13. številka.
Ljubljana, v torek 17. jannvarja.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan »večer, izimšt nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-operske dežele za vse leto IG gld.t za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 pld. 30 kr., za jeden mesec 1 pld. in kr. Z;i pošiljanje na doni računa se [><> in kr. za mesec, po :jo kr. za četrt
leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .Gledališka itolbft". U pravni 6t vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vko administrativne stvari.
V Ljubljani 17. januvarja.
V reänici povedano, denes smo malo „v škripcih", kajti včerajšnji list zaplenili so zaradi uvodnega članka in zaradi dopisa z Dunaja, katera sta oba razpravljala znano pravdo na Dunaji in nje žalostni izid. Žal, kajti mi smo za denes imeli pripravljene pikantne članke o istej zadevi, poročilo Vesteneckove obravnave, kakor so je prinašali dunajski listi, a vse zastonj; — kar se sme pisati na Dunaji, je v Ljubljani prepovedani sad in gorje tistemu, po katerem pohujšanje pride!
Je pa tudi v istini jako neprevidno, pisati baš o Vestenecku. Mari nij druzega gradiva, in ali se nij o njem popisalo uže več papirja, nego je vreden V Prav se vam godi! Pomisliti treba, da je on c. kr. okrajni glavar, kaj pa je H&man ? Je-li vam to ime sploh znano? Ali je morda to le kak geo-grafični pojem ? Da, da, Haman je časnikar, samo časnikar, kaj pa mu de, če bode sedel šest mesecev, to Še šest let nij, v tem času ima priliko izmisliti marsikateri uvodni članek, ali pa naj se vrže na drugo polje, naj pretuhta avstrijske ječe in da potem na svitlo kako brošuro na primer pod naslovom: „Das erdbeben zu Littai und dessen nach-vrirkungen in Wien". — Če jo da natisniti v veliko tisoč eksemplarih, in če proda vse iztise po dobrej ceni, še dobiček bode imel. Da bi mu pa to brošuro zaplenili, tudi nij misliti, kajti bila bi znanstvena, strogo naravoslovnega zapopadka. Čemu se tedaj ešofirate za Hamana, kateri je morebiti celo žid, saj ga ne poznate niti ne veste, kaj tiči za njim?
Gospodu dopisniku z Dunaja tedaj svetujemo, da se skesa in predrugači svojo pisavo, sicer nam dela preveč preglavice. Nekje na Dunaji, kjer se s a denar vse dobi, je tudi na prodaj „milch der  frommen  denkungsart".   Ta tekočina,
gospodine itadoslave. Vam bodi v bodoče v slast, zagotavljamo Vas, izpremenili se boste do cela, pisali boste članke, kakor bi rožice sadili, o tem, kako se pobijajo okna, se Vam niti sanjalo ne bode. Isto velja tudi pisatelju uvodnega članka. Zakaj si je v glavo vtepel pisati baš o vitezu Tannen-hainu? Kdo je to ime uže Čul? Ali nij sploh bolje poznan „Zi e ge n h a in e r", palica jako praktična, urezana z tistega lesa, katerega se pes boji in katera je pravi simbol nemških dijakov. Dande-nes morate biti praktični, pisati smete vse, pa vedeti treba, kako! Če pišete o dunajskih porotnikih in poveste, da jih je bilo na jednej strani 11, na drugej pa samo jeden, je to uže dovolj, kajti jednajst je zmirom več, nego jeden, tedaj mora jednajstoriea zmagati, makar da so sami krojači mej njimi. Kaka js bila obravnava, kako sta se odvetnika sekala, kako sta gospoda Ehren-Schrey in Ehren-Kaltenegger svoje mnemotehnične študije stavila na ogled, to je vse nepotrebno, nepraktično, kajti, da so porotnike vprašali takoj spočetka: Kdo je za Hamana V in bi se bil oglasil jeden j edini porotnik, bi se bilo takoj znalo, pri čem smo, in vsa obravnava bi odpala, niti prič ne bilo treba povpraševati, so 1» bile v dan famoznega litijskega potresa pijane, ali ne. Tako bi se lehko skrajšale vse porotne obravnave in prihranilo veliko novcev. Opozorujemo tedaj merodajne kroge na ta gotovo genijalni projekt, kajti Čas je denar in za-plenjenje več negojodvišno, kar je pa le naše popolnem subjektivno mnenje.
Ker tedaj te vrele Vesteneckove kaše nečemo pihati dalje, obračamo pozornost naših čitateljev na popis obravnave, katera se je v tej zadevi vršila na Dunaji in katero začnemo priobčevati v prihodnjem listu. Iz nje naj si bralci delajo sodbo po svojem ukusu, kajti „vsake oči imajo svojega slikar j aa !
Politični razgled.
Notranje deželc.
V L j ubij an i 16. januvarja. Če bi avstrijski levičarji sami ne imeli več toliko možganov, da bi mogli spoznavati svoj tirob in obisti iti uvidevati svojo propast, prepričati bi jih Blednjič vender uže morali tuji glasovi, kateri se čujejo dan za dnem čez meje. Zdaj prinaša francosk liberalni list „Henry IV.u ostro kritiko o avstrijskih levičarjih. Ta list piše: „Liberalna stranka v Avstriji je popolnem degenerirana. Slabo vojena, Blabo inspirirana, izgubila je po dolgih, od nje slabo vporabljeinli letih vlado. Njen päd je bila naravna posledica njenih brezštevilnih napak in zmot .... Kaj je storila ustavoverna stranka? Ravno nasprotje Od tega, kar bi bila storiti morala. Mestu da bi so bila. v opoziciji kazala kot za vladarstvo sposobno stranko in se kot tako pri ljudstvu akreditirala, zdi so nam, da si je postavila nalog, da se nič menj kot nesposobno za vladanje kaže".
V lEiiltoviiii nastala je velika razburjenost proti Židom. Nabijajo se na voglih plakati, razna-šajo se mej prebivalstvo brošure, v ostrih besedah govoreče proti Židom in vnemajoče ljudske strasti. Na več krajih dogodili so se uže izgredi in le vsled posredovanja policije so jo zaprečilo, da ljudstvo nij izvrševalo hitri sod. Več osob se je vrglo v ječo. —
Viiaiij<- «Ir/ave.
Italijanska vlada ne zamudi nobene priložnosti, da bi v svojih listih no delala avstrijskej vladi komplimentov in jej obetala največje prijateljstvo, a ta ista vlada tudi ne zamudi nobene priložnosti, da skrivši ruje proti Avstriji. Osobito v slednjem času pošilja se iz Italije v južne Tirole in v Istro mnogo iredentovskih listov, ki reklamirajo te dve provinciji za Italijo. Avstrijska vlada pa z mirnimi očmi gleda vso to in skoro da ne dekorira s posebnimi zaslužnimi križci može a lu Deprotis, ki so naklonjeni tem rovarijam.
