oar Write U» Today
Advertising
are
REASONABLE____
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izv&emi nedelj in ^ *	praznikov).
^ ZA $6. NA LETO NAD 300 IZDAJ
TELEPHONE: Cfctetsem 3—1242
m BNMd CtM« Muier beptrmber 21st, IMS at tbe f«M Office M New lerk. N. onder Ari «f (ongreM •t Marefc M. 1871.
No. 293. — Stev. 293.
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 19, 1939—TOREK, 19/DECEMBRA, 1939
Volume XLVII. — Letnik XLVI1.
BITKA V ZRAKU
Angleški letalci so napadli Helgoland
BERLIN, Nemčija, 19. dec. — V celi sedanji vojni je včeraj največji angleški škadron aeroplanov skušal napasti nemške vojaške naprave ter je hotel poleteti daleč v notranjost Nemčije, toda je bil odgnan. W
NEMCI BAJE IZSTRELILI 34 AEROPLANOV
Kot zatrjujejo Nemci, so Angleži pri tem zračnem napadu doživeli najbolj katastrofalen poraz v zgodovini avij,atike. Angleški aeroplani — 44 po številu — so hoteli bombardircti nemške utrdbe ob celem obrežju Severnega morja, — toda nemški Messerschmidtovi zasledovalni aeroplani so jih izstrelili 34 nad Helgolandskim zalivom. Boj je trajal skoro dve uri.
Ko se je angleško zrečno brodovje pokazalo nad Severnim morjem, so se dvignili nemški Messerschmidtovi zasledovali aeroplani ter so zadeli na sovražne aeroplane nad Helgolandskim zalivom. — Nemškim aeroplenom je poveljeval stotnik Schu macher, ki je poveljeval nemškim aeroplanom, ki so I 4. decembra uničili l 0 izmed 20 angleških aeroplanov. i
Nemci »o v tej bitki izgubili samo 2 aeroplana. ANGLEŽI ZANIKUJEJO NEMŠKO POROČILO
LONDON, Anglija, III. dec. — Angleško zračno ministrstvo pravi, <la je nemško poročilo, da je bilo izstreljenih M angleških aeroplanov, 44zelo pretirano."
Ministrstvo prani, <Ja je napad na Helgoland izvedlo (io aeroplanov in da m- samo 7 aeroplanov ni vrnilo. Izstreljenih pa jo bilo ]-J nemških Messersehmhltovih zasledovalnih letal.
NEMŠKA KRIZARKA POTOPLJENA
LONDON, Anglija, dec. — Angleška admiraliteta po-roča, da ste dve angleški podmornici izvedli drzen napad na nemške 1»ojne ladje in da -te potopili eno križarko, poškodovali <live križarki in uničili eno podmornico.
1'odmoruiei ste se priplazili skozi nemško obrambo jeklenih ■mrež in min do ustja Lahe, kjer se nahaja nemško vojno bro-dovje. Napad sta izvedli podmornici Ursula in Salmon.
PRVI KANADCI DOSPELI V ANGLIJO <
LONDON, Anglija, 11». dec. — Lord admiralitete Winston Churchill je naznanil, da je navzlic nemškim podmornicam dos|»el v Anglijo prvi oddelek kanadskih vojakov.
V >nojem govoru po radio je ChurcJiill omenil potop nemške bojne ladje "Admiral Graf Spec" ter rekel, da se je Nemčija umaknila z visokih morij in <la Anglija i>opolnoma I obvladuje morja, vsled česar je bilo tudi mogoče Kanadčane' \urno prepeljat i čez Atlantik v Anglijo.
MEHIŠKA DELAVKA V UNIFORMI
Diplomatska vojna v ospredju
Demokratske in fašist;*čne države proti Rusiji. — Zastopniki Anglije, Francije, Nemčije in Italije v stalnem posvetovanju.
KODANM, Danska, 18. dec. — 1/. zelo zanesljivega vira prihaja port »čilo, da so se zastopniki Anglije, Francije, Nemčijo in Italije že sporazumeli glede pogojev za evropski i mir. Ta sporazum pa pomeni dejanski ultimatum sovjetski Ifusi ji.
Iz govora italijanskega ivna-ujega ministra grofa (ralcazza ( iana v soboto v zbornici kor-poracij j«1 razvnlno, da j«- že'
I n m lo
Pred zborničnim
nnnnrAIH Edwina S. Smitha dolže, da VUMVI will je nameraval vprizoriti bojkot, dočim pravi on, da je skušal le pospe&iti uravnavo stavke v teksti'ni tovarni.
L. valnega odbora, čt ve, da je s " 1-1 pismom, ki ga je poslal Kline's ('o., prekršil določbe De-ijvskega uradu, je odvrnil
Člani in članice konfederacije mehiških delavcev no.-ijo oh priliki kakega praznika vojaške uniforme. Na sliki je delavka v uniformi in z mehiško zastasvo.
WASHINGTON, D. C.,
lee. — Posebni zbornični o l->koro priš«*l <*-;u-, da bodo ti bor, ki preiskuj«? poslovanj.' pri «I logi objavljeni.	j Delavskega. urada (National
Pogajanja, ki so v teku že j Labor K.lations Koard) j«- za-'Smith, da mu to ni znano, več tednov, bodo tudi prinesla; slišal U«.t priča načelnika ura-j odgovor na mnoga radiu, edna j da, Kdwina S. Smitha. Do!/.«;,
vprašanja gled<* najbolj čudne Ua, da j.- skušal vprizoriti boj- Konzulat mora dobiti evropske vojne.	kot proti neki tovarni za u°-'piRRMOG
Ta podajanja IhmIo ii. pr. po- j ga vice, kar je pa Smith odloč-J jasnila nenavaden mir na za-1 „o zanikal.	j WASHINGTON, D. <—
padni fronti. Pojasnila bodo oi>«lolžitvo temelje na kores-1 V,uda > včeraj odredila, da
|H>ndenei med Smithom in Lou-1°"tori ameriškega konzulat i oni K. Kirsteinom, po« I pre« U v Dubimu morajo biti zakurje-x ii iikoni bostonske trgonin« William Kilenc's Sons Co. —
►lokado iv nemško , 4 ,..... , „	(l, i;
; Aleu to kore-pom ienco so t u« i i
' pisma .lolma W. Jvielmana,
Delavske vesti
14441 družin ima raje avto nego relief
V Cleveland!! je bilo črtanih 1441 družin z reliefnega seznama, ki niso hotele vroč,ti svojih avtomobilskih plošč. Frank (i. Jones, mestni reliefni komisar, je izjavil, da j«- bila dne l'o. oktobra izdana odredba, «la mora vsak, ki je na reliefnem i-eznamn vročiti avtomobilske plošče, ako ne more nepobitno dokazati, da mu je aivtoinobil nenadomestljiva živi jen ska pot rebščina.
Pristaniški delavci pomagajo razvažalcem
Joseph 1*. Y?yan, predsednik
nov med stavbinskiinj «l«*lavei.
t n« I i, zakaj sta mogla dva tieni--ka najve«\ja parnika Kremen in New York pluti iz varnega pristanišča \' Mnrmansku sko-/a angleško pristaniš«"-e.
Pogajanja • imajo namen u-i krotiti ruskega medveda in ga |n»-la!i v kletko, v kateri se je nahajal pr«* I zvezo s Hitler- J jem.
Do <edaj pa Hitler >amo v »■hi to;'-ki še ni popustil; nikakor namr«*č ni pri volji «lovo-lili, da bi Avstrijci s plebisci-lorn odločili, ak«> hočejo ostati pri Nemčiji, ali pa hočejo zopet imeti svojo neodvisno državo, kar zahtevajo zavezniki.
Ne glede na to, kar je rekel
uradnika American Federation of Hosiery Workers, in pa okrožnica, v katerem se pozi va javnost, naj s«» pri nakupu svilenih nogavic najprej prepriča, da blaga ni izdelala i Berk-hire Knitting Mill v
ni, pa če je vojna v K »ropi ali n«>. Kontraktor, ki ima z konzulatom pogodbo za nabavo premoga, se izgovarja, da jc premog težko dobiti in da j«* znatno dražji. General Ac-yl_ j« ountiiig Office je naročil konzulatu, naj zahteva o«l kon-traktorja premog in če ga <>d njega ne more dobiti, naj ga naroči drugod, dodatne stro-
Ameriška 1'edcracije j«' mne- grof Ciano v tem oziru v zbor-nja, da posega s to agitacijo niči korporacij, so se zastopni-ClO v njen delokrog ter da šejki držav do sedaj sporazumeli skuša razširiti na njene stro- v naslednjih točkah:
,	I (Nadaljevanje na J. sir.)
Rea<ling, Pa., pri kateri je bil svoj«'časno št ra jk.
Smith je odločno zanikal, da je nameraival izvesti kakšen bojkot, pač je pa hotel Kir-steina le opozoriti na položaj, upajoč, da b«> njegovo posre-dovanje m«»goče pospešilo konec stavke.
j ške naj pa konraktorju zaračuna.
