
Hvala vam, ki s prižgano svečo, cvetom in mislijo ohranjate spomin nanj.
Tvoji najdražji
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče in prababice
Marije Tašner
IZ GRAJENŠČAKA 79
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskreno hvala g. župniku Lahu, kvintetu Zarja, gospe za opravljeno molitev, govornici, praporščakoma in pogrebnemu podjetju Panek. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: sinovi Albin, Štefan in Slavko z družinami
	(vi
	T—
	•t
	(N
	X
	tU
	te.
	O
	1-
SIP
f
08:00 Kronika iz občine Destrnik 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Benedikt-Prijatelj poje prijatelju 17:00 Vitomarci-Pesem na vasi 19:30 TV prodaja
20:00 Dobrodelni koncert OS Destrnik 21:30 Oddaja iz občine Destrnik 22:30 Gostilna pri Francetu
08:00 hajdina-Štajerska Frajtonarica 10;00 Miklavžev koncert v Trničah 11:00 Orfejčkova parada 13:20 Video strani 18:00 Starše-Koncert ob koncu leta 20:00 Mesečna Kronika Hajdina 21:00 Hajdina-l2 domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu
08:00 Predstavitev zbornika OOZ Ptuj
09:45 Vitomarci-Pesem na vasi	program V Živo tudi 11:30 TV prodaja preko spleta' 12:00 Video strani . 17:00 Benedikt-Prijatelj poje prijatelju WWW.SIptV.SI 20:00 Veselo igra-Poročil se bom s svojo ženo 22:00 Orfejčkova parada 23:35 Oddaja o kulturi _ 00:25 Video strani
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP TV
	cvi
	
	u>
	es
	X
	UJ
	1-
	ce
	t—
	m
	■O
V SPOMIN Filomena Obran
roj. 29. 11. 1918 f umrla 27. 11. 1993
Jožef Obran
roj. 28. 1. 1911 f umrl 21. 12. 1993
BIVAJOČA V SLOMIH ŠT. 5, 2257 POLENŠAK
Mineva brez vaju že 20 let, odkar sta nas zapustila draga mama Filomena in ata Jožef.
Vsem, ki se ju spominjate, ko z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, morda prižgete svečko ali jima poklonite cvet, iskrena HVALA.
Vajini otroci z družinami
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem: edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
(Jimenez)
SPOMIN
13. decembra je minilo šest let, odkar nas je zapustila
Dragica Lesjak
IZ MOŠKANJCEV 20
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji nosite cvetje in prižigate svečke.
Vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
V SPOMIN
11. 12. mineva eno leto, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast, dedek, stric
Janez Kolenko
IZ STOJNCEV 131
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10
ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Stajersi

HOTELS & RESORTS Terme Ptuj
Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMALNEM PARKU TERM PTUJ.
1.JožefKokol,	Dravska 6,2250 Ptuj6janezVučina,Juršinci 40 a, 2256Juršinci
2.	Anton Furman, Dobrina 57 a, 2287 Zetale	7. lvanVidovič, Dolena 19 c, 2323 Ptujska Gora
3.	Slavica Bratuša, Domava 58,2252 Domava	8.Janja Bratužek, Vareja 16,2284 Videm pri Ptuj'
4.	Bernardka Merc, Gradišče 28,2285 Zg. Leskovec	9. MartinaArnuž, Zg. Voličina 8,2232 Voličina
5.	Bojan Erjavec, Maistrova 30 a, 2250 Ptujio. Milica Skuhala, Pršetinci 7,2258 Sv. Tomaž
Nagrajenci boste prejeli nagrado po pošti.	^^^^^	^
Termalni Park
Terme Rili
JU
Praznični izlet v predbožični Salzburg
Foto: M. Ozmec
Romantično in nepozabno mesto, polno zgodovine
Med naročniki Štajerskega tednika smo od 29. novembra do 6. decembra izvedli nagradno akcijo za ogled predbožičnega Salzburga, skupaj z izžrebanci pa smo se na čudovit izlet odpravili na prvi zimski dan, minulo soboto, 21. decembra.
Nagradnega izleta v predbožični Salzburg, ki smo ga sodelavci Štajerskega tednika pripravili v sodelovanju s turistično agencijo Sajko, se je udeležilo 22 izžrebanih bralcev s partnerji, tako da nas je skupaj s predstavniki naše družbe potovalo 48. Zbrali smo se pred železniško postajo v Ptuju, kjer so nas pričakali izjemna vodička Metka iz Agencije Sajko ter zanesljiva voznika Tone in Bogdan iz prevozništva Pajnkiher.