V Cm r m It o i bile so zborniške volitve, e vlada propala je s svojimi kandidati, [smej '245 izvoljenih je le 8G vladnih privržencev.   Opozicija imelu bode
LISTEK.
07.
(Spisal I. Turgenjev, preložil M. M Al o vrh.) Prva linji^.i. VI.
(Dalje).
„Jako, . . . Jako, . . . Jako, ..." oglasila se je papiga.
Valentina Mihajlovna pretila mu je z robcem ter rekla:
„Molči in ljudij ne moti! .... Marijana, zamaši jej kljun."
Marijana obrnila se je proti ptičniku in se začela s papigo igrati.
„Da, da", nadaljevala je gospa Sipjaginova. »Boris Andrejič se mi Časih vrlo čuden zdi! V njem bije nekakšna posebna žila . . . žila tribuna.a
ijCTest parcequ' il est orateur!" odgovoril je Kolomejcev v hitrosti in začel zopet francoski govoriti. „ Vas gospod soprog ima govornišk talent kakor malo kdo; tudi je navajen hgurirati . . . ses
propres paroles de grisent . . . vrhu tega bi bil rad popularen . . . Kakor se mi pa vidi, je zadnji čas nekaj srdit, kaj V II boude? En V"
Gospa Sipjaginova opozorila ga je z očmi da je Marijana blizu ter po kratkem molku odgovorila:
„Jaz tega nijsem opazila."
„Da, da", nadaljeval je Kolomejcev, „izpustiii ga, nij avanziral . . ."
Gospa Sipjaginova ga je vnovič opozorila, da je Marijana blizu.
Kolomejcev se je malo nasmijal ter zamižal kakor bi hotel s tem reči: E da, jaz te uže razumem.
Potem pak vprašal je najedenkrat, brez uzroka Marijano: „Ah, recite mi gospica, kanite-li tudi to leto v šoli poučevati?"
Marijana obrnila se je od ptičnika k govorniku ter ga vprašala :
„To vas zanima?"
„Dakako da me zanima."
„Ali bi kaj takega ne prepovedali ?"
N ibi I is! i n jam za hranil bi samo misliti na šole; pod vodstvom in nadzorništvom duhovenstva bi pak sam šole osnoval.
„Tuko! No kar se mene tiče, še sama ne vem, kaj bodem to leto počenjala. Preteklo leto je bilo vse slabo. A v poletji je težko zahtevati, da bi otroci v šolo hodili."
Kadar je Marijana govorila, je vedno zarudela, kakor da jej je vrlo težko govoriti. Bilo je še mnogo samoljubja v njej.
„Ali oijsi morda slabo pripravljena za ta posel", vprašala je gospa Sipjaginova in ironiški glas se jej jo tresel.
„ Mogoče!" —
„Kaj V!" vzkliknil je zopet Kolomejcev.
„Kaj mi je slišati!! Moj Bog. Kmetske otroke a-b-c učiti — zato treba priprav?!"
V tem hipu pritekel je Kolja v sobo in zavpil: ., m.i m:. ' mama! papa pride"! za njim pa pri majala seje na debelih nogah neka dama v velik rumen šavvl zavita ter povedala, da bode „Borinka" koj tu.
Bila je to Sipjaginova teta, imenom Ana Sa-harovna. Vsi v sobi navzočni skočili so raz svojih sedežev iu šli na hišni prag. Dolg drevored napravljen je bil od velike ceste uprav do hiše, po drevoredu je pak drdral voz s štirimi konji uprežen. Valentina Mihajlovna, ki je pred vsemi druzimi stala,
močno večino. Republikanska stranka pridobila si je samo tri sedeže. Te za vlado slabo izpale volitve bodo prouzročile tudi pad ministrstva.
„Oservatore Romano*1 piše o nemških maj-ninUih /ak<niili tako: ^Nedvomno je, da epifl kopat, klerus m pruski katoličanje nijso zasluŽ.li, da jih zadenejo ti zakoni, katere so ustvarili le slabo razumljeni politični interesi in katoličanje zahtevajo, da se ti zakoni popolnem odpravijo, ker so žalienje in krivica proti jednemu delu naroda, kateri je vedno ka/.;'l čustvo najiskrenejše domovinske lju bežni in neomahljive udanosti državi."
Turčija se nasproti Franciji obnaša jako oblastno, ona postavlja na tunezijskih mejah trdnjave, kar kaže. da hoče kmalu udariti na Francoze. Vse kako to Fransozom m* dopada in listi francoski pišejo zelo grozeče in zahtevajo od vlade resnih korakov n: sproti Turčiji.
V lr»li«»i se še vedno zapirajo Irci. Zdaj je 463 sumnjivih osob v ječi. V grotovino Clare odposlala je angleška vlada žandarme, da varujejo lastnike zemljišč  in da najemnike držijo v strahu.
Laški listi mnogo pišejo o egiptovskem vprašanji in svetujejo vladi, naj se z vso odločnostjo izreče za avstro-nemško politiko o tej zadevi.
Strijčnik španskega kralja je prišel baje do čudovite misli in jo tudi javno razglasil, da naj Angleška odstopi papežu Gtlbraltar, če uže neče Španskej prepustiti t<> trdnjave. Angleška bode pač težko ozir jemala na te pohlevne želje.__
Dopisi.
Iz Ljuhljaaic. [Izv. dopis.] (Marija Lenče. f) Denes zjutraj umrla je ob Va 10. uri, po več kakor trimesečnej jako mučnej bolezni, gospa Marija Lenče, posestnica v Laverci, posestnica Vi-rantove hiše, hiše pri „LozarjiH, pri „belem volku" itd. v 58. letu svoje starosti. Stoprav pred 2 letoma umrl je nje soprog, g. Mihael Lenče, na široko posebno na Vizeljskem znani vinski trgovec. Ilanjka gospa Marija Lenče je bila Nemka po rodu, doma iz ŠtBUtheima pri Wasserburgu blizu Monakova na Bavarskem, kjer jo je njen ranjki inož Mihael Lenče, kateri je nadzoroval vozove („ParizarjeM) svojega očeta, izpoznal in vzel za /eno. Prišedša v Ltverco učila se je z velikim veseljem slovenski jezik, katerega se je tudi popolnem naučila, pač lep vzgled drugim Nemkam, katere vzemo Slovenci za žene, katerim pa nij mar, da bi se naučili domačega slovenskega jezika. Ilanjka gospa Marija Lenče je bila jako blagosrčna gospa in res izborno dobrot-ljiva, kakor tudi njen ranici mož, s katerim sta živel.-' nad 25 let v najlepše j  slogi  in prijaznosti.