Drzni VLOMILCI
ROCHESTER, N. V., 18. dec. — V stanovanje policij -skega kapitana George Rutben berga so vlomili neznani ter odnesli ^.'iL'.'i v gotovini. Za Na vprašanje Kdmundn M. i^'JHo dragocenosti in dva )»o-Tolamla, odvetnika preisko- i licijskega rcivolverja.
Obupen položaj selečih se delavcev
PHOENIX, Ariz., IS. dee.— Raziskovalci,, ki s«> v službi WPA, sestavljajo poročilo o I strašni usodi tako imeuot^anih selečih se delaveev, ki |x>tujejo j »o deželi ter iščejo začasen za-- lužek.
Lani j«* «lospe!o v drža\«> A-rizono r>]H takih družin. Tja so jih privabili oglasi plantaž-
Hitler ukazal potopiti "Graf Spee"
International Ix»ngshc>re-1' .. XT ... ... ,	, .
men'« Association, je naročil	obljubam in 11 roke ncastn«,, e«- sede v šoli
tej svoji organizaciji, naj p«»«l- so h,h »^^'ito razočaram, j poleg otrok ulmgih selilcev.
pira organizacijsko kampanjo Plača, ki jo dobivajo, ne zado-j Plantažniki so potrošili v International Brotherhood of šča niti za najirnjnejše potreb- j onem samem l««tu nad tristoti-Teamsters, ki skuša organizi- jščine, stanovanja so nezdrai.a >oč dolarjev, <la so privabili v rati razvažalce lesa.	jin domačini se jih izogibajo državo te delavce. V to svr'no
Člani local a 4.'!1 1. L. A., se t«>r jih smatrajo za manj vre - j«-o s«» posluževali časopi.snili o-
.	' I glasov, letakov, radia itd. Ob-
— Arizona ima glavni dobi-1ljubovali so jim <lol»ro plačo, ček o<| bombaža, — je rečeno j dobre zdravstvene razmere v v poročilu, — in treba je dosti! kempah ter poudarjali, da je človeških rok, predno je piid«1-'Arizona ena najbolj zdravili h-k pospravljen. Toda obiralci | držitir na svetu, bombaža so na nižjem stališču| O obljubljenih dobrih pla-kot -o pari ji v Indiji. Njihova jčalr pa ni m» duha ne sluha, usoda je rv vseh «>zirih slična i Zasluži jo komaj za življenje iis«»di sužnjev. Farme rji so I i n ni niti misliti, da bi mnenja, <la je za njihove o-
u mogli kaj prihraniti.
Delavec zasluži pri bombažu od do na te«jen. En sam slučaj j«1 znan, ko je zaslužil delavec na teden
Velike družin«1, v katerih so
zdrava, brez najpotrebnejših naprav.
Ko je bombaž pospravljen, >o delavci primorani prositi za relief, kajti tisto, kar >«» z;i-,-lnžili, je bilo komaj za sproti. Manjka jim tudi sredstev, da bi se kam drugam preselili. Brez potrebe nihče ne prosi za relief. Ko tak delavce po p<»--pravljeni letini izčrpa v'■-«• možnosti za dobavo »lela, j«* pri<iljen prositi. Oblasti jih gledajo }»ostrani in niso ničkaj voljne ugoditi njihovim prošnjam. Dehnvci, ki se selijo iz
ne bodo dotaknili "le» a, ki ga bodo pripeljali *v pristanišče ueunijski razvažalci.
MONTKVIDEO, I'rug nay, «le«-. — Prav lahko je verjeti vestem, da so nekateri častniki in mornarji nemške ivojne ladje "(Jraf »Spee" vprizoiili ,neka k ujwr, ko jim je kapitan Jlan> liiuigstlorff naznanil, kaka usoda čaka njihovo ladjo.1 je CIO Kapitanu so rekli, da je mnogo boljše, če je potopljena v bo- j Worker
Krvav spooad med č^ani CIO in AFL v B'k ynu
najmanj štirje sposobni za j kraja v kraj, predstavljajo velelo. za -lužijo na ted«'n po i^is. dno resnejši in težavnejši pri Njihova stanovanja so ne 'mer.
ZASEDANJE AMERIŠKEGA OBRAMB NEGA ODBORA V WASHINGTONU
V petek zvečer se j«* vršilo Brooklynu, N. V.,* zborova-l nite«! Construction Kar iznenada so
v«lrli v dvorano člani Ameri-, v l<lučaju vojske delavske federacije ter za- ne.
palicami, opeko in gnilimi jajci. Na tal je splošen pretep, v katerem sta bila poleg v«s*je-
ju in da zdrkne častno na «lno morja.
Kapitan Langs«lorff |ia jim je povedal, da ima povelje po-topiti la«ljo naravno t od fuehrerja Hitlerja. Rekel jim je, da čeli obdelovati zb«»rovalc< j»ri tem, ko j«* potapljal sovražne trgovske ladje, niti en so-ivražni mornar ni utonil in «ia Zfito tudi noče |>oto|»iti svojih mladih mornarjev.
44 Admiral (»raf S|h'«»" še vedno gori in je podobna ognjeni ga što.ila zl»oroval«-ev in na-J»eči. 0«i moifočne lM«lje, ki je veljala $19,000,(XX), ni ostalo nič padalcev ranjena tmii dva po-»irugega kot kup starega žtdezja. Leži v 23 čevljev globoki j Iicista/ Šele poklicanim i»«>li-vodi in jo je kapitan potopil v ustju reke La Plata na kraju,. cijskim rezervam se je posre^ kjer ne ovira parobroilstrvu.	čilo napraviti red in aretirati
itan Lang^dorff je vse svoje častnike in mornarje — nekaj vročekrvnežev. Namen 1 Wtmk T>ri^ljaJ ▼ Bueno? Aires v Argentini, kjer bodo i zborovanja je bil, pridobiti ~
' CIO čiinjveč mogoče novih čla-
Ameriški vojni tajnik Wood-ring se posvetuje s svojimi pomo«"ni ki o načrtu za o-hram-ho »leželo
za
interni
ča« vojne.
Tuesday, December I 9, I 939
RLOVEJTE (YUGOSLAV) DAILY <
-GLAS NARODA"
of tbort officer«: NSW 10RK, N. 1.
46th	Year	t
»•tTBTltlll BAT ttGKFT SUNDAYS ANI> HOLIDAYS		
AtortiMMrt OB ASTONMUt		
Ca mlt> Htm v«Ua Um m AMrlko Tm pol l«ta ...............98.00 Sftiocrt teta ------------ flAC	Za Nm York n ca Za f«oi itta Za lDoaeautfc> aa <* Za pol leta .......	te'teto — rrort .....»a. 93.90 *o teto .. 97.90 ..... .... (8.S0 t
BfftpH-	Veariy	t
»LAt NAHODA" IZHAJA VSAKI 1>AN IZVZEMfil NHDBLJ CM
PRAZNIKOV
NABOOA" m
fMt BTKECT, * NKW tOKK. N. 1. tBei.ee 1—ltO -
DOMNEVE, KI SO BREZ PODLAGE
V nedeljo se je razširilo ]>o radio polnilo, tla se.bodo Anglija, Francija, Nemčija in Italija združile iv boju proti Sovjetski uniji.	• ,
Oblast Rusije se širi na račun evropskega servera. Tri l»altiške države so že |»ostale njene ponižne služabnice. Ko ho enkrat Kinska pod jarmi jena, Iwsta prišli na vrsto 'Švedska in Norveška. Vse to je nav<ialo s straliom Francijo in Anglijo na eni strani ter Nemčija in Italijo na drugi.
Hitler se je pričel zavedati, kako /veliko napako je storil, ker je Sklenil s Stalinom jMjgodbo ter je u-edaj pripravljen pomagati zaveznikom v njihovi vojni proti boljše viški Rusiji. Povod temu križarskemu pohodu bo dal Benito M-us-M>lini, katerega podpira papež. Vatikan bo predlagal božično premirje na vseh frontah. Mussolini bo ta papežev predlog osebno sporočil angleški, francoski in nemški vladi ter vodil mirovna {>ogajanja, čijib cilj l>o pobotanje zaveznikov z Nem-vi jo.
To f*>ročilo je mnogo o 1 Motajoče, toda če prav premislimo, temelji le na domnevali ter je brez bistvene podlage.
Mogoče se je kakšen tak predlog porodil rv prenapetih Mussolinijevih možganih ter je bil sporočen dr. Levu, načelniku nemške Delavske fronte, ko se je slednji mudil v Rimu. Predlog pa ni dobil v Parizu in Londonu nobenega odmeva. Že od nekdaj je Mussolini jeva navada svariti evropske dežele pred komunistično nevarnostjo, katere pa pravzaprav ni.
Zavezniki vidijo veliko večjo nevarnost v širjenju komunizma in nikakor no bodo šli v nastavljeno past. S tem seveda ni -rečeno, da jim je povseči Stalinov imperijalizem, toda bolj se boje o-išča ftim-Berlin ter so sklenili, boriti se tako dolgo, da bo hitlerizem poražen in da bo izraženo vse, za kar se hitlerizem zavzema. Gle<le tega vprašanja Anglija in Fran eija popolnoma soglašata.