Romantično mesto Salzbrug ali po naše Solnograd je dobilo ime po belih solnih kristalč-kih, ki so mu zagotovili razvoj, vzpon in bogastvo, svetovno slavo pa je doseglo, ker je to rojstni kraj velikega Mozarta, pa tudi po svetovno znanih slaščicah - Mozartovih kroglicah. V mestu, kjer se skoraj na vsakem koraku srečuješ z zgodovino, smo si z zanimanjem ogledali vse štiri večje trge in mestne znamenitosti, od Mozartovega spomenika do stolnice, rezidence salzburške nadškofije, samostana, cerkve in pokopališča sv. Petra, do Frančiškanske cerkve in drugih znamenitosti. Ustavili smo se pred Mozartovo rojstno hišo in nadaljevali mimo rotovža, med izogibanjem znamenitim konjskim vpregam, ki po mestu prevažajo turiste, pa smo si ogledali še veličastno mestno katedralo. Mimo najmanjše mestne hiše na svetu, ki je široka le dober meter in pol in ima svojo hišno številko, smo se sprehodili po peš mostu, ob ograji polni ljubezenskih ključavnic zaljubljencev, podali še prek reke Salzah ter skupinski in vodeni del sklenili z ogledom čudovitega dvorca Mirabel, njegovih znamenitih vrtov in parka. Ob povratku v stari del mesta smo se ustavili tudi na mestni tržnici, kjer so na prvi zimski dan ponujali celo sveže češnje, jagode in maline, nato pa smo imeli še dovolj prostega časa za nakupe in samostojne oglede raznovrstnih stojnic, okrašenih s tisočerimi okrasnimi lučkami in obeski. Največja gneča pa je bila na božično-novoletnem sejmu, na trgu pred stolnico, kjer so ves dan potekali številni nastopi raznih umetnikov, pevskih,
Sončen prvi zimski dan je pozno popoldne nekoliko pokvarila megla, a pogled na mogočen dvorec Hohensalzburg je bil tudi tako nepozaben.
glasbenih in tudi plesnih in folklornih skupin.
Veselo že od konca novembra
Predbožično dogajanje se je v Salzburgu začelo že konec novembra. Predvsem center mesta krasi na tisoče prazničnih lučk in smrek, na stojnicah pa poleg številnih ročnih izdelkov domače obrti, okraskov in raznih sladic prodajajo tudi izvirne spominke, medtem ko mimoidoče omamlja vonj po cimetu in kadilu, saj skoraj na vsakem koraku ponujajo kuhano vino in punč ter seveda različne kulinarične dobrote. Vse skupaj je sicer precej dražje kot pri nas, saj imajo tudi enkrat višje osebne dohodke, sicer pa je Salzburg tudi v predbožičnem času popolna romantika, zato se mu, tako kot nekoč Martin Krpan, ki je tjakaj s svojo kobilico hodil po sol in z njo trgoval, človek enostavno ne more upreti. Nepozaben je pogled z mogočne trdnjave Hohensalzburg na praznično okrašene mestne trge, strehe, številne zvonike ob reki Salzach. Nepozabni
so mogočni baročni vodnjaki, stare ulice, doživetje zase pa je obisk znamenite Mozartove rojstne hiše, kjer je še vedno violina, na katero je igral kot otrok in z njo nastopal po velikih evropskih mestih, njegova piščal in celo klavir, na katerem je komponiral tudi nekaj svojih prvih del. Vredno je stopiti tudi v stolnico, katere zvonovi igrajo Mozartov napev
in pred katero stoji največji baročni vodnjak zunaj Italije - Residenzbrunnen. Poseben čar pa je seveda predpraznič-no potepanje in nakupovanje na pisani tržnici ter brskanje po trgovinah v Žitni ulici.
In če ste v Salzburgu, ne smete pozabiti na znamenite in po vsem svetu znane sladice. Originalne Mozartove kroglice lahko prepoznate po sre-
brnem papirju z modrim Mozartovim portretom in ročni izdelavi. Kupite jih lahko samo v slaščičarni Fürst, kjer so jih tudi prvič izdelali. Skratka, v predbožičnem Salzburgu smo slišali, videli, okusili in doživeli toliko vsega, da je to težko prenesti na papir, zato bodo zgovornejše fotografije.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Originalne Mozartove kroglice lahko prepoznate po srebrnem papirju z modrim Mozartovim portretom in ročni izdelavi.