Revir m v Laverci, kakor tudi v vseh tarah ljubljanskih, sosebno pa v Št. Jakobskej fari je bila rartjka g- Marija Lenče res prava mati. Ni jeden, kateri jo je poprosil za kak dar, nij šel neuslišan od nje in stotero revežev je dobilo od nje podporo, kakor tudi vsi dobrodelni zavodi. Bodi blagej ženi v njenej drugej boljšej domovini žemljica lehka, vsi ki so njo poznali ohranili jej bodo častni spomin, sosebno hvaležnega pa mnogi reveži, katere j« tako obilno podpirala.     —a—.
Iz Trsta 15. januvarja. [I/v. dop.] Wer;ij opoludne pred odhodom parnika v Dalmacijo, je policija nenadoma na parnik prišla, komisar je baje povprašal kapetana, je li tu neki črnogorski brigadir MatanoviČ, kateri se je vračal v Črnogoro iz Srbije? Kapetan se ve mu pritrdi in na mah je moral Matanovič s komisarjem z vso pertljago zapustiti parnik. Kaj in kako je to, je še denes v temi povito. Nič menj pa nij osupnilo nas. ko je denes zjutraj polk Jelačič dobil brzojav, takoj popo-ludne v Pulj odriniti, kar je še le /a 9 uro v večer določeno bilo. Jednako sta morala polk Kari in bataljon lovcev, kateri so še le zjutraj prišli, takoj na Indijo in dalje v Dalmacijo in Hercegovino, kateri bi bili čez noč v Trstu počivali in še le v ponedeljek dalje šli. Kakor privatna pisma iz Boke poročajo, je v člrnejgori neprijetno postalo. Črnogorci ne morejo nikakor pozabiti, da ko so toliko krvi pre-I i li in priborili v Hercegovini in Arbaniji obilo zemlje, jim je vsled berolinske pogodbe odvzeta bila. Rečani blizu škadarskega blata so največ trpeli in so najbolj nepotolažljivi, in so se po najnovejših poročilih, na levem bregu MoraČa utaborili. Kne-girija odpeljala se je pred tremi dnevi iz Kotora z družino v Bar (Antivari), da se v slučaji, ako bi se začelo kaj, takoj čez morje v Brindisi v Italijo poda; v ta namen ima na razpolaganje parnik v barskej luki.
Iz Gradca 14. jan. |Izv. dop.] (Peticijo na visoki državni zbor) odposlali so suplentje graških srednjih šol, kojim so se pridružili suplentje in profesorji 65 druzih srednjih šol, dežela v državnem zboru zastopanih; glasi se:
„Suplente predlaga deželni šolski svet, a mi-nisterstvo za uk in bogočastje jih nastavlja.
Suplentje, asistentje in pomočni učitelji, ki so si popolno teoretično in praktično aprobacijo pridobili in so bili jedenkrat na kakej srednjej šoli nastavljeni naj se prištevajo c. kr. uradnikom XI. reda; ako postane mesto, na kojem so začasno delovali, preobilno, naj se na kakej drugej srednjej šoli nastavijo, in ako bi to ne bilo mogoče, kar se pa le preredko zgoditi more, naj se jim vsaj leta. v kojih so brez svoje krivde brez službe ali samo deloma v službi, za penzijo vračunaj o", —
Z zakonom 20. julija I. 1881. o plači profesorjev na državnih srednjih šolah se je stan su-plentov sicer za toliko poboljšal, da se jim leta, katera so pred stalnim nameščenjem na kakej srednjej šoli neprenehoma služili za penzijo vračunajo, A s tem uže njih žalostne razmere nijso odstranjene. Lehko se namreč pripeti, da kak su-plent po tri, po štiri leta na kakej srednjej šoli deluje, potem pa pride na jedenkrat na njegovo mesto kak drug stalni učitelj, al> pa se mesto iz kakih drugih uzrokov izprazni; nij mu mogoče hitro druzega mesta dobiti, in  ne le da je zdaj,
akoravno nij ničesar zakrivil, brez kruha, še leta, koja je dozdaj služil, se mu ne računijo.
Vsakdo uže iz tega lehko sprevidi, da je prej omenjena peticija graških suplentov in njih kolegov opravičena in upati smemo, da jo bodo tudi naši slovenski poslanci v državnem zboru uva-ževali in zagovarjali.
Iz mestnega odbora ljubljanskega.
V Ljubljani 12. januvarja.
('Konec.)
Dr. Suppan v imenu finančnega odseka nadalje poroča o nakupu Llrbasove hiše. Uže pred 9 leti podpisavali so meščani prostovoljne doneske, da bi se ta hiša kupila, podrla in napravila dovozna cesta na južni kolodvor. Takrat se je nabralo za ta namen jako mnogo novcev, a nij bilo mogoče ta načrt izvršiti, kajti občina je imela premalo denarja. Nič bolje nij bilo stanje mestnih financ 1. 1878, ko so gg. Ignacij Mali, Janez Prdan in Josip Str-zelba uložili prošnjo, naj se ta cesta izpelje. Izjavili so ti trije gospodje, da od posestva nekedaj W. Majarjevega za Urbasovo hišo, Katerega so kupili skupno, odstopijo brezplačno toliko prostora, kolikor je za cesto potrebno in zatrjevali so, da isto stori tudi g. Primož Hudo vernik in vodstvo južne železnice. G. Mali obljubil je tudi da od svoje hiše na Iteseljevem trgu podere dozidanje, katero stoji na sv. Petra nasipu, široko 5 Va čevljev, dolgo 7 sež-njev ter da odstopi prostor mestu v last. Dotičniki obljubili so dalje, da se napravi mej meščani na predmestji prostovoljna nabira, katera bode skoro vse stroške nakupa hiše pokrila. Zdaj, pravi poročevalec, je mogoče, da se ta načrt izvede V imenu finančnega odseka predlaga, da se kupi od gospe Marije Urbasove hiša njena na sv. Petra cesti, a to samo s tem pogojem, da se dobi vsa zemlja za izpeljavo ceste na kolodvor južne železnice brezplačno, da pravni nasledniki g. Malija podero ob istem času, ko se cesta odpre, dozidanje pri evojej hiši na sv. Petra nasipu, da se odpišejo servitute, katere so vknjižene na Urbasovej hiši, da se zagotovilo od sosedne hiše, lastnine Kosovih dedičev, dobi, da ne bodo, ako bi jim vzrastla pri podiranji Urbasove hiše kaka škoda, nobenega odškodovanja zahtevali od mestne srenje in da se prostovoljnih doneskov toliko nabere, da se pokrijejo vsaj stavbeni stroški za zidanje te ceste. Kakor hitro se vse te terjatve izpolnijo, ima mestni magistrat nalog, kupiti za 30.000 gld. hišo od gospe Urbasove, katera je obljubila, da ostane do konca marcija pri tej kupnini. Denar za nakup pa naj se vzame iz ostankov loterijskega posojila, kateri iznašajo od leta 1880 Še 7944 gld. 19 kr., od 1. 1881 pa 24.123 gld. 32 kr., vkup tedaj 32.067 gld. 51 kr.