Da, bil je ča>, ko so zaveznici trepetali ob misli na komunistično Evropo. To je bilo takrat, ko je Moskva z lahkoto podredila svojemu vplivu tri baltiške republike. Sijajen odpor Fineev in šibkost rdeče armade sta pa pregnala to bojazen. ri h) niti pred štirimi tedni ni prišlo »zaveznikom na misel, da m se pobotali s Hitlerjem in oklenili ž njim zvezo proti Stalinu.
Ce se'bo enkrat izjalovil komunizem v Rusiji, ga nobena sila ne bo mogla več obnoviti. Niti »v eni evropski državi ni dovolj močnega komunističnega gibanja, da bi spravilo komunizem na krmilo. Se največ zaslombe je imela komunistična stranka v Franciji in to s pomočjo Ljudske fronte, slednjič ji je pa zadala francoska Delavska konfederacija smrten u-darec.
•Kje drugod se še more Moskva zanašati na kakšen u-I h* 11 Ne na (Španskem, dasi je general Francisco Franco prenehal preganjati komuniste. Ne ne Holandskeni in ne v Belgiji, kjer so komunisti izgubili skoro petdeset odstotkov svojih gla-hov, in ne v Skandinaviji, kjer -e je pred letom dni skrajno dabotna komunistična stranka skušala pridružiti socijalistični stranki, pa je bila njena ponudba odločno zavrnjena.
Komunistom se nikjer ne obeta zmaga, najmanj pa v Nemčiji, kjer je narod v taki meri občutil diktatorstvo, da ga v katerikoli obliki iz dna srca sovraži.
(e je bila kdaj kakšna možnost komunistične revolucije v Nemčiji, je zveza Stalina s Hitlerjem pregnala za v<se večne čase te hude sanje.
KPO^E-UPRTtVlCEN Dp-pOKOJNINE ?
> > *	'	- j $	• 1 » *	'	'	'
Nova postava glede zavarovalnine stopi v veljavo 1. januarja, 1940.
Ker verno, da starostna pokojnina marsikoga zelo zanima, zato Vas opozarjamo, da čita-teort&m v članku, ki se prične v četrtek, cine 21. v listu.
tu boste prejeli vsa pojasnila glede
htmmm
UCi
■

2e 20 let zajnan dokazu-, je, da je živ
dvajset let se je jmsanski dobrovoljec Peter Tasič, ki živi zdaj v Užicali, bori za svojo pravico, to je one ugodnosti, ki jih država nudi bivšim do-brervoljcem.. Toda močnejši, kakor vfca njegova prizadevanja je po m i ne ne 1 kos j mpirja, ki leži v arhivu ministrstva in na katerem je zapisano: "Peter A. Tasič Tz vasi Bijela pri Dobremu v Besni, padel v Dobra dži 2. nov. 1010.. * Ta ko« papirja je močnejši kakor življenje, kajti Trisiou se v 20 le-,tih -še ni posrečilo, da bi dokazal oblastem, da ne gnije v romunski zemlji, nego da je še živ. S težavo se rije skozi življenje kot dninar. V^ak di-narček, ki -i ga prihrani, porabi za to, da zfbira dokaze o tem, da je še živ. Ni še izgubil upanja, da bo nekega dne le našel isvojo pravico. O svojih burnih doživljajih med svetovno vojno pripoveduje le nerad. Leta 1914 so ga poslali na rusko fronto, kjer pa je porabil prvo priložnost, da je z več rvojimi tovariši pobegnil k Ru som. V Saratovu je zl>olel za tifusom in je več ted»nov nihal pwd življenjem in smrtjo. Za veliko noč 1916 je vstopil v G. prostovoljki polk in šel ž njim na fronto v Dobrudžo. 2. nov. 191f> je hudo ranjen padel v turško .ujetništvo. Ko se je tedaj zadet od krogle, zrušil na tla, -o njegovi tovariši mislili, da je i h) njem in zaradi tega so javili poveljniku, da je padel. Odtod izvira usodni listek v ministrstvu, ki ne priznava Tasiču, da živi. Turki so ga z drugimi ujetniki vred izročili Bolgarom, ti pa Avstrijcem. V Nišu je bil z mnogimi svojimi tovariši obsojen na smrt. Ne ki mlad Si4b, ki je služil kot častnik v avstro-ogr-ski amtadi, litu je pobral vse dokumente in jih sežgal. V zadnjem hipu pa so se krvniki premislili. Tasič in tovariši so bili pomiloščeni in poslani na italijansko fronto. Ker pa so tudi tu minogi Bosanci šli čez k Italijanom, so ostale do-brovoljce s Tasičem }K>slali nazaj v Beograd, kjer jih je rešila srbk"k<a vojska. Takšna je zgodba bosanskega dobrovolj-pa, ki že 20 let zaman dokazuje, da je še živ.
Srečka državne loterije
je pripomogla, da sta po
21 letih našla dva prija-
jatelja
Trgovec Jovica fVranič. ki jrna v Sj*lx*ii dobro idočo trgovino s kolonialnim blagom in kolekturo srečk državne loterije, se je že od leta 1918 na vse načine trudil, da bi zvedel za usodo neke ru<ke veleposestniške družine, pri kateri je kot ruski ujetnik živel dve leti. Družina je ž'njim zelo le[>o rav-.nala in se miu je pri njej godilo kot domačemu sinu. fV-ranič je hotel zaradi tega družini, ki je pred boljševiško revolucijo pobegnila v inozeni-
||li''''M|j|-j||IIIIU|||.-i||1llllt>||..||j|llll||||..|||j
BLAZNIKOtf A
za lelo -1940
Cena
s poštnino vred.
V
216 West 18th Btresi 9SW Tsfk| Ki T«
st-vo, izkazati >voje hvaležnost vendar so bila visa njegova prizadevanja .da bi izsledil kakega potomca družine, brezuspešna. Te dni pa je stopil v njegovo prodajalno neki moški in kupil srečko državne loterije. .Povedal je ime l^ev Homenko. Presenečen je (Vranič pogve-dal moža, in s-poznal v njem sina ru-ke dražine, ki jo je 21 let zaman iskal. V prekipevajočem veseljiu ga je objel. Tudi Bus je bil silmo veeel, ko je v trgovcu spoznal svojega i prijatelja, bivšega vojnega u-, jetnika Iwjna. Prijatelja sta si inpela mfnogo povedali. Homenko je povedal, da je s svojimi starši, ki pa so medtem že umrli, pri bežal čez Carigrad v Jugoslavijo, kjer je našel svo-io drugo domovino. V Zagrebu je študiral tehniško fakulteto. . Podnevi je delal kot navaden zidarski delavec na stavbah, ponoči pa je sedel pri knjigah. Z veliko energijo mu je posrečilo, da je dobil diplomo. Toda ker je dolgo časa zaman čakal na zarpo-lite v, si je v Šalucu odipr!' mlekarno. Dve leti je stanoval v isti ulici kakor (Vranič, ne da bi drug za drugega vedela. Šele .srečka državne loterije je pripomogla, da <*ta se dva prijatelja našla po 21 letih.
Žena pognala tri roparje v beg
(Poveljnik orožnjske postaje v Pazarištu pri G os pitni, Janez Seškar, ki je najHniž po rodu Slovenec je pred kratkim hujše obolel in se( je moral zateči v gospiško bolnišnico. Doma je ostala sama žena s tremi o-troci. V eni zadnjih noči je ženo prebudil jok enega otroka. V tem pa je zaslišala iz kuhinje tudi neko roipotanje-Pogumlna že rt- k a je prijela službeni samokres in odšla v kuhinjo. Tu je zagledala tri zakrinkane roparje, ki so se .ravno pripravljali, da bi začeli stikati po stanovanju. Ko so roparji zagledali žensko z revolverjem v roki, so jadrno jpo^kakali skozi okno in zbeža-Ji. "Hotela sem streljati za njimi," je pripovedovala pogumna ženska, "toda bala sem se, da mi pojde municija in v tem primeru bi bila brez ob-ran/be." Ženska je ostala vso noč čuječa in je stražita stanovanje z revolverjem v roki.
S kameno sodo je hotela odvaditi moža piti
IPred okrožnim sodiščem v Veliki Kikindi se je morala zagovarjati kmetica Piroška Po-Jiarkovič, ki je na nenavaden način [>oskuša1a svojega moža odvaditi pijače. Ko je neke .noči Poharkovič prišel domov precej nadelan, se vlegel v posteljo in zaspal, mu je Piortška zlila v odprta usta raztopino kamene sode. Silna bolečina je seveda moža prebudila in najbrž tudi streznila. Ves v enr .sarpi je stekel sredi noči n>a orožniško postajo, kjer je naznanil svojo ženo, da ga je ho-,tela xastruprti. Pre<l sodiščem ,se je Piroški posrečilo prepričati -sodnike, da ni imela name-jia • iš-vojega nnoža zastrupiti, antpalc da ga je na ta način le hotela odvaditi pitja. Pi-roška je bila oproščena. Ni pa ziiano, ali je njena radikalna kura imela pri možu kakšen uspeh.