Foto: M. Ozmec
Salzburg premore tudi najmanjšo mestno hišo na svetu, ki je široka le dober meter in pol in ima svojo hišno številko.
Osebna kronika
Rojstva: Mihaela Šimuno-vic, Vrazova ul. 56, Maribor - deček Mark; Polonca Rakuša, Žerovinci 20 a, Ivanjkovci - deček Jaka; Viktorija Drevenšek, Breg 15, Majšperk - deklica Valerija; Jasna Perko, Dežno pri Makolah 10, Majšperk
-	deček; Veronika Cvetko, Hlaponci 53 a, Polenšak -deček Aleks; Doroteja Pra-protnik, Mihovci pri Veliki Nedelji 31, Velika Nedelja
-	deklica Neli; Anita Žižek, Rinčetova Graba 2 a, Ljutomer - deklica Vasja; Sonja Hojnik, Hlaponci 20, Juršin-ci - deček Lukas; Marjetka Pal, Barislovci 19 c, Lovrenc na Dr. polju - deček Lovro; Pamel Pristovnik, Žička c. 37, Sl. Konjice - deklica Mia; Jasmina Skurjeni, Ja-nežovski Vrh 1, Destrnik
-	deklica Vita; Teja Irgolič , Majeričeva 3, Maribor - deček Tai; Andreja Šalamun, Župetinci 18, Cerkvenjak
-	deklica Eva; Lana Madic, Frana Skupila 7 a, Varaždin
-	deklica Dora; Eva Janže-kovič, Stojnci 101, Markovci
-	deček Jan; Mihaela Vese-njak, Partizanska ul. 12 c, Središče ob Dravi - deček Tin; Bernarda Kelc, Gajevci 23 a, Gorišnica - deklica Zala; Doroteja Sobočan, Ul. H. Mašere in Špasica 4, Maribor - deček Aleksander; Klaudija Zemljarič, Mala vas 30, Gorišnica - deček Lionel; Barbara Marčič, Ul. 8. februarja 65 a, Miklavž na Dravskem polju - deklica Sofija; Nataša Koren, Babni-kova ul. 8 a, Maribor - deček Nal Filip; Valerija Jerič, Tomšičeva ul. 24, Slovenska Bistrica - deklica Avelin; Ba-rije Cvetko, Prvomajska ul. 13, Rogaška Slatina - deček Adrian.
Umrli so: Ivan Job, Sodinci 18, rojen 1932 - umrl 15. decembra 2013; Jože An-tonič, Mlinska c. 1 c, Ptuj, rojen 1942 - umrl 14. decembra 2013; Ivan Korotaj, Litmerk 16, roj. 1928 - umrl 15. decembra 2013; Katarina Lampret, roj. Korez, Celjska cesta 33, Rogatec, roj.
1930	- umrla 14. decembra 2013; Marija Jakob, roj. Čeh, Pestike 8, rojena 1934
-	umrla 15. decembra 2013; Marija Mihelač, Tržec 7, rojena 1932 - umrla 16. decembra 2013; Jožef Kur-nik, Kicar 42 a, Ptuj, rojen
1931	- umrl 13. decembra 2013; Juliana Strelec, roj. Ovčar, Gradišča 137 a, rojena 1932 - umrla 16. decembra 2013.
Napoved vremena za Slovenijo
O božiču zeleno, o veliki noči sneženo.
Foto: M. Ozmec
Številne obiskovalce in turiste med ogledom romantičnega mesta prevažajo značilne konjske vprege z domačimi furmani.
Danes bo v zahodni polovici države oblačno z občasnim rahlim dežjem, drugod bo delno jasno. Krepil se bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature v krajih z oblačnim vremenom od 4 do 9, drugod okoli 0, najvišje dnevne od 7 do 13 stopinj C.
Obeti
V sredo bo oblačno, padavine se bodo na zahodu krepile in se širile tudi nad osrednje kraje. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1300 metrov. Ob morju bo pihal jugo, drugod okrepljen južni do jugozahodni veter. Do četrtka zjutraj bodo padavine zajele vso državo. V četrtek bo oblačno in deževno. Meja sneženja se bo popoldne v severni Sloveniji spustila pod 1000 m nad morjem.