Mestni odbornik Ilegali misli, naj bi se sklenilo, da se hiša kupi brez ozirov ua to, ali se spolnijo vsi od poročevalca navedeni pogoji ali ne.
pozdravljala je s svojim robcem uže od daleč, Kolja je veselo vriskal.
Kočijaž ustavil je konje, sluga skočil je brzo raz svojega sedeža in malo ne da nij vrat odtrgal — in zdaj stopil je z voza Boris Andn jič, ponižljiv smeh okolo ustnic, v očeh, v vsem obrazu. (Jraci jozno in hitro objela ga je Valentina Mihajlovna ter se potem trikrat ž njim poljubila. Kolja skakal je od veselja in se očetove suknje držal — ta pak odložil je najprej svojo nespretno in grdo škotsko potno kapo, se s staro teto poljubil, Marljano in Kolomejceva pozdravil — s poslednjim segla sta si v roko in sicer po načinu angleškega shakehandsa, potem stopram obrnil se je k svojemu sinku, ga vzdignil raz zemlje ter ga nekaterekrati poljubil.
Mej tem, ko se je vse to vršilo, izlezel je Neždanov, ravno ko da bi slabo vest imel, iz voza, se pri sprednjih kolesih ustavil, ne da bi svojo kapo z glave vzel.
Ko je gospa Sipjaginova svojega moža objela, si je novega gosta čtv. rs mena Boprogova dobro pogledala; da pripelje učitelju s seboj, to jej je uže prej pisal.
Vse društvo pozdravilo je hiše gospodarja, a
potem šli so vsi po stopnicah, kjer so na obeh straneh sluge stali. Ti so se naklonili, ali Sipjagi-novih rok nijso poljubili, kakor je bilo to poprej obično — to „azijatsko" navado odpravil je bil on. Boris Andrejič nagnil je le malo glavo ter s tem odzdravil.
Tudi Neždanov stopal je počasi po širokih stopnicah.
Komaj je vstopil v predsobo, predstavil ga je Sipjagin uže svojej ženi, teti in Marijani, Kolji |e pa rekel: „To je tvoj učitelj, bodi mu pokoren in sezi mu zdaj v roko!" Boječ podal je mali Nežda-novu roko, — potem pa vanj zijal, ker pa na njem nij nič osobitega našel, skril se je zopet za svojega „papa". — Neždanovu bilo je tako neugodno, kakor oni dan v gledališči. Valentina Mihajlovna ga je prijazno vzprejela, ter mu nekakšno ljubeznivost reala, katere pak on niti razumel nij in tudi nič odgovoril nij; samo opazil je, da je ona svojega moža z bistrim očesom gledala . . .
Pri Kolji spodtikal se je nad svetečimi se, pomadiziranimi lasmi; ko jc Kolomejceva zapazil, mislil je sam pri sebi: „To je nacifran bedak!" — ostalih niti pogledal nij.   Sipjagin  se je nekatere
krati ponosno ogledal, baš ko da „svoje" motri; pri tej priliki izgledal je z dolgo svojo brado in ozko glavo, jako čudno. Naposled ukazal je slugi z močnim kljubu dolzega potovanja nehripavim glasom : „Ivanl vodi gospoda učitelja v zeleno sobo in nesi njegov kovčeg tja!" — potem rekel je Neždanovu, da se naj zdaj spočije, uredi in preobleče, ter da je obed točno ob petih. Neždanov se je naklonil in odšel za Ivanom, ki ga je v zeleno, v drugem nadstropji ležečo sobo vodil.
Celo društvo šlo je zdaj v salon. Tam so se še jedenkrat pozdravili; — naposled prišla je še stara, uže na pol slepa dojiteljica Sipjaginova, da tudi svojega gospoda pozdravi. Tej dovolil je Sipjagin z ozirom na njeno starost, da mu roko poljubi. — Potem poslovil se je za nekoliko časa od Kolomejceva in s svojo soprogo v spalnico odšel.
Vil.
Visoka in lepa soba, v katero je bil sluga Neždanova odpeljal, imela je okuo na vrt. Ta so bila odprta in lehak veter majal je bele preproge, ki so se napele ko jadra. Na stropu brlel je milo-ben odsev zapadajočih solnčnih žarkov, cela soba napolnjena je bila s čistim pomladanskim zrakom.
Tu ne gre zato, da bi le g. Prdan ali drugi posamezniki skrbeli za brezplačno zemljo za cesto ali pa za novce, da se gradi ta cesta, katera bode vsem prebivalcem na korist. Za take stvari ima mesto skrbeti. Poročevalec dr. Suppan ugovarja, da ne bi bilo koristno za mesto, ako bi ne sprejelo prostovoljne ponudbe. Če mesto kupi hišo Urbasovo brez pogojev, potem ne dobi ne novcev ne zemlje ?a cesto zastonj, ampak še Jprav drago bi morala zemljo nakupiti. G. Regali potem svoj predlog umakne in sprejmo se. predlogi finaučnega odseka jednoglasno.
Dr. Suppan v imenu finančnega odseka naznani, da je kupil oa Fr. Marolta prostor za zidanje nove vojašnice za 7042 gld. G. Regali utemeljuje svoj predlog, naj bi se svetilnice na dolenjem konci sv. Petra ceste, kjer je strašna, skoro egiptovska tema, pomnožile za šest svetilnic, kar ne bode poizročilo mnogo stroškov, ker so svetilnice le z petrolejem osvitljene. Govornik pravi, da je to želja vseh prebivalcev na sv. Petra cesti na dolenjem konci. Predlog se izroči magistratnemu odseku v rešitev in potem se seja sklene.
Domače stvari.
— (Gospod deželni predsednik) A. Winkler se je predvčeranjim v jutro z nočnim brzo-vlakom vrnil v Ljubljano.