Boga^ kmet obsojen zaradi razbojništva
•Pred sodiščem v Varaždi-Bu je bika te dni zaključena ra-zprava proti bogatemu kmetu Josipu Hručiču, ki je 19. avgusta t. 1. na/padel v njeni hiai vdovo Ano Bratovček in ji odtaeeel' 5500 din gotovine. Hročič je bil obsojen na 4 leta je&e.,	, , ;
PESMARICA "Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slo-tvenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
DIPLOMATSKA VOJNA V OSPREDJU
(Nadaljevanje s 1. str.)
• •
Bela ciganka
Nenavadno življenjsko usodo si je izbrala kmetica Ana Sukrič iz Sikirevccv pri Dja-kovem. Že 10 let se potika z neko cigansko skupino po Slavoniji in deli ž njo vse redke radosti in xVsto trpljenje, kljub tenfn, da bi se ji doma lahko lepo godilo, saj je med drugim ziv doto dobila tudi 20 johov plodne zemlje. Ana se je še kot mlado dekle poročila z revnim kmetom, čeprav so njeni starši nasprotovali tej ženit vi.
Zakon pa ni bil srečen, kajti Ani. ki je bila navajena življenja v izobilju, mož ni mogel nuditi vsega kar si je f>oželela. | . . . Slednjič, se je ločil" ml nje in IPripravljeni za to žrtev, sa-Ana se je vrnila domov kstar- mo <io obarzita «vojo samostojnost.
Poleg kolonij bo Italija tudi iana. v katerega se je tako | dobila popolno oblast nad svo-zagledala, da je pobegnila ž|J»»i podaniki v francoski Tu-njim. Ko je njen m»rž umiti, nizi ji in Džibutiju ter zastop -se je poročila s ciganom in te- >tvo v upravi Sueškega kana-
1.	Obnovitev čehoslovaš k e državo, v kateri bodo vključeni samo kraji, v katerih ne žive Nemci.
2.	Obnovitev Poljake, toda brez Gdansk a, Pomorža in Gorenje Slezije in za sedaj tudi brez ozemlja, ki ga je zasedla Rusija.
Na zalituvo zaveznikov, da je Avstrijcem dovoljen plcbiscit, je Hitler odgovoril, da zahteva, da mu je še da i je dovoljena politika po geslu: Ein Volk, ein Reich, (en narod, ena država). Zavezniki pa so v to geslo privolili samo z ozirom na Čehoslavaško in Poljsko.
Anglija in Francija, ki nikakor ne marate, da bi Hitler iz ieh pogajanj izšel, kot kak poseben junak in zmagovalec, računate na to, da bo v svoji vedno bolj naraščajoči nervoz-nosti zaradi ruskega osvajanja v baltskih in skandinav -škili državah slednjič dovolil plebiscit v Avstriji.
Italijanskim in nemškim za-
V ljudskih zgodbah je dostikrat veliko resnice.
Tako naprimer pravijo, da so se nekaj pokvarila velika vrata, ki ločijo nebo od pekla. Med obema departmeutoma je sklenjena pogodba, da morajo za taka popravila izmenoma skrbeti enkrat Nebeščani, enkrat pa peklenska oblast.
Sv. Peter v sled tega pokliče satana in mu pravi: — Vrata so se pokvarila. Zdaj je na tebi vrsta, da jih popraviš.
—	Ne bo nič, — odvrne Satan, — moji ljudje imajo z drugimi rečmi dovolj dela. Kar sam popravi ivrata, če jih hočeš imeti popravljena!
—	A, tako! — odvrne >v. Peter jezen in razburjen. — Xo, če nočeš, te bom pa tožil zaradi kršitve pogodbe.
—	Tožil, tožil, — ga oponaša ,satan in >se inu zlobno reži.
šem. Toda tu ni vzdržala dol-| .ro. Nekoga dne je spoznala ci-|
Lahko ti je reči, da me bos litevain po kolonijah bo zado- tožil, toda vprašam te, kje bos Ščeno s tem, da boste obemalv nebesih advokata dobil.' državama odstopili nekaj svo jili kolonij Belgija in ILoland-ska. Ti dve nevtralni državi
Ženska gre v ljubezni veliko dalje kakor moški, toda v prijateljstvu jo vsak moški prekosi.
daj je postala članica ciganske družine. V desetih letih, odkar se je to zgodilo, je Ana v vHoli ozirih postala ciganka in jo ni sram beračiti po hišah in mordi-j tu pa tam tudi kaj ukrasti. Nihče danes ne bi v njej spoznal hčerko enega najbogatejših slavonskih kmetov v Sikirevcah pri Djakovem.
Vsaka vojna se kjer se je začela, mirom.
konča tam, namreč z
la.
Nemčija in Italija boste dobili veliko posojilo, da boste mogli igrati veliko vlogo v mednarodni trgovini.
Zastopniki so takorekoč že kle. — Čeden je, dobro zasluži dosegli premirje, razun na , iu kakor kaže, te ima tudi zelo morju in v zračnih poizvedo- la,i. valnih poletih. Na fronti via-j
— t'emu se pa ne poročiš ž njim.' — so vprašali mlado de-
»BGiBSiaam-:;.:;® M«*;:-.;:::«
\m
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
««01111«
da skoro popoln mir. Kot izgleda, je tudi na morju že doseženo premirje, saj, kar se tiče nemških trgovskih ladij.
Ko bo dosežen mir, se bo Nemčija postavila v skupni blok z Italijo, Anglija in Francijo, da preprečijo Rusiji razmah čez baltske, skandinavske in balkanske države.
Ta pogajanja se vrše v Ri -mu, kjer zastopajo Anglijo poslanik Earl of Perth, Francijo Andre Franeois-Poncet, Nemčijo pa Hans George von Mac-' kensen.
H
IMilliil^
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSK A^ DELAYS KA^ PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 1 6. do 50, in otroke do 1 6. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $6,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan:
2657-59 S. Lawndaie Ave., Chicago, 111.
niMmnM

— Res je, jim je potrdila.— Lep fant, da malo takih. Poleg dobrega zaslužka ima tudi pre-eej denarja prihranjenega. In rad dne ima, — vse to dobro vem. Da bi se pa poročila ž njim? Nak, za ve- svet ne. V spanju se premetava po postelji, proti jutru pa začne strahovito smrčati.
"Nekateri imajo navado na-lepljati na zavoje z božičnimi darili listek z napisom: "Ne odpri pred Božičem!"
V neki newyorški trgovini prodajajo listke > tiskanim besedilom: "Ne odpri, dokler predsednik ne reče, da je Božič!"
Med Nemčijo ter Francijo in Anglijo je vojna in je ni. Letala in bojne ladje »še nekaj rogovi 1 i jo, "na za pad ni fronti se pa nič ne zgane. Zdaj so se celo Parižani začeli norčevati in pravijo: — Prihodnje poletje se bomo podali v bližino Maginotove črte na počitnice. Tam vlada najlepši mir.
Anekdota
1 Komi svetnik i>udeu je nekoč obiskal znanega filozofa, ki je bil velik ljubitelj knjig. Takoj po .kosilu je filozof popeljal dvornega svetnika v svojo knjižnico, kjer je ves ponosen pokazal svoje knjige, katerim se je dvomi svetnik i-skreno čudil.
44Vi imate tukaj silno redka dela," praivi dvorni svetnik s priznanjem. "Gotovo so to knjige požrle ogromno denarja."
"Res," odgovori filozof, "te knjige sem si mogel nabaviti samo tako da sem se odpovedal neki drugi mali knjižici."
"Kateri?" se je začudil gost.
"Hranilni knjižici," se je nasmehnil filozof.
"GLAS HABODA^^NetYoif
Tuesday, December P9, I 939
SLOVENU (YUGOSLAV) UAILT
CLAUDE GEVEL;
LAKOTA IN LJUBEZEN
Peter Ciriw je hi I nail smrtjo svoje ljubljene žene tako žalosten, <la -svoje bolečine ni mogel potožiti nikomur razen go-<pe Devaurovi, .ki je bita njegovi ženi tlo poslednjega diha ivcsta in iskrena prijateljica.
'Kazen tega je našla gospa l)e van rova vodno pravo besedo,, s katero ga je vedela potolažiti in kaniti na njegovo krvavečo rano kapljico zdravilnega balzama. .
Ta unvetnost je le malokomu dana, kajti, kakor veste, najifckrcncjše sočutje ponavadi mijholj boli. In tako jc prav dan<-s razlagala Petni Ci-H1041, kako l«»pe spomine mu je zapn-til zakon, saj m«"d njim in nje-govo ženo ni nikoli prišlo do vznemirljivih prepirov, kakor se to poirosto dogaja tudi pri na j i »olj ljultečih zakoncih.
Peter jo je mirno fMislušal, potem pa je ei-to tiho, kakor bi govoril samemu sebi, rekel: "Razen enkrat . . .**
"'Prosim vas, povejte mi to" ga je prosila go»-p:i Devaurova. Peter Cime ji ni takoj odgovoril. Gospa ga ni silila, vedela ic. da je najbolje, če }»o-čaka, da >i go>|Hn| Cime uredi s.|M)inine in najde pravih be»cd z/i prehod med minulostjo in sedanjostjo.
"'AlfcmIhIo se j<* to v noči po najini poroki. Že takoj zvečer.
Ah, ve-te, kako je pr-'do do najine poroke. V**- je K!j ta-"» običajno, da «.<• Marija sp*oh m omenita za v*«* skupaj. V mi r»ci ne! jaluem *.ie>tn, kjer i u bil ur-jdno i a%t".v|jen in-ženjer, so priredili ples, ki sem se ga tudi jaz udeleži). Moj predstojnik, eden iznK>d navzočih, ki aem. ga [H>znah mi je pristavil mlado dekle. Na-pro-il sem jo za ples in kar dvakrat, kar je v tistih ca* i h } »omenilo že skoraj [>onudbo zakona.
Pravim, v tistih časih. Bilo je IfMO leta. torej pred dvajset in osmimi leti. Takoj >em o-.paizil, da ima izvoljenka ka-kor v-a podeželska dekletu, globoko nagnjenje k romantiki, in ob visaki priliki, ki mi je ponudila, sem jo zagrinjal z izrazi ljubezni, kakršne je pač od mene pričakovala. Bil
sem zaljubljen vanjo in nisem štedil z ljubezenskimi izlivi ki f«o ji tako ugajali. Lahko si zamislite, v kakšnem poetičnem opoju sva živela. .
iKončno je prešlo do poroke, z vsemi običajnimi obredi in slavjem. Same čestitke, prav do večera.
iKako lepa je bila moja ljubljena Marija v belem pajčola-nu! Zdela se mi je kakor pravljična vila, ki jo laihko odnese najmanjši veter."
Peter Cime je premolknil in gospa Devaurova, ki ga ni hotela motiti, je prav tako molčala.
"Vse zemeljsko ji jc bilo tuje," je nadaljeval, "in to tako zelo. da se ni niti dotaknila jedi, ki >o ji jih ponujali. In jaz sem r>e ji v tem iz neke moralne dolžnosti pridružil in to
se nii je knuilu maščevalo, t
Ko sva končno ostala v najinih .hotelski'h sobah sama, sem, čeprav sem jo imel zelo rad in sem se čutil nepopisno srečnega, začutil, da mi noge malone klceajo od lakote.
iXiHem več mislil na svoje lirične občutke ljubezni. Poki-mal sem natakarju, naj mi hitro postreže. Vse se mi jc zdelo tako pri rodno, da tega Mariji niti on »en i I nisem. Sedela sva v salonu na zofi in uživala prve trenotke, ki sva jih lahko posvetila samo nama. T(Mlaj je nekdo potrkal na yrata in vstopili jc natakar z velrkim podnosom v rokah.
"'Kaj naj to pomeni ?" je vprašala Marija s tonom, ki mi je povedal, da sem »storil neka i kar ji ni ljubo. Vedno sem bil malo strahopeten, in ji nisem upal priznati, da sem zelo lačen. X i i nejuiKtško -eni se ji opravičil:
•"Samo koiščck mrzle pečenke, če si morda lačna."
•Kiseni še dogovoril, ko je Marija že naročila natakarju, naj takoj odnese večerjo.
/Ki mi preostalo drugega, kakor da sem soglašal z ukazom.
Marija je odšla v sosedno pol K), jaz pa sem skočil za natakarjem in na srečo ujel še žerrtijo, kos pečenke in sira. Razmišljal sem. kam bi <kril svoj plen, ko se je Marija zo-fx** vrnila. Odprl seru mizni-on in stlačil vanjo svojo zalogo.
"Ali je ta strašni človek že
ZARADI RAZMER V EVROPI so bile nafte t ver« n denarne poilljmtve v Jugoslavijo začasno prekinjen*. Sedaj pm smo dobili novo zvezo, po kateri je mogote na8tm rojakom vztreii in denar varno po-ill jati. Vendar je bila nam povišana cena, ker so ■troikJ za »otiljaiije po tem potu mnogo v i*je.
Opozarjamo tudi, da se sem In Um more kaka pofiljatev zaradi evrop*ih razmer zakasniti
ZJk NUJNO POŠILJAT EV POSLtŽITE ŠE "CABI.fc ORDER". — DOPLAČATI JE TftEBA	t A
' VSAKO POSlLJATEV V JUGOSLAVIJO
SLOVENIC PUBLISHING GO.
: POTNIŠKI ODDELEK : 216 West 18th Street, New York
odšel?" je vprašala. ko je stopila v salon. V roki je nesla jKitni kovčeg, in pričela jemati iz nje.ga stekleničice in jih postavljati na pihalno nmzico, ko j jo je bila piej pogrnila s čipkastim prtičkom. .
iZaman sem ji prigovarjal, naj se vsede k meni na zofo. Oesar som so tako bal, se je zgodilo. Xe vem več, kaj jc hotela dati v nviznico, in ko jo je odprla, je njen pogled osuplo ol*stal* nia mojem plenu.
Stopil sem k njej. Odrinila me jo in mo ne preveč ljubeznivo pogledala. Bilo je tako smešno, <la jo jc spravil ta košček pečenke v obup. Komaj rdi^no so padali po meni očitki:
*VBreztak1no je, hinavsko — služabniki v hotelu me bodo zaničevali . .
/Prevzela me je .sveta jeza. Tej so je pridružila še strašna lakota. Očital somi Mari ji, da se obnaša kakor razvajen otrok ali slabo vzgojena T»eitzioiiat-ka. Dejal sem ji, da ne bon* prenašal muhavosti in da jo bom že iiiaučil. da bo gledala ,življenje takšno, kakršno v resnici jo. In segel som po že milji in po pečenki in zagriznil. Ul>oga Marija pa je zajokala in jedva spravila iz sebe: "Tti tentu pravijo Ijube-zon!"
(Bilo mi jo dovol'j. Nenadoma *cm razumel, da postaja stvar re-na. Vos čas najinega prijateljstva sem ii govoril o svojih vročih čustvih in danes, ko ?va biLa prvikrat sama, sem ii r*)kazal čisto vsakdanje življenje in ji prozaično priznal, da sem lačen. Vrgel sem se ji k nogam in jo prosil odpuščanja, jed pa sem zavil v papir, in jo vrgel -kozi okno.
•Tako sem doprino>el svojo žrtev in zopet sem jo smel objeti. Piva senca se je torej odigrala v najini poročni noči. Do druge pa nikoli ni prišlo, ker sem spoznal, da je ženina ljubezen veliko močnejša kakor moževa, in da infa žena v svoji ljubezni večje zahteve, čeprav nepravično."
"To zgodfbo mi je pravila že Marija." jo smehljaje se priznala gospa Devaurova.
"fVmu pa >te jKiteni dovolili, d-a sem vse Še enkrat jw>-novil?"
I" Da bi videla, ali bo>ta oba povedala enako."
*<In kaj sodite?"
I''Razen nekaterih malenkosti so ujemata. T.o Marija, naša ljubka, romantična Marija, mi ni govorila o siru. ŽemJji in pečenki, govorila je le o po-
X.: 11
maranei.
ANEKDOTA.
M«*l pismi (VhoVa iz njegovih mlajšib let je tudi eno, ki ga je pisatelj naslovil na neko iiuibasto igralko. Slednja je želela, naj ji Čehov napiše pis-mo, v katerem" se bo vsaka beseda začenjala s črko "p."
Vedno pripravljen za šale. .je pisatelj sedel in napisal igralki precej dolgo pismo, ki jo bilo v skladu s to zadevo. Pismo se ne da prevesti brez bistvenih iizpremenib, konča pa se takole: "Pošiljam plamone-če pozdrave, (prilagam platoni-č^n poštni poljub. Podpisujem prisilen, pokoren povelju.' — 'Panton Peehov." -
SlVALKE
TZVEŽBANE SlVALKE ZA OTROŠKE XTX)BUKE DOBE DELO PRI:
S O M E K ' S VJ9 W. 21nd STREET NEW YORK, X. Y.
12—19., 21., 22.
DELAVSKE VESTI
Roosevelt in WPA štrajkarji
WASHINGTON, D. C., 15.
dec. — WPA ne priznava svojim delavcem pravice do stavko. Tega mnenja je tudi predsednik Roosevelt, ki je izjan il, da imajo WPA delavci isto pravico organizirati se kot vsi drugi zvezni ^lameščenci, nikakor pa nimajo pravice stavkati proti vladi.
To svojo iz.]; » o je poda i predsednik z ozirom na WPA •-tavko v Minneapolisu, ki >e je končala z obsodbo precejšnjega števila oseb.
Mladina brez dela
WASHINGTON, 1). C., Iti. dec. — Paul B. McNutt, načelnik 'Federal Security Administracije je o]M>Zarjal včeraj na posebni, v to svrho skli<*a-ni konferenci na ogromno število mladih ljudi, ki so brez dela iu zaslužka.