— (ČJitaln ice lj ubij ansk e) prva pustna veselica preteklo soboto izpala je jako sijajno, kajti privabila je obilico plesa željnih dam in gospodov, koji so se v jako živahnej zabavi vrteli do ranega jutra. Našteli smo pri četvorki 34 parov. Gospodje, kateri so v tej zadevi gotovo izvedenci, so nam zatrjevali, da prvi čitalnični ples uže dolgo nij bil obiskan tako mnogobrojno ter da je zabava bila nenavadno odlična. Mi ta faktum tem rajši zabeležimo, ker je čitalnica naravno središče vseh narodnjakov in ker iz srca želimo, da ta najstarejši narodni zavod vedno znatneje napreduje.
— (Odbor nSokola") konstitujiral se je v svojej prvej seji naslednje: Gosp. Fran Ravnihar, Btarosta; gosp. Srečko Nolli, podstarosta; gospod Josip Geba, blagajnik; 1. tajnik gosp. Vekoslav Legat; 2. tajnik gosp. Ivan Wblfling; odborniki: gospodje Josip Gintar, Ivan Kališnik, Matej Kreč, Fran Mulaček.
— (Šišenska čitalniča) priredi na nedeljo 5. februvarja v praznovanje Valentina Vodnika v Kozlerjevej zimskej dvorani „Besedo s plesom". Slavnostne besede program bo: petje vrlega moškega in mešanega zbora, govor in de-klamacija, igra „Gluh mora biti", in vojaška godba e. kr. pešpolka veliki knez Mihajl. K tej odličnej veselici se vabijo društveniki in po njih upeljani gostje. Želeti je, da bi pristopilo šišenskej čitalnici
Neždanov rekel je slugi, da sme oditi, potem iztožil je iz kovčega svoje stvari in se preoblekel. Pot ga je bil utrudil; dva dni neprestano s povsem tujim človekom v društvu biti, — v katerem je o vsakovrstnih, cesto banalnih stvareh govoriti moral — je njegove živce vznemirilo. Nekaj bridkega, naj Bi bode to dolgočasnost ali jeza, polastilo se je njegovega srca; on se je nad tem jezil, ali bol vender nij nehala.
Stopil je k oknu in gledal na vrt. Bil je to ▼rt, ki so ga še pradedje nasadili — na to stran Moskve nij več takšnih vrtov videti.
Široki plato necega holmca, na katerem je bil vrt, razdeljen je bil uže po naravi v štiri dele. Dve Bto korakov pred hišo zavzimal je rožni vrt s svojimi s peskom posutimi poti in gredicami, posajenimi z raznimi drevesi in rožami. Na levej strani razprostiral se je od hlevov do pota sadni vrt, na katerem je bilo mnogo sadnih dreves, a baš nasproti hiše nasajen je bil krasen lipov drevored, ki se je širil do velike ceste. Na desnej Btrani videl se je vozni pot, a na obeh njegovih straneh nasajena so bila visoka drevesa; izza kupa brez bliščela je streha velike vrtne hiše.
(Dalje pri h.)
mnogo novih članov. Društvenina je prav mala. znaša na leto za posamezne osobe 1 gld. 50 kr. za družine 3 gli. Pristopne oglase sprejema gosp. Anton Knez.
— (Tržaški škof Dobrila) leži na mrtvaškem odru, vse je lepo dekorirano, ljudstvo vre kakor procesija ves dan pri jednih vratih v hišno kapelico in pri družili ven. Prišel je uže poreški škof Glavina v Trst. Mnogo telegramov in kondo-lenčnih pisem dohaja od vseh stranij. V sredo bode sijajen pogreb. Slovani smo v prevzvišenem škofu Dobrili veliko izgubili. Za Trst treba škofa Slovana ne le po rodu ampak tudi po dejanji, kakor sta bila uže dva. Ako vlada neče, da se Istra po-lašči in pripravi za laško aneksijo, mora pred vsem na to delati, da se nastavijo slovanski škofje, pa ne a la Glavina, ki v Poreči mirno polaščevanje po spešuje, mestu zabranjuje. Ranjki Dobrila je bil iz-gledni pastir svojim ovčicam, podpiral je slovanski živelj po vsej svojej moči. Pripoznal potrebo slovanske duhovščine v Istri, v ta namen je tudi vedno deloval, da napravi zavod za izrejo slovanske duhovščine. Le prerano ga je smrt nam vzela, kdo bode njegov načrt izvršil, Bog ve. — V Istri je malo laške duhovščine, pa ta s podvojenimi koraki pomaga za polaščenje. Istra je še v večjej nevarnosti, kakor Koroška, za njo se mora tudi kaj storiti, in zadnji čas je, da se polaščevanju v okom pride. Slovanska duhovščina pa je najboljši jez proti lahonstvu, zatorej vsi vprek želimo, da bode Dobrilov naslednik dober Slovan.
— (Roparsk napad.) Dne 15. t. m. je trojica na konci gorenje Šiške blizu nekdanje Teličar-jeve hiše napala vinskega trgovca Šarca. Jeden je ustavil konje, a dva sta skozi kolesa porinila močan drog in tako zavrla voz. Ker je napadeni kričal in je v hipu prišla pomoč, so napadniki, koji so hoteli g. Šarca baje zaklati, odbežali. Zlodejcem so uže na sledu.
— (Gradič Rosenbllchl,) pod Rožnikom, kupila je žena tukajšnjega usnjarja in hišnega posestnika Sevnika za 13.000 gld.
— (Ponarejene bankovce) dobili so kakor smo poročali v 7. št. t. m., pri Janezu Japlji, po domače Mraku v Goricah pri Brezovici
— (V društvu Triglavu) se bodo pri zabavnem delu zborovanja društva odslej pobirali doneski za „Mir". Pri včerajšnjem zborovanji nabrali so se 3 for., ki se takoj odpošljejo upravništvu „Mira."