Po njegovem zatrdilu je v deželi najmanj štiri milijone mladetiičev v starosti od 1'i. do J4. leta brez dela in niso toliko izvežbani, da bi zavzeli
^ Ije, to lahko stori. — ^ 4 Naročnina za 8 t a r i ji
A	t
^ kraj stane $7. — V ^ ^ Italijo lista ne po*i- ^ 4 Ijamo.	^
Ameriške ZELEZN1CF. uj>oiabe elektrik^ ker hoče na-
11	i i i •	;šči»,ati svoje člane proti vla-
so dobro preskrbljene ,-,>-•	-
r	J	!di. I d njegovem mnenju one-
NVASIIINGT« >N, l>. lo.; mogoča trgovska zbornica vsak dec. — "Association of Anic-j poskus sodelovanja med trgov-liean Railroads" izjavlja, <la}skim svetom in vlado.
iistem ameriških železnic j —------—
izborno urejen ter so železnice!
iCe ne bo Rooseevlt,
zmozne Ziloostiti vsem potre- .
bo Wheeler
prostor v modernem industri-jaliiem življenju.
Aubrey Williams, voditelj 4tNational Youth Administration" je pozval industrijalec, naj v to -nrho kaj konkretnega predlagajo in ukrenejo.
bani za slučaj ivojiie ali po\ čanena prometa.
ileseea
leta bo poleglega postavljenih v službo IJ'UMM) no\ih in pojila v!jenill vagonov. V splošnem pa v najslabšem slučaju
i ST. PAL I j, Minn., 10. dec.-aprila prihodnjega Demokratski senator Wheeler iz Montane je mnenja, da predsednik Roosevelt ne bo vtretjč kandidiral in sicer vsledtega ne, ker se je naveli-
Načelnika "Srebrnih srajc • 1SCEJO
Na pobudo oblasti iv \-lie ville. N. t1., je t »i I a izdana ii-lalica za Williamoiti I). Pelle-vein, voditeljem fašistične organizacije "-rebrnih srajc.1'
Pellev je obtožen ^neameriških delavnosti" ter izvablja n'j a denarja pod napačnimi pre t vezami.
ne bo |»i e velikega navala, kaj- čal težke predsednišk služb«' li p omisliti jc treba, da -e jr 1 in ker lVspektirži" ilnloriško tra-zača-a Jivctovjic v.oj^to- promet dicjjo.
na ameriških železnicah pove-i —Ce on ne bo kandidiral,— eal samo za dvanajst od<tot- je dostavil Wheeler, — boin tekov.	j m e 1 j i t o pretehtal ponudbo, ki t>mrežje ameriških železnic mi jo utegne dati deinokrat-■ -<*in zadošča za vsak sln-jski narodni odb«»r. Predsedniško nominacijo bi sprejel, pod nobenim pogojem pa ne sprejmem nominacije za podpredsedniško mesto.
Senator Wheeler se mudi tukaj na kratkem oddihu.
ICKES napada trgovsko zbornico
Notranji tajnik l<*ke- jr na J slo\ il na ameriški* Irgovsko j zbornico javno pismo, v kale
:,-,,„ ,,n.vi .1» j..	! ADVERTISE IN
; !e zato protestirala j»roti no-I velim vladnemu načrtu glede
iil'ii!ii|||.l|iJiiMii| .iiiMiiiii, l!:illli!ii,t.||i;ti
'GLAS NARODA'
Novi Veliki Zemljevid
Zbirka novih zemljevidov, čije sestava velja $300,000.—, kaže svet, kakoršen je danes in Vam pomaga razumevati zgodovinske poteze
diktatorstev in demokracij.
Posebne zanimivosti
TABELE:
Potovanja odkritij in
raziskovanj. Sončni sestav. Velikosti in globočina
morja in jezer. Največja jezera in oto-ki.
Najdaljše reke in prekopi.
Najvišje gore — najvi-
višji slapovi. Razdalja zračnih protj med mesti.
DIAGRAMI:
Predeli zemlje. Značaj krajev na zemlji.
Poglavitne vere na svetu.
Seznam ver v Združenih državah.
ZA V
KANADO
$3.
SESTAVLJEN S
POSEBNIM
OZIROM NA
SEDANJI
POLITIČNI
POLOŽAJ
VELIKOST
KNJIGE 9 Vi x 12 in.
Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO
VAŠO IZBIRO
5
KNJIG
katere so v seznamu na zadnji strani lista.
48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DEŽEL
48 STRANI ZEMLJEVIDOV DRŽAV
ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE PROVINCE
VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV
Skupaj 160 strani
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
VEZAVA TRPEŽNA IN UMETNIŠKO IZDELANA
»BESI
in m
IIIDDP-Hw T«f
i.
Tuesday, December 19, I 939
muvmw (YUGOSLXV) DAILY
faMiiillllllllllMllilH^
Vaški Apostol
Spisal L. GANGUOFER; za "G'us Naroda" priredil X. X.
1 1
Kazni za zdravnike
(Nuna je dvignil i glavo. Zunaj je zaropotalo, kot da bi 'lekdo zvrnil drva m* dvorišču. Toda to mora b^ti pri sosedu. V zimskih nočeh, ko je zrak redek, se vte slisi, ko da bi bilo polovico .bližje.
Beta je pritisniui svoj obraz k materinemu vratu. Nekajkrat je vzdrgetala.
\ I" Le pri vi j se k meni, le pri vi j, saj nimaš nikjer toplejšega prostora."
Zunaj se oglasi najprej žaga. nato pa sekira. Čudno: rumu sosed ponoči pripravlja drva, ko ima vendar po dnevi i isa dovolj? 1 In njegova peč je vedno ]x>lna. O, njemu ne manjka kuriva.
(Nana je vzdih pila, ter otipala hladno peč.
"No, pa zavoljo tega lii vendar lahko prinesla nekoliko drv," je rekla hčeri. "Niti trske ni več pri hiši Kaj bom jutri .poče a? Reci vendar besedo. Čemu si prišla prazna domov!"
Pri vežnih vratdi je na>tal ropot in vsled težkih korakov se je vsa bajta stre la. Vrata so se odprla in v sobi se je p »javil Peter, s polnim naročjem polen. .
i **Dober večer, Bog daj,** je rekel in Hineje dostavil: "Mati, Kdaj boš pa lahko kurila!"
(Limarica je začudeno j>ogledala. i
l''Sveta Devica, odkod pa ta drva?"
"Neki kliščanski človek ti jih pošilja. Dober in pravičen človek. '.Ta, še so taki ljudje na svetu, hvala Bogu!"
Peter >e je zopit zamajal in vrgel polena sredi sobe.
M Nekaj sem i i jih nacepil. Saj se mi je zdelo, da je že mrzla," je dejal, ko je potipal po peči. .
Tudi Beta se je začudila in vsta'Ia. .
"Ju, mati," je dejal Peter Nani. "Tako je, tako. Ni je nesreče brez sreče. Bog vas popravi Ko se mu zdi, )>otrka n 1 srce dobrega človeka, takega človeka, kakor je Roman. Z "i se mi, da mu je Roman med vsemi najljubši. In ko bodo enkrat vsi ljudje taki kot je on, takrat bo dobro na svetu."
Tako govoreč j" odprl vratica in razpihal žerjavico.
"Kdo praviš, da je peslal ta drva?" je silila vanj Nana.
'"»Roman."
"Roman? Tisti tvoj--"
"Da, moj Roman," je odvrnil Peter ter hotel položiti poleno na žerjavice	J
Tedaj ga je pri tela Beta za ramo in ga skušala pahniti I od peči. "Ti, pust; ta drva!"
• Tako čudno nenavaden je bil njen glas, da sta jo oba za či i d e n a pogl cd a I a.
"Otrok, kaj pa je vendar?" je vprašala mati Beto.
(Peter pa je izajecljal: "Elizabeta?"
"Pravim, da m si drva tja, kjer si jih dobil. Mati in jaz nočeva ničesar vbogajnve. Proč! Odnesi jih!"
Peter jo je prestrašeno pagledal.
'"Toda otrok, za bežjo voljo, ako moreš zavreči, če je ki lo tvoji materi dober? Roman je--"
Pograbila mu ie poleno iz rek ter ga vrgla k drugim na tla. "Mati noče ničesar zastonj."
"Bodi vendar pametna," je rekel Peter in počasi vstal. "To ni roben dar. Roman je storil iz krščanske dobrote. Zaradi njegovih sani si prišla prazna domov, da je treba popraviti škodo."
"Kaj?" se je začudila Limarica. "Skoda? Sani? Kaj naj to pomeni?"
"To je," je dejal Peter in se prekrižal, "ni dosti manjkalo, pa bi jo povozila s sanmi."
"Sveti Bo!" materi ni bilo dovolj, da je videla otroka, živega pred teboj. To resnico je morala otipati in je zato z obema rokama prijela Bet« roko. "Kaj takega? Pa mi nisi niti omenila!"
Beta je »topila k mizi in začela ]>ospravljati barve v malo škatljo.
Nana je poklicala še par svetnikov, dočiiil je Peter s s volim mehkimi umerjenim gladom pripovedoval, kaj »se je zgodilo. O sebi, -vojem smrtnem strahu in ranjeni nogi ni seveda črfinil niti besede. (Vse je storil Rmnan. Če bi Romana ;.e bilo, l»i bilo, joi, .prejoj! Toda Roman je pač Roman. In ]H)\rhu tega vsega je fant tudi krščanskega srca, ki poravna v>ako -kodo. Za butaro dračja je dal celo klafro bukovih drv. Da, t«ak je Roman — in ker je tako dober, čemu bi mu zamerila, Kli<al>eta?
Tudi mati Nana ni ra-zumela dekletove jeze.
"To ni vbogaiime., o je dobro delo. Če nam pošlje Bog dobrega človeka na pot, se mu je troba takoj zahvaliti. Jutri je nedelje, in ti ne l>o treba v gozd po drva. Boga za-- vali, otre/k, da se dobe .lobri ljudje na svetu in da imam*) kaj za iKalkurifi."
Po teh be-edah je Limarica pokleknila in začela nalagati polma na žerjavici). Beta je okušala preprečiti materino početje, pa je nepremično obstala in se zazrla v peč, v kateri je veselo zapl<&fpo!al ogenj.
"Toda, otrok," mati jo je ljubeznivo pobožala jkj rokah 1; eli in licih, "zini verni ar besedo."
"Strah jo je prevzel." meni Peter. "Če je enkrat strah v kc*teb, te ga človek tako a'epa ne ianwbi. Še jaz ga čutim;. ' Puvti otrok«, mali."
"Najbolje bi bilo, če bi legla. Do jutra bi vse prespala."
Beta ji je prikimala. .
"Ali," je dvignil Peter svojo rapasto roko, "ali bi ne bilo i »olje, Če bi še malo posedela? Zdaj bo v sobi kmalu gorko."
Toda Bete« #*e je (»brnila in odšla.
"I^ahko noč, otrok" je rekla Nana in gledala za njo. "Prestrašila *e je, piestrašila. Do jutra ji bo že odleglo."
Pcnev s klejem je postavila v pečico, sedla k mizi in te lotila dela. .
'Peter je stal Šo vedno kot vkovan sredi sobe in gledal v vrr.ta.
Že pred več nego 4<KK) leti je zakonik starobabiloiiskega .kralja Hammrabija med' drugim urejal vprašanje zdravniških honorarjev. Po njegovih določbah je smel zdravnik za uspešno operacijo zahtevati od bogatina 10 srebrnih sekelov, od pripadnika srednjega stanu ,5 sekelov. od reveža pa 2 .-e-ke'a. Tudi zdravnik, ki je jprerezal očesno mreno z bro-.nastim nožem, in oko tako o-zdravil, je smel zahtevati 10 sekelov. To je bilo dosti, kaj-li za 5 sekelov si si v starem Babilonu l-:diko najel boljšo hišo %a celo leto. Povprečni zaslužek dninarja je znašal 1 -.'JO .^ekela srebra dnevno. Drugi pa ragraf v ITrnnlirabijevoin za-koniku pa pravi seveda, da je ^zdravniku, ki je z operacijo zn-krivil pacientovo smrt ali ki ji'
"""l|||jl!llllllH||..,;|HIIIH|| ,|||ll|||||. ,|||||
ww.aH1'!!!.....>i!il|ieii.i.iih,|lii,,Mlllii!l|||t,
Pa si je mislil,
(Nadaljevanje prihodnjič.)
VPREDPROOAJ
Slovensko Amerikanski
Koledar
za 1.1940
Za 50
centov dobite
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA:
Iz mojega življenja.
Koledar je bogato illustriran.
Naročite ga pri:
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street New York, N. Y.
Pošljite naročilo še danes!
t pri operaciji mrene pokvaril oko, odrekati roko.
V, starem: Egiptu in v Indiji so isto tako poznali visoke adravniŠ-ke honorarje. Indijska sveta knjiga je določala, da sme zdravnik duhovnika zdraviti za pobožen blagoslov, poglavarja kakršnega ozemlja za vprego štirih volov, njegovo ženo za velbloda, )>ogla-varja kakšnege mesta za veliko plemensko žival, kakšnega hišnega gospodarja za os'ieo.
V	stari Grčiji so bili zdravniki ^občinski nastavi jenci.
Vstjik liH^'-an je pri njih lahko iskal pomoči. Plačilo s strani občine je bilo dobro. V ta namen so občine prebrale poseben davek iiz katerega so plačevale adravnike in porastoma slerbele tudi za njihovo poklicno opremo. Zdravniki so za zasebno prakso lahko pobirali odškodnino, vendar i z rečne praviee do nje niso imeli. Svoj honorar so zdravniki pre-i jemali večinoma v naravi. V ,-vetišču v Rpidavni je bila na-yada, da so bolniki prinašali žrtev, na primer srebrnega prašička. Razen tega je bila že tedaj navada, da so kot daritev dajali srebrn ]K>snetek obolelega nda.
V	starem Rimu so zdravniki dobivali delno zelo velike honorarje. Tudi tam so imeli stalno nastavljene in plaonne zdravnike, in sicer pri občinah, v društvih, gladiatorskih Šolah, gledališčih, v kopni in morski vojski. I m ovit i trgovci so imeli -voje telesne zdravnike. Plin i j poroča, da je Kvintus »Stertinius kot hišni zdravnik nekaterih rimskih plemenitaških rodbin imel G<K) tisoč sesterc letnega dohodka, to je okrog poldrug milijon dinarjev. A' tistem času je bilo mnogo zdravnikov specialistov za oči, ušesa, mehur., kakor tudi določene operacije, n-a pr. prerez trebuha, za odstranitev kamnov in 0|>eracijo kile. Neki specialist za vodno zdravljenje je zahteval za u-ipešno kuro od nekega bogatega Rimljana 2(M) tisoč es>sterc. Isto vsoto je plačal akvitar^ki legat Manlius Koniutus za zdravlje-nje lišaja. Neki Rimljan po-
j roča o visokih honorarjih, ki j jih je prejemal Avgustov teles-■ n zdravnik. Me<l cesarskimi [telesnimi zdravniki so nekate-jri ob svoji -nudi zapustili po in več milijonov sestere. ADiogi rinuski zdravniki so izdelovali Irpolilne in ljubezenske pripomočke, napoje /ai sanje, pripomočke za odstranja-nje dlak itd. Ti pri.pomočki so le malo j>omagali, dona'sali pa so mnogo denarja.
'Zelo umljivo j«', <Va jo vedenje zidrtrvnikov Kozina in Da-miana, ki so ju pod Diokleeia-nom kot kristjana usmrtili in sta bila jxyz-neje proglašena za svetnika, zibudilo veliko pozornost. T<a dva sta odklanjala vsak honorar, tako da sta si pridobila naziv mož brez srebra. Seveda pa vsem rimiskim zdravnikom tudi ni šlo dobro. •Marsikateri med njimi so bili prisiljeni, do. so v pomanjkanju prakse delovali kot grobarji in gladiatorji.
Omem/be so vredni zdravniški honorarji i<z dobe franeos-kih kraljev. laid o vi k XIV. je plačal svojim telesnim zdravnikom aa u^ipelo operacijo v mastnifcu visoke vsote. Feli-xu je dal 50,000 liver. Dueeni-nn 100,000 liver, Favonu 60 tisoč liver. Sloviti mož je bil pariški .urolog Gvon. specialist za operacije kamnov. Ta je za takšne operacije prejemal tako visoke zne»ske, da je na pvojo poletno hišo v Mendonu dal napis: ".Ta hiša je zgrajena s tremi kamni."
..................................................»ni,
n'!|inl,„„|tlnil)|||t|t||)*nnl|||||,l,'ni,tn|)(,i;!
ADVF,RI!S£ m GLAS NARODA"
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurru.
V	ITALUO	
$ 6.00	....... Lir	100
11.85	it	200
17.50	»»	300
28.00	» J	500
56.00	»»	1000
KER SK CENE SRKAJ HITRO MRNJAJO SO NAVEDENE ČRNE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
MJ>A NAKAZILA IZVK&IJ. &IEMO ro CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO ti—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) «1« W. I nth HT-, NEW YORK
•II"
SMOLA
M A X CI 1KSTE R, N. II., 18. dec. — Šestnajstletni George Danger je našel listnico v kateri je bilo $(>0, ter jo izročil pastorju Brafordu Youngu.
Pastor mu je dal dva dolarja nagrade. Xa poti j)roti domu je fant izgubil svojo listnico in ž njo ivred
se mogel v moji prekomorski deželi nastaniti kot imovit trgovec.
*4Toda v teh sedmih letih nisem pozabil na krivico, ki sem v«am jo prizadejal. V duhu sem gledal, kako težko vam je bilo vsoto nadomestiti. Nisem mogel več mirno .spati. Tako sem se napotil sedaj sem, da svojo krivdo poravnam. Tu imate 4000 lir, to je desetkrat toliko, kolikor sem bil takrat odnesel. Osvobodite me očitkov vesti in vrnite mi dušni mir. Ne vprašajte me po imenu in odpustite mi edini veliki greh v mojem življenju, ki mi je prinesel toliko sreče, a tudi toliko noci brez spanja."