— (Narodna čitalnica v Ornomlji) napravi dne 2. februvarja 1882 veliki ples. Godba kvintet Bleier. Vstopnina: Za osobo 30 kr. za družino 50 kr. Začetek ob pol 8. uri zvečer. K udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Premembe pri učitelj s t vu na Kranjskem.) Gdč. Marija Golč, izprašana pripravnica, dohila je 4. učit. službo v ljudskej šoli na Krškem. Začasni učiteljici v dekliškej šoli v Ribnici, gdč. Klotilda Golf in Ana Kaiser, sta za trdno postavljeni. Gdč. Nežica Drol, zač. učiteljica v Čateži, se je službi odpovedala, in na njeno mesto pride gdč. Hermina Smole. — Gosp. Josip PetriČ, bivši pomožni učitelj v Polomu na Kočevskem, postane pomožni učitelj v Starem trgu poleg Loža. — Gosp. Karol Weber, začasni učitelj na Vojskem, je poklican v vojaško službo, in njegovo mesto prevzame pomožni učitelj gospod Lovro Weber. —
— (Novi odbor tržaške čitalnice) je tako le sestavljen: g. dr. France Mandič, predsednik, Vikt. Dolenec njegov namestnik, J. Mubej, de-narničar, Gjuro Vučkovič, tajnik. Jan. Jesenko, M. Šorli, M. Pollich, Jan. Mankoč, Iv. Pekič odborniki. Iv. Bunec in Gr. Jereb namestnika.
— (Spremembe) pri prebivalstvu v Trstu leta 1881; Porodilo se je 427G otrok, (2247 moškega, 2029 ženskega spola). Umrlo je 3907 ljudi, (2121 moškega, 1786 ženskega spola). Ženitev je bilo 940. Okolica nij tu vračunjena. — V Gorici se je porodilo 1881. leta 559 otrok; število mrličev je 591 in zakonov se je sklenilo 118.
— (Telegrafski kabel) mej Trstom in Karfom je srečno položen.   Predzadnjo sredo so ga
morali blizu Vise zaradi hudega morja odrezati. Spustili so v morje kotko ter ga pripeli njej na glavišče. Drugi dan pa so ga zopet zvezali in v soboto so bili uže na Karfu, od koder se pogovarjajo z uradniki, poslanimi v kabelski stolp pri Mira-maru. Zdaj pomaga 450 delavcev podzemeljski kabel poleg ceste v tržaški glavni urad. Prihodnji teden bo vse izvršeno in potem se bodo poslanice mej Trstom in Karfom neposredno menjavale.
^Edinost*.
Telegrami ..Slovenskemu Narodu".
Dunaj. Dr. Smolka pride jutri sem. Večina listov trdi, da nij govora o vstaji v Krivošijah in Hercegovini, da tja doli odposlane vojne čete nijmajo naloga, ndušiti vstajo, marveč le da jo preprečijo.
Petrograd. „Golos" bode od 18. t. m. zopet smel izhajati.
London. Vlada je sklenila Parnella in Dillona ne izpustiti iz ječe.
Narodno-gospodarske stvari.
Veselejše novice o svojej najožjej domovini Kranjskej še nijsem zvedel, nego li je ta, da je za omenjeno deželo ipak imenovan veščak učitelj poljedelstva. To je orjašk korak k vsestranskej koristi prezapuščene dežele, koji za zdaj najmanjši broj de-želanov zapazuje in objektivno ocenjuje, kajti „ignoti nulla cupido." Protivni in indiferentni duhovi bodo sčasom tudi to institucijo pozdravljali in jo uvrstili mej starejše, kajti znano je, da so se navzlic vsem intrigam uobičajile in udomačile brezštevilne in neizmerno potrebne druge naprave, kojih bi zdanja napredna ljudska praksa nikakor ne mogla pogrešati.
„Novicam" se nikakor ne more odrekati velikega uspeha v gmotnem pogledu mej slovenskim narodom, odkar so 1843. 1. zagledale heli dan, pa noter do danes; toda smelo trdim, da bode gosp. Kramar kot učiteljiščni učitelj poljedelstva, kot nadzornik narodnih učilišč v poljedelskej stroki itd. mej kranjskimi Slovenci v jednem desetletji več dosegel, nego li so „Novice" vse štiri decenije, ako bode imel toliko daru govora in toliko ognjene moči v svojem predavanji, kolikor je ima odlični profesor g. Povše v Gorici. Bil sem tri leta slušatelj gosp. Povšeta, bojeval sem ž njim tudi v kmetsko zbore, kojim je po Goriškem cesto popularno predaval in vselej sem se prepričal, da je on z največjo spretnostjo svoje poslušalstvo vselej temeljito prepričal o dotičnem predmetu in mu vso dušo presunil za stvar. Moram istino reči, da je bil g. Povše meni najmileji izmej vseh profesorjev, kolikor koli sem jih kedaj imel. Ako bode torej g. Kramar toliko blagoslova imel v svojem predavanji, kolikor g. Povše, potem morem kranjskim Slovencem samo čestitati!
Kot tak bode g. Kramar več uspeha imel v svojej sicer težkej in vrlo obširnej zadači, nego li sto profesorjev matematike, latinščine, grščine itd. Posebno rapidno se bode potencirala njegova delavnost s tem, ker bode pripravljal za prevažno misijo učiteljiščnike kot svoje aposteljne, kajti oni bodo imeli v rokah realije, ki so pravo gradivo poljedelskej obuci. V poljedelstvu naobraženo sveče-ništvo, potovalno predavanje v kmetskih zborih itd. pa bode narodnega učitelja eminentno podpiralo v napredku racionalnega poljedelstva. In tako se bode „viribus unitis" sto- in stokrat več koristilo zapuščenemu, toda za kulturo vrlo sposobnemu Slovencu, nego li s tistimi smešnimi „ seli u 1 p f en i g i ", ki se z m o š n j i č k o m v r o c i b a š z d a j ponujajo, kakor Juda-Iškarjotovi sreberniki, kajti vsak pameten kmet ve, da nij glavna stvar, ako se vol nemški po brazdi goni, ampak to, da se brazda pravilno obrne, kakor uče načela racijonalnega poljedelstva.
Mej ostalim se veli, da bode imel g. Kramar nadzorovati šolske „sadjerejskew vrte. Jaz mislim, da pojm „sadjerejsk" vrt nij identičen s pojmom kmetijsko „poskuševališčeM. „Sadjerejsku vrt znači samo mesto, kjer se neguje izključivo sadjarstvo, dočim bi „poljedelsko poskuševališče" značilo vežbališče za splošno poljedelsko poučevanje. Naš kmet nij temeljito poučen v nobenej panogi poljedelstva (kmetijstva), zato bi trebalo, da se usposobi za vse moderne racijonalne načine iz vseh panog kmetijstva, ne pa, da bi vrlo dobro znal sam tresti izvrstna jabolka in otepati orjaške orehe.
Učiteljiščnik bode kot učitelj poučaval v kmetijstvu samo to, kar bode sam znal in razumel, ali znal in razumel pak bode na učiteljišči samo oudu kmetijstveno predavanje, ako bode isto konkretno — praktično. Konkretno ter praktično pa bode kmetijstveno predavanje samo onda, ako bodo gosp.