S temi besedami je neznanec izginil, uradnici pa je osta-vil šop bankovcev. Se preden so jo uradnica, ki se je tistega dogodka dobro spominjala, in ki je morala primanjkljaj res plačati iz svojega žepa, zavedlo, je mož izg-inil v cestnih gneči. S solzaimi v očeh je u-radnica potem .poročala svojim predstojnikom in tovarišem, o dogodku. "Izgubo, ki me je tedaj seveda težko zadela, sem že davno prebolela." je dejala, "ztfto hočem teli 4000 lir darovati za mestne reveže.** Tako je tudi storila in tako je do slej neznana poštna uradnica postala predmet razgovorov.
Skrivnostna tatvina električnega materiala
(Kmetje v neki vasi blizu Ze nice so že del j časa zbirali denar, da bi kupili material za električno napeljavo v vasi. V bližini namreč stoji električna centrala, tako da napeljava ne bi bila preveč dra-ga. Pred nekaj dnevi so nakupili zadnji material in te dni so elektrotehniki nameravali pričeti z delom. Toda na veliko presenečenje so opazili, da je ves nakupljeni material, ki so ga imeli spravljenega v nekem .gospodarskem potslopju. izginil. Orožnki so napravili preiskavo po vsej vasi in slednjič našli material na dvorišču biv-Čega žunaan Mezira Sipa biča. •Pri izaslišanju je Stpahie odločno zanikal, da bi on ukradel material, in izjavil, da ne ve, kako je prišel -na njegovo dvorršče. Orožniki sumijo, da ie nekdo podtaknil tatvino Snaliičti .zaradi političnega maščevanja.
MEHKO VEZANE KNJIGE
Razprodaja
KNJIG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla.
MUF S PLINSKO MASKO.
P0NFVER.TENI DENAR MTT JE PRINESEL SREČO.
Ob neki lini glavne tržaške ]K>šte, ob kateri poštna uradnica Marija Piocini že mnogo let opravlja svojo shižbo, se je primerila /,godiba. ki o njej govori vos Trst. Neki neznanec se je pojavil pred lino in se je presenečeni uradnici takole izpovedal:
"'Pred sedmimi leti ste mi v naglici izplačali 400 lir preveč. Bil sent reven mustavljenec in senl moral nekaj plačati. Ko ste mi izplačevali previsek, ste mi po pomoti dali 500 lirski bankovec namesto 100 lirske-ga. Opazili ste pomoto prepozno, ko som bil že daleč. Gotovo ste morali primanjkljaj plačati iz svojega žepa. Ne obsojajte me prehndo — 400 lir je bilo zame tedaj ogromna vsota. Sklenil sem-, da denar obdržim.
"Po pravici bi se ne smelo zgoditi a vendar se je zgodilo, da mi je poneverjeni denar prinesel srečo, celo veliko srečo. Osamosvojil sem se in sem si s to, prav 7/a prav majhno vsoto nagrmadil celo imetje in sicer na pošten način, to lahko prisežem. Vse, kar sem začet, mi je uspelo. Kmalu sem
V trenutku, ko je vojna prisilila tudi lepi angleški spol nositi grdo kovinsko škatlo s plinsko masko, je bilo jasno, da ta škatla ne bo o-tala dolgo grda. Tako so se pojavilo vse mogoče 'pestro Imrvane, bolj ali manj elegantne prevleko. Pripeli so jim tudi lepe nosilne trake, |w>sobno priljubljen pa je širok, škrlatno svilen trak. ki ga potegnejo skozi ušesa Škatle in ga na rami zavežejo v veliko pentljo.
Kraljica je bita prva, ki ji j<> to ns^>elo. Dala si je napraviti veliko ročno torbico iz rumenega žameta, ki ne nadomešča samo drugih namenov ročne torbice, teii<več skriva plinsko masko. Neka eTegantna prodajalna v Tiondonu je nekaj pozneje imela domnUlieo, da je za zimo pripravila konibinaeijo nvufa in plinske maske, ki ^e je dobro obnesla. Zanimiva je mod drwrinii voinimj modniuui in praktičnimi domislicami tudi pižama, ki se da ufmrabiti kot pos>teljna odeja in v sili tudi kot oblačilo. Ob vratu in komolcih ima zedrge na poteg, podložena tki je z vato. da je lahka in top'a.
L AndrvJ Rofer (JunaAld vodja Tiroleer
2. Belgrajski Biser (VitoJ Jelene) I Burskm Vojsk«
7. Cvetke	(H. Majar)
9.	Dedek je pratil (Julij Slupšuk*
10.	Devica Orleanska
11.	Dve sliki	(Ksaver Mvftko)
12.	Dubovni boj (l^>vreiM- SkuiMtll)
14.	Fra Diavolo
15.	Fran Baron Trenk
(Gjuru Paij<!ur!r>
18.	Humoreske, O ro leske in Satire
( Azov In TVffl»
19.	Korejska Brata, frtiea iz misiJo-
nov v Koreji (Josef Spilloian) 2L Mesija	.!>r. Jt-glil)
22. Mladim Sreem. |H>r«»>tl t«
luladlno	<Ksav«»r Meftkol
24. Maron, krščanski de^ek x ljli» (	nuna
• 28. Oh 50 ni ri dr. Janeza Ev. Kreka
' 29. Paniki Zlatar
30.	Tatria. Povest i z ir*ke Junaške
dobe	«11. Ked'-rer'
31.	Paberki iz Roža (Ivan Alhrehn
32.	Popotniki, novele in Wire
(Milan Pu^elJ)
33.	Požijjalee
34.	Pravljiee	(H. M a Jar)
35.	Pravijire in pripovedke za uda
dino	(S. Košutniki
ADVERTISEMENT
V NAJVIŠJEM SODIŠČU V ONTARIO
Častiti g. sodnik Cht-vrier,
v soboto, 15. oktobru, UKi4*.
Med:
Jobuotn Vizler, tožitelj in Evanka Zickur, obtuženka
1.	Ta zadeva je prišla na razpravo današnji dau na zasedanju za sodnij-sko razpravo s |>oroto v Cochrane ob prisotnosti odvetnika tožitelja. toda uikdo ni prišel za obtoženko, četudi jt* bila o obravnavi pravilno obvešeeua, kar je razvidno iz vrudilne listine zm naznanilo o obravuavi; prebrana ji-bila obdolžba in »islišani dokazi in kar je zatrdil gori imenovani tMlvetnik.
2.	Sodišče je razsodilo in odredilo, da tožitelj dobi razsodbo proti oblo-ženki v znesku $100.00.
3.	Sodišče je nadalje razs<Miil<> in odločilo, da obtoženka plača tožitelju ujegove stroške za to obravnavo, po obdavčenju. . "\V. r*. Warrell"
krajevni registrar S. C. O Ent. S. C. J. B. Folio No. 310 22. nov. | 1938
"W. L. W.M
Jaz, William L. Warrell, krajevni registrar najvišjega sodišča za Ontario v mestu Cochrane, v okraju Cochrane, T provinci Ontario s tem izjavljam, da je gorenja zadeva natančni in pravilni prepis prvotne razsodite, ki jo je Izrekel častiti g. sodnik Chevrier najvišjega sodišča za Ontario v Cochrane 15. oktobra. 1038.
V dokaz temu je moj podpis in pečat sodišča ▼ Cochrane 28. novembra, 1939.	(Podpis) W. I* Warrell
Krajevni Registrar Najvišjega sodi.V« za Ontario ▼ Cochrane.
(Pečat.) ' Ontario.
36.
37.
38.
49.
n.
41.
Povesti in Slike (Ksaver Me>koi Ptire Selivke	(Tag«.re;
Praski Judek	(Josip Vitle i
Praprefanove Zeodhe. Povesti (Anton Strafari
Preganjanje Indijanskih milijonarjev	(Josef SpillmaBl
Kdefa in bela vrtniea
(Anton Hu'»ider)
45.	Revolurija na PoHueaNkem
46.	Sisto h Seslo	(H. Fe«lerer)
48.	Spisi Krištofa Amida
49.	Študent naj bo (S. Fin*gar» 51. Suneški Invalid < S. Košutnlki »2.	Sveta Nothurr«
53. Tri Indijanske povest
(Josef S(4ilmaol
.»«. Volk Spokornik in druge povesti sa mladino i Ksaver MeftkiO
57. Vojuimir ali 1 »iranslvo in kr»4
(Josl|i < »jjrlnee
60.	Zbrani *>pi<«i ra ndadino
(Engelltert Canglj
61.	Zbirka narodnih pripovedk ta
mladino	(J. Planinski*
€3. Zlatokopi	(JohcC Spitlman)
(Vezava nekaterih knjig Je od leia nja nekoliko izkaiena.)
Ako ima kaka knjiga vee zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo.
POZOE1
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18tb STREET HEW YORK
>iiilljiiiii(|iiii||liiiii>,iil|l .(iiiiiiit,. ^fiiiiui
ni*ll|iiiiiiiii,M|>iiiuiiii,!i!,iiiiiiiiii>-l>
Miiuiii
(3x)
Voščilo za praznike prijateljem v obliki malega oglasa z okvirjem, dva inča v velikosti, Vas stane samo 50 centov.
%iuiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiihiliiiiiiiiiiii|, <rnmiif