Kramarju predmeti, o kojih bode govoril, na razpolaganje, drugače nij spomenka o ,.praktifnej demonstraciji." Brez učiteljiščnega kmetijstve-nega poskuševabšča torej absolutno ne bi bilo mogoče uspešno poljedelsko predavanje. In ako tudi bode na razpolaganje učiteljišču dobro poskuševa-lišče, potem še ipak bode manjkalo uril za — živi-narstvo in v Ljubljani tudi za vinarstvo. Kako li dcskočiti temu nedostatku?
Najlflglje bi se dalo vsaj deloma nadomestiti manjkajoče posestvo popolnega gospodarskega zavoda s tem, da bi g. Kramar svoje slušatelje o najprimernejšem času osobno odvel za nekoliko dnij na bližnje posestvo kojega popolnega gospodarskega zavoda, na pr. v hrvatske Križevce, ki nijso na kraji sveta, in katero nepretrgano veže železnica z Ljubljano. Razen tega pa bi se od šarmantne južne železnice za takšen kontingent in za tako plemenito Bvrho gotovo dobila polakšica za V2 vcznine. Za takov Ulet naj bi se votirala nekovšna svota ali v dežel, proračunu, ali pa bi naj se potrkalo pri vis. ministerstvu kmetijstva. To ti ne bili zavrženi tro-Ški in vrlo potrebni bi bili, ker je gola pedagogična istina, da „ignoti nulla cupido"!
B. Pernišek.
Meteorologien«) poročilo.
A. V LJubljani:
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
13. januvarja	Ob 7. uri »jutraj ob 2. uri popoludne ob 9. uri	749- 37 mm. 750- 41 mm. 752 31 ram.	— 10« C + 2-8° C — 16° C	slaboten iihod slabotna burja slaboten iibod	oblačno oblačno deloma oblačno	1 0-00 mm.
f > 0 a 1 Hi	ob 7. uri »julraj ob 2. uri popolmlnt ob 9. nri vtitr	754-00 mm. 754-28 mm. 756'24 mm.	— 4-8» C + 0-6° C — 40° 0	i slaboten izliod slabotna burja slaboten izhod	jasno jasno jasno	000 mm.
15. januvarja	ob 7. nri ijutraj ob 2. uri popoludne ob 9. uri VtitT	757-55 mm. 757- 52 mm. 758- 37 mm.	— 8-8« C — 1-4» C — 4-6» C	brei-retriji slabotna burja slabuien bnrja	megleno jasno jasao	000 mm.
Dne 13. januvarja: Večjidel oblačno, malo solnca, zvečer deloma jasno; srednja temperatura -f- 01° C, za 2*7° C nad normalom.
Dne 14. januvarja: Slabotna zarja, čez dan brez oblaka, na večer se planine žaro; srednja temperatura — 2-7° C, za 0"2° C pod normalom.
Dne 15. januvarja: Zjutraj megla, čez dan popolnoma jasno; srednja temperatura — 4-9° C, za 2-5 C° pod normalom.
Tako visoko Btanje barometra se do zdaj v Ljubljani se nikoli nij opazilo. Od leta 1855 sem jo stal barometor le blizu tako visoko še: dne 10. januvarja 1. 1859 756 68 mm, dnč 13. decembra 1. 1871 155*5 mm, dne' 18. januvarja 1. 1864 755-34 mm, dne 23. decembra 1. 1879 7E6 00 mm in 755*1 mm. — Sploh se pa iz tega razvidi, da v decembru in januvarji stoji barometor najviše.
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk se povsod močno dviga; stanje baro-metrovo je povsod v Avstriji izredno visoko; pritisk je povsod precej jednakomerno razdeljen. Vetrovi so postali nekoliko močnejši, severni in izhodni vetrovi prevladujejo nad zahodnimi in južnimi pretečenih dnij. Nebo je večjidel jasno; zrak skoro prav nič vlažen. Le na GaliŠkcm in Solnograškem je palo nekoliko snega.   Temperatura pada
Srecej močno in je bila zadnje dni večjidel podnormalna. .azloček mej maksimum in ininimom znaša 13° C. Morje večjidelj mirno.
Loterij no «recke 14. januvarja.
Na Dunaj i: 72, 68, 44, 48, 38. V Gradci:     30,     78,     86,     54, 26.
ID-u-risijslsia, "borza
dne 17. januvarja.
Enotni državni dolg v bankovcih .   .   . 75 gld. 20 kr.
Enotni državni dolg v srebru   .... 76 , 20
Zlata renta........... 92 ,   70 „
1860 državno posojilo....... 132 „50 „
Akcije narodne banke....... 825 „   — ,
Kreditne akcije......... 315 »50 „
London............ 119 „ 20
Srebro............ — „   — n
Napol.............. 9 .   45 V, „
C kr. cekini........... 5 „   59 „
Državne marke......... 58 .   25 _
Po soglasnih sodbah mnogih medicinskih strokovnih listov in mnogih praktičnih zdravnikov izkazale so sejako dobro od lekarja Kih. BrandU izdelane Švicarske kugljice kot najboljše zdravilo pri slabem prebavljanji in iz tega izvirajočih boleznih, kakor: zaprtji, napihnenji, neapetitnosti, glavobolu navalu krvi, srčnih napakah, pri bolezni na jetrih in žolči, hemoroidih, pri pomanjkanji krvi (bledici) itd.; daljo imajo te ktigljice pred drugimi jednakimi sredstvi to prednost, da lahno vplivajo, ne omamijo bolnih organov, temveč jih jačijo in so popolnem neškodljive. Kor je cena jako nizka, omisii si lehko tudi nepremo/.en to istinito izvrstno sredstvo. Prave ivlcArlkfl ku^ljico so v kositrenih škatlji-cah. po 50 kugljie za 7U kr.. in v malih škatljicah, po i5 kngljic za 86 kr. z etiketo belega švicarskega križa hranjene in se dobijo v skoro vseh lekarnah, na Kranjskem pri lekarju Mavrji v Ljubljani, kjer se dobijo tudi obšuni prospekti z zdravniškimi navodili vred zastonj.     (741 — 1)
Št. 103.
Razglas.
(17-3)
Tužnega srca dajejo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, daje njih preljubljoni soprog, oziroma oče in brat, gospod
Ivan Marenčič,
trgovec, posestnik in mestni svetovalec,
sinoči 15. januvarja t. 1. ob uri na večer v
64. letu svoje starosti, po dolgej bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Sprevod ranjkega bodo vtorek 17. t. m. ob 4. uri popoludne na tukajšnje pokopališče.
Sv. mašo se bodo brale v tukajSnjej farnej cerkvi.
Nepozabljeni ranjki bodi priporočen vsem v blag spomin in molitev.
VKranji, dnč 15.januvarja 1882.
Marija Marenčič,
soproga.
Ivan, Rajko, Albina,
sinova. hči.
Marija Marenčič, Franja Marenčič,
sestri. (26)
Pobiranje pasjega davka za leto 1882 se je s 1. januvarjem t. 1. pričelo in sicer za vsacega psa I v okrožji mesta Ljubljane, izimši samo tiste pse, ki ao za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si najdalj« do 20. febru-varja t. I. preskrbe marke, za katere plačajo pri mestnej blagajnici takso 4 gld. (štirih goldinarjev).
Z ozirom na § 14 izvrševalnih pravil za pobiranje pasjega davka se vsi lastniki psov opominajo, da v pravtm času takso vplačajo, ker od dne 20. fe-bruvarja t. 1. naprej bodo vsi psi, kateri se na ulicah nahajajo in nijmajo za letos veljavne marke, takoj od konjača polovljeni.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne L januvarja 1882.
Župan: Laseh an.
lare« sadlina (maraelada)
po SO kr. kilogram, se dobi pri Franu Sumi-ji, Kongresni trg št. 13 v Ljubljani, če se vzamo najmenj 5 kilogramov vkup.   Po tej ceni je   tudi   malinona in grozdjična (ribozoljeva) aadlina. (a —1)
Št. 184.
Razglas.
(24-1)
Dno" 30. januvarja 1882 od 9. ure zjutraj do opoludne se bode od podpisanega glavarstva na javnej dražbi v Vodicah v gozdu Gušče 400 bukovih lepih debelih dreves prodalo.
Cena je ustanovljena po 12 kr. za vsak kubični čevelj in oddalo se bode taistemu, kateri bode največ ponujal. Opomni se, da vas Vodice leži pri deželnej cesti, po katerej je vožnja z najtežjim vozom lehko mogoča.
Natančnejši pogoji se zvedo pri podpisanem.
Občinsko glavarstvo v Materiji,
dne 15. januvarja 1882.
Občinski glavar: Kaste lic.
V najem
m .4 * d 4 A A.., AAAA d A d d * k «.kka.akkk.il
t
j za več let se da v sredi trga, v najlepšej legi za *
i vsako obrtni) o pripravna ita-iša., žii-vin-cilci
! lale-v-l, liranlšče   (magazin) in kozolec.
I Poleg lepi prostor, velik obzidan vrt in konec tega
J 6 njiv.
j Pričetek najema o sv. Juriji 1882. leta. Jako
■ ugodni pogoji se izvedo do 15. februvarja t. 1.
I pri lastniku
! Josipu Itla/onu
j (14—3) v Planini.
¥ Amerik©!
Potovanje od AntYwerpna velja gld. 48 s prav dobro hrano vred. Do Antwerpnn gld. a 1, torej vkup za Jedno osobo gld. 79 a. v. Ta pot je za 535 milj krajša, kakor čez Hamburg ali Bremen. Natančnejša poročila o vožDji daje (679—4)
REIF,
špediter, I>una|, I., Pestalozzlgasse 1.
EPILEPSIJO
(božjast) ozdravi indijski zeliftki »ok. ki so kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast. (218—21)
Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi.
Dobiva se 11»con po 2<> kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v rjuhi j a ni ima ta sok lekarnar g. Julij pl. Trnkoesv, v Jiclnu pa prirejevatelj Rudolf Ntakl, emer. lekarnar.
S pošto se menj kot 2 flacona ne pošilja.
Najboljša, čista
jedilna mast
po AO kr. kilo dobiva se jedino prava le pri
m. %c ii i st iii\ir,
trgovci s špecerijskim blagom, Sv. Flori-jana ulica št. 4. (27—i)
I a
4-S
Bi L.
H g
.S g o Oh <u . u-
o 1 gA
a a*
s
B° d «
lil Ti
jO
iS i ä
«11*
1,1
ca ca
»a
C S
> o
»ja j ms , i
— 55 o o. i C a
S! 3
o
J.
—
* £ S a
ca cG
H   M 2
3 «j M "-h J^o «
00 o.'S
•o
MW
»JI JB •^>a . U g
> 00 iS
o
o.
o
r
o o •rr> «
•S Ä a
£ **
"5 ee -»oNa
1 o >
s« ^ *
2 B &
m t> o
V nobenej bolničnej in otročjej izbi
naj bi ne manjkal
Bittnerjev „koniferni sprit",
kateri je destilacijski produkt iz mladih Bmerekovih iglic in katerih vplivne sestavne dele v kemično čisto koncentriranem stanu ohrani. Razpršen daje zraku v sobi prijeten, oživljajoč, dober gozdni duh in impregnira ga z eterično oljnatimi in balzamično smolnatimi snovmi, ki gredo po tem načinu naravnost v dihalne organe in tako priznano jim zdravilno moč kažejo. Raba „konifernega sprita" se priporoča pri: kaslji, pokašljevanji, prsnih bolečinah, bron-hijalnem katarn, pri prsnej slabosti, astmi, emphy8emn, bljevanji krvi, tuberkulozi, kronične) hripavosti, pri kataru goltanea in priživčnih bolečinah.
Močno ozonirujoči „koniferni sprifnaj se rabi v vseh bolničnih sobah, ker se s tem zrak vedno čist in zdrav ohrani, osobito pa pri tvphusu, di-phteritisi. malariji, poltnih boleznih, kakor pri kozah, škrlatici in pri vseh epidemično nastopajočih boleznih. Ce so vmanc ali obveže, daje koniferni sprit izvrstno oživljajoče, bolečino zmanjšajoče sredstvo pri revmatizmu, trganji po udih, živčnih boleznih, zobnih bolečinah.
Podoba iteklonioa OlUneijevoga „konifer-iirL.-.i .pi it    1  1 .it 1 h t razprfiovalnim aparatom.
Dobi se ltii« ii«Tj»'» nkonifcrni sprit" jedino le pri
Jul. Bltincrjl. lekarji v Rihnovu (Reicheiian), Dolenje Avstrijsko,
in v doli navedenih zalogah. Cena steklenici konifernega sprita je 80 kr., 6 steklenicam 4 gld., patent, ntzprševalnemu aparatu gld. 1.80.
Zaloga v Ljubljani: J. pl. Trnkoczy, lekar.
Patent,, razprfte ralnl Reieheuau,
(603—3)
l¥.-Oe.*» vlito.
I a maniin varstveno inainko. Patei L C   JjrdVU   aparat ima firmo: Bittn
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiäkarne".