k
-n
NmIov — AddrtM
NOVA DOBA
6X17 St. Clalr Avt. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3*81)
'Z
(NEW 5 ERA)
Bratstvo, poštenost Ib »esebič**
ljubezen članstva <io J. S. K. Jed-more isto uourtati na čutil
višini.
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Eattred «g Second Class Matter April 15th, 1923. at The Post Office st Cleveland, O., Under the Act of March 3d. 1870. — Accepted; for Mailing at Special Kate of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October 3d, 2 917. Authorized March 15th, 1925.
•	—	ŠTEV.	37
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, Sl^TEilBER 19TH — SREDA, 19. SEPTEMBRA
VOL.
LETNIK X.
Moštvene in druge SLOVENSKE VESTI
‘kja Zveze JSKJ društev v ,Mni Pennsylvarrji se bo vr-,a v nedeljo 23. septembra v °'eiiskem domu v Centru, Pa.
Via Federacije JSKJ dru-6v v državi Ohio se bo vršila ^deljo 30. septembra v Slo-delavski dvorani na !nce Ave. v Clevelandu. Po ^ Federacije se bo v istih °storih pričela veselica, kate-^ifedi društvo št. 160 JSKJ.
, Iesn0 veselico priredi dru-
0	149 JSKJ v Canons-,^u> Pa., na večer 29. sep-
W'a v dvoi'ani društva Polska jama.
;i	-----
^'isko društvo št. 150 JSKJ , ^jsholmu, Minn., priredi v
1 °t° 29. septembi'a zvečer . t'° veselico v Mahnetovi °rani.
' ^(>ck Springsu, Wvo., se bo
j.^°to 29. septembra zvečer v,eselica društva št. 18 • Prostor prireditve: Slo-dom.
^•sovanje v Slovensko šolo f1, Doma v Clevelandu, O.,
. ° vršilo v soboto 29. sep-ra- Z rednim poukom se ^’čelo v soboto 6. oktobra.
plesna veselica ženske-| 'l'štva št. 170 JSKJ v Chi-U’ ^1. se bo vršila na večer
okiobrn.
ženski dom v Rock Spring-tyyo., ki je lastnina vseh ^tiskih društev v omenje-tnestu, priredi plesno ve-
0 večer 13. oktobra.
Wist društvene blagajne
društvo št. 87 JSKJ v „ ‘°uisu, Mo., “bunco party” ,(,'lel.io 14. oktobra.
^Jsetletnico svoje ustano-! ko obhajalo društvo št.
,j 'jSKj v Delmontu, Pa., v 27. oktobra.
finski piknik na Wire Prostorih v Waukeganu, Priredi v nedeljo 23. sep-tamkajšno društvo št. za člane in članice ter društva.
.'‘Pni piknik v Meadow u> Pa., ki bi se bil imel v nedeljo 16. septembra, v faradi slabega vremena '''°11 na nedeljo 23. septem-^>’šil se bo na Pittsburgh *armi. Skupini društev, lre<iijo ta piknik, pripada uštvo št. 75 JSKJ.
.	v,	V,
veselica društva st. •Hrt k* ima sv°.i sedež v 1^. **u, Colo., se bo vršila v
1	30. septembra v nasel-^rkville, Colo.
J>j!Sko društvo št. 182 JSKJ
V	stburghu, Pa., naznanja ' er 10. oktobra plesno ve-i, katere posebnost bo 6tl dinner.”
W ^r*sPevek v znesku $5.00 ,j, ° nabave ene Mr. Peru-<j sl>k za Narodno galerijo liani je poslal blagajniki odbora Mrs. Antoi-nag odlični rojak, pisatelj Mr. Louis A-jj ^ v New Yorku. Kot je % Poročano, se je v Cleve-osnoval odbor, katero ,Hrr*en je zbrati potrebno nabavo ene izrazitejših '^alje na 2. strani)
Vi
dr
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
ZVEZNA PREISKAVA katastrofe parnika “Morro Castle,” ki je v jutru 8. septembra zgorel blizu newjerseyskega obrežja, skuša pronajti vzroke, zakaj so bili radio klici na pomoč poslani tako pozno, zakaj niso splavljeni rešilni čolni vsebovali več rešencev in zakaj ladijska posadka ni rešila vseh ali vsaj večino potnikov. Mnogi znaki kažejo, da je bilo med moštvom parnika in poveljniki sovraštvo. Sumi se, da je bil kapitan R. R. VVillmott zastrupljen in celo, da je bil ogenj namenoma podtaknjen. Zvezni državni pravdnik se pritožuje, da uradniki Ward družbe, ki je ponesrečeni parnik lastovala, ovirajo preiskavo. Po dosedanjih ugotovitvah je v katastrofi izgubilo življenje 137 ljudi.
STAROSTNE POKOJNINE
ŠTRAJK v tekstilni industriji se širi in v mnogih krajih se pojavljajo nemiri. Posebno v državi Rhode Island so bili pre-Lekli teden veliki nemiri. V izgredih je bilo par oseb ubitih in mnogo ranjenih. Miličniki so aretirali okoli 200 0seb. Go-verncr te najmanjše države v naši Uniji se je obrnil na predsednika Roosevelta, da bi poslal zvezno vojaštvo na pomoč za vzdrževanje miru. Predsednik je obljubil pomoč, če se izkaže, da bo potrebna, toda državna legislatura se ne strinja, da bi ?e klicalo na pomoč federalno vojaštvo.
Voditelji štrajka tekstilnih delavcev so izjavili, da so pripravljeni na posredovanje za poravnavo od strani posebnega odbora, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt, lastniki tekstilnih tovarn pa so posredovali je odklonili.
NARODNI delavski odbor, katerega je nedavno imenoval predsednik Roosevelt, je v sporu glede kompanijskih in dru-ih unij podal odločbo, da morajo podjetniki upoštevati najmočnejšo linijsko skupino in z isto voditi pogajanja. Zveza tovarnarjev se je temu uprla in ie naročila svojim članom, da te odredbe ne upoštevajo. Vlada bo vsled tega tirala zadevo pred sodišče.
Ideja preskrbovanja starih ljudi potom državnih pokojnin se je povsem zakoreninila v Zedinjenih državah. Dosedaj je 28 držav poleg Alaske in Ha-waje vzakonilo starostne pokojnine. Kar se tiče tujerodcev, ta oskrba v starosti se razteza le na one, ki so postali ameriški državljani. Poleg tega se v večini držav, ki imajo starostne pokojnine, zahteva, da mora prosilec za pokojnino biti ameriški državljan že dolgo vrsto let, navadno 15 let ali več. Le v državah Maine, Massachusetts, New Jersey, New York in North Dakoti ni predpisana ni-kaka posebna doba državljanstva.
Zahteva se tudi gotova doba bivanja v dotični državi, kjer se zaprosi za pokojnino. Predpisana dolgost bivanja v državi sega od 35 let v Arizoni do 5 let v državi Delaware. 17 držav predpisuje 15 let bivanja v državi, dočim Massachusetts in North Dakota predpisujeta 20 let bivanja. V 23 državah, vštevši Californijo, Colorado, Massachusetts, Michigan, New Jersey, New York, Ohio, Pennsylvania in Wisconsin, zakon je mandatoričen, t. j. obvezen za vso državo. V drugih petih državah je v veljavi le, ako posamezne counties privoljujejo. U-prava zakona je večinoma v rokah county commissioners, v državi New York in Pennsylvania je uprava v rokah državnega departmenta za socijalno oskrbo.
Kdor hoče zaprositi za starostno pokojnino, naj najprej poizve, kdo upravlja to stvar v dotični county. Kar se tiče starosti, ko se more zaprositi, mora prosilec biti vsaj 65 let star v sledečih državah:. Colorado, Iowa, Ohio, Utah, Washington, Wyoming in raznih drugih državah. V državah California, Indiana, Massachusetts, Michigan, New Jersey, New York, Wisconsin in sedmih drugih državah znaša minimalna starost 70 let.
V	državah New York in Massachusetts zakon ne predpisuje nikakega najvišjega zneska pokojnine. V 14 državah je maksimum $1 na dan ali $30 na me-,-ec, v šestih državah $25. V New Mampshire je maksimum $7.50 na teden in v Kentucky $250 na leto, v North Dakoti $150 na leto. Zakoni o starostnih pokojninah predpisujejo povsod, da se pokojnina daje le potrebnim postarnim ljudem, ki ne morejo vzdrževati same sebe.
Prva država, ki je uvedla starostne pokojnine, je bila država Montana leta 1923. Bilo je precej nasprotstva proti tej novi vrsti s o c i j a 1 n e oskrbe. Mnogi so ugovarjali, da se na tak način izpodkopava “morala” delavcev in se daje potuha nešted-ljivosti. Drugi so trdili, da itak ni treba dajati pokojnine, ko imamo povsod ubožnice za po-starne ljudi.
Razna proučavanja oskrbovanja potrebnih starcev in zastarele metode ubožnice, so prispele k boljšemu razumevanju tega vprašanja. Moderna doba z vsemi negotovostmi industri-jalnega življenja, nezaposlenostjo, boleznimi itd. ne more pripuščati le štedljivosti poedin-cev, da se nimajo bati neoskrb-Ijene starosti. Ubožnice pa, kakor se je dokazalo, je zastarela starina, ki jako stane in ki je pravcat tiran vsakega samoljubnega človeka. Sistem starost-(Dalje na 2. str:,ni)
'«0,
FARMERSKO - DELAVSKI governer države Minnesote, Floyd B. Olson, ki se je za časa štrajka voznikov v Minne-apolisu postavil odločno na stran štrajkarjev in jim pomagal do zmage, je v pogovoru s časni-škimi poročevalci dejal, da prej ko v desetih letih bo vlada lastovala vse železnice in banke. Po njegovem mnenju je Rooseveltova administracija dosedaj že mnogo storila za korist širokih ljudskih mas, kljub silnemu odporu kapitalistov, in pojde v tej smernici še mnogo dalje.
►v
PRIHODNJEMU zasedanju zveznega kongresa bo morda administracija predložila načrt za ustanovitev centralne federalne banke oziroma centralne zvezne finančne oblasti. To se bo gotovo zgodilo, če bančni zavodi ne bodo postali bolj liberalni s posojili do 3. januarja, ko se snide novi kongres.
DELAVSKA TAJNICA, Frances Perkins objavlja poročilo, da je bilo od lanskega seiv tembra do sedaj ponovno vpo-slenih tri milijone delavcev. Kljub temu je administracija (Dalje ca 2. strani)
VRTNARSKI 1'jASVETI
_____
V	naših takozvaiiih zmerno gorkih krajih bo cfetje poletnih cvetlic kmaluSpri koncu. Prva močna slana g ih bo uničila. Včasi nam usoda nakloni gorko jesen, ki je podaljšana s tedni takoimenovanega indijanskega poletja, todajna to se ni \selej zanesti. Vsled tega je priporočljivo, da že zdaj presadimo v lončke cvetlice lončarice, katere smo irheli morda tekom poletja posaj jne na prostem, kot geranije, f jhsije, rožmarin, begonije itd* V lončke posajene cvetlice dopro zalivajmo in jih za nekaj pasa postavimo v kak senčni kot vrta.
Poleg večletnih cvetlic lončaric lahko posadi njo v lončke tudi nekatere enoletne cvetlice, kot so kalendule, lageratum, zajčki (snapdragoni, vrtni tobak (nicotiana), verbene in petimi je. Presajene cvetlice postavimo za nekaj dn|v senco in jih dobro zalivajmo® Pred nastankom hladnega vgemena jih prenesemo v sobo. Tako presajene enoletne cvetlic«) nas bodo razveseljevale s cvetjem še dolgo potem, ko bo slan* posmodila cvetje na prosteri . Ako se presaja precej močna rastline, naj se jih dobro pri j eže. Vsekakor pa je najbolj! priporočljivo saditi v lončke 1| bolj mlade cvetlice, bodisi daj so enoletne ali večletne.
Včasih pade v hladnih in jasnih nočeh slana preč*j zgodaj. Cvetlice in zelenjavK na vrti ubranimo pred slanoTi.tem, dt jih pokrijemo zvečer z navadnim časopisnim papirjem ali s kakšno lahko tkanino. Učinke lahke slane na cvetlicah in zelenjavi tudi preprečimo s tem, da jih toliko časa škropimo z mrzlo vodo, da se vsa slana stopi. To pa se mora zgoditi pred-no rastline sonce obsije.
Pozna salata endivija se lahko še zdaj presaja in se bo še dobro razrasla, ako bo jesen dolga in gorka. Ako mraz zgodaj pritisne, potem seveda z njo ne bo dosti uspeha.
Listje, ki odpada z drevja je škoda sežigati, ker se da ne vrtu za marsikaj porabiti. Z listjem lahko zakrijemo grmičaste vrtnice, predno nastopi luida zima. Mesto da bi povezovali endivijo, da postane bela, jo lahko za ped na debelo pokrijemo s suhim drevesnim listjem, da bo v temi, pa se bo ubelila. Seveda ne sme biti pre dolgo pokrita, da ne začne gni ti. Pokrivamo jo vsak teden sproti košček gredice, toliko, kolikor jo bomo v 4 do 7 dneh rabili. Ako za listje nimamo druge porabe, zmečimo ga 1 kak senčni kot na vrtu, naj boljše v malo jamo. Zmešajmo ga nekoliko z vrtno zemljo in večkrat polijmo z vodo. V dveh letih nastane iz tega najboljša listna zemlja, ki je porabna bodisi za gnojilo vrta ali trate.
V	septembru je tudi priporočljivo posaditi vrtne jagode, da se pred zimo dobro zakoreninijo in bodo prihodnje leto že nekoliko rodile. Rastline, ki jih dobimo pri trgovskih vrtnarjih, naj se posadijo v vrstah po 2'/o čevlja narazen, posamezne rastline pa en čevelj narazen. Jagode uspevajo sko-ro v vsaki vrtni zemlji, samo da je primerno gnojna in ne preveč mokra. Ako hočemo imeti sladke jagode, privoščimo jim sončno gredo.
 o ------------
Pomnite člani JSKJ, da se kampanja za nove člane nadaljuje!
POMORSKE NESREČE
Morje še vedno zahteva svoje žrtve kljub najmodernejšim izumom, ki jih izrabljajo pri gradnji ladij in pri plovbi sploh. To je ponovno dokazala katastrofa luksuznega potniškega parnika “Morro Castle,” j ki je v jutru 8. septembra t. 1. zgorel blizu newjerseyske oba- j le. Kolikor je dozdaj ugotovljeno, je v tej katastrofi izgubilo življenje ali je pogrešanih 137 oseb.
Zadnja večja pomorska nesreča, ki se je pripetila pred to, je bil potop parnika “Vestris,” , Lamport & Holt črte, ki se je potopil pri rtih Virginije dne 12. novembra 1928. Pri tisti priliki je izgubilo življenje 112 oseb. Preiskava je dognala, da je bil parnik “Vestris” v slabem stanju in da je bil preobložen.
Največja požarna katastrofa na morju se je odigrala leta 1904 v New Yorku, ko je zgorel parnik “General Slocum’” in je pri tisti priliki izgubilo , življenje 1021 oseb.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Leta 1911 je eksplozija razdejala francosko vojno ladjo “Liberte”’ v Toiilonu. Mrtvih je bilo pri tej priliki 285 oseb.
Pri rtu Sebastian se je leta 1912 potopil španski parnik “Principe de Asturias.” Pri tisti katastrofi je izgubilo življenje 500 oseb.
Dne 14. aprila 1912 je luksuzni potniški parnik “Titanic,”
White Star črte, trčil v ledeno
\ •••• (
goro in je pokopal v mrzlem
morskem grobu 1517 oseb. To je bila največja pomorska nesreča v zgodovini.
i
Japonski parnik “Kickerma-ru,” ki se je leta 1912 potopil ob obrežju Japonske, je potegnil v mokri grob 1000 oseb.
Leta 1914 sta trčila skupaj canadski parnik “Empress of I re 1 a n d” in danski parnik “Storstad” na reki St. Lawrence. Ta nesreča je zahtevala 1024 človeških žrtev.
Potniški parnik Cunardove črte “Lusitania” se je torpediran potopil blizu obrežja Irske | dne 7. maja 1915. Pri tem je izgubilo življenje 1198 oseb.
Leta 1915 se je v Chicagu prevrnil izletniški parnik “East-1 land” v reki Chicago. V tej nesreči je utonilo 812 oseb.
Leta 1917 je eksplozija uničila angleško vojno ladjo “Vanguard.” Nesreča je zahtevala 800 smrtnih žrtev.
Eksplozija na ameriški vojni ladji “Mississippi,” ki se je pripetila leta 1924 v bližini mesta San Pedro, Cal., je ubila 48 oseb.
V letu 1925 se je pripetila eksplozija na izletniškem parniku “Mackinac” v Narragan-sett zalivu in je ubila 47 oseb.
Leta 1926 se je na reki Jang-tse vsled eksplozije potopil kitajski prevozni parnik in je utonilo 1200 vojakov.
Ob obrežju Brazilije se je leta 1927 potopil italijanski parnik “Principesa Mafalda”: katastrofa je zahtevala 314 smrtnih žrtev.
Danski kadetski parnik “Copenhagen” je leta 1928 na poti iz Buenos Aires, Argentina, proti Avstraliji brez sledu izginil. Na parniku je bilo 200 oseb.
Blizu Honkonga se je leta 1929 potopil kitajski parnik “Lee Cheong” in je pri tisti priliki utonilo 300 oseb. Neki drugi kitajski parnik se je vsled eksplozije potopil na reki Jang-tse leta 1931, pri čimer je izgu-(Dalje na 2. strani)
V noči 26. avgusta je divjala huda nevihta nad Novim mestom in okolico. Okrog polno-
i či se je nato nad Gorjanci utrgal oblak ter je voda s silnim bobnenjem drla v dolino. V vaseh Gaberje, Brusnice, Hrušica, Hrib, Št. Jošt in Jugorje so vodne množine udrle v stanovanja posestnikov in odnašale vse, kar so dosegle. Voda je preplavila vso brusniško dolino, da je bila kot jezero. Potoka Gospodična in Brusničica sta se združila v deročo reko in odnesla v Brusnicah tri mostove. Cesta Ratež - Brusnice - Gaberje je na dveh mestih raztrgana. Ljudem je odnašalo prašiče iz svinjakov, perutnino, poljske pridelke, seno, vozove, stiskalnice, mlatilnice in drugo orodje. Na Doljnem Mokrem polju je strela dvakrat udarila v hišo posestnika Turka ter jo užgala. Domačini in sosedi so ogenj pogasili. Mlinarju Antonu Kovačiču na Hribu je voda odnesla 5 prašičev, gospodarsko orodje, vozove, seno in les. Odnesla je tudi gospodarja samega, ki pa se je zgolj po naključju rešil. Vaščani so pravočasno rešili tudi lSletno hčerko posestnika Šaferja. V Gaberju so v zadnjem hipu rešili otroka, ki ga je voda dvigala s posteljo vred.
Vas Boričevo so hudourniki popolnoma opustošili in odrezali od ostalega sveta. Hudo, prizadele so tudi vasi Krka, Botov vrh, Veliki Slatnik, Vrh pri Podljubnem in druge. Ajdova setev je domala vsa uničena. Prizadeti pa so tudi drugi poljski pridelki, ki jih je pomagala uničevati toča, ki je padala ponekod debela kot golobja jajca. To velja posebno za vasi Krka, Dolž, Hrib, Gaberje in Jugorje, kjer so uničeni tudi vinogradi.
Nevihta je divjala tudi po drugih krajih, zlasti v Suhi Krajini, kjer je užigala tudi strela.
P o izboljšanih trgovinskih zvezah in po smislu organizacije po češkoslovaško - ’jugoslovanski trgovinski pogodbi je Češkoslovaška kupila 6000 vagonov jugoslovanske pšenice. Kupila bo najbrž še nadaljnih 4000 vagonov, tako, da bo šlo najmanj polovico izvoza jugo-j slovanske pšenice v Ceškoslova-| ško. Kupnina bo znašala preko 100 milijonov dinarjev.
Metlika bo do jeseni dobila svoj prvi vodovod. Z delom se je že pričelo. Voda bo zajeta pri izviru Obrha. Za zgradbo vo-j dovoda bo občina najela posoji-j !o 150,000 dinarjev, kar se bo j amortiziralo v 10 ali 15 letih.
_____
V Dragotincih v Slovenskih goricah je pogorelo gospodarsko
j poslopje posestnika Antona Vrb-! lijaka. V Razvanju je požar uničil hišo in gospodarsko po-1 slopje Ane Gubanjškove. V Hudovcih je strela zažgala go-! spodarsko poslopje bratov Tam-\ janov in ga uničila. — V Lokah pri Kamniku je pogorelo go-
1	spodarsko poslopje posestniku Maliju. Istotam .je zgorel kozolec posestniku Alojzu Frontini-
i	ju.
-----
I
Tudi obletnica. Te dni je ; preteklo 45 let, odkar je bil v j Trbovljah eden največjih štraj-! kov, ki je trajal tri tedne. Takrat je bilo poslano v Trbovlje vojaštvo. Več delavcev je. bilo (Dalje na 2. strani)
VSAK PO SVOJE
Sko mesto ima svoje posebnosti in to velja zlasti glede velikih mest našega v z h o d a. Atlantic City i m a znamenito morsko kopališče, pasje dirke in izraelski problem. Debele izraelske nimfe, ki se tam zvira-jo po belem pesku, pa vsaj mene ne bi navdušile za modo in vero nudistov.
New York, naj večje židovsko, največje irsko in menda drugo največje italijansko mesto mi ni bilo posebno tuje in novo, ko sem se po preteku osmih let zopet tam oglasil. Iznenadilo pa me je, da ima mesto še vedno svoj tipični dialekt angleške izgovarjave, kot ga nisem našel nikjer drugod v Ameriki. Večkrat je moral priti na pomoč “beg your pardon,” predno smo se razumeli.
Washington je tipično vse-ameriško mesto, kjer ni čuti nikakega posebnega dialekta, kjer utripa srce vseh Zedinjenih držav in kjer si podajajo roke sever in jug, vzhod in zapad. Mnogo vljudnosti, mnogo živahnosti, dovolj hitrosti, dovolj ofi-cielnosti in dovolj preprostosti, pa skoro nikakega pretiravanja v katerokoli stran. Mesto, kjer bi rad živel, če bi mi bili dani eksistenčni pogoji.
Baltimore, Md., sem videl samo iz vlaka, ko sem se vozil skozi. Zanimivost, ki sem jo tam opazil, so bili neštevilni bloki popolnoma enakih hiš. Tam. gotovo verjamejo v regi-mentacijo. Pri tem sem pomiloval meščane, ki se “ga” kdaj nasrkajo in v poznih nočnih urah iščejo svoja stanovanja. Saj vsi vemo, da v dobrem razpoloženju človek tako lahko pozabi puste številke hišnih vrat, in če jih najde, se luknje ključavnic razmnožijo kot bakterije in plešejo kot copernice na križpotju.
Philadelphia, Pa., je veliko, staro mesto, ki je igralo odlično vlogo v zgodnji ameriški zgodovini. Saj je tam dvorana, kjer je bila proklamirana in podpisana izjava ameriške neodvisnosti, tam je “zvon svobode,” ki .je prvi svetu oznanil ta zgodovinski čin, tam je še prezervirana skromna hišica Bety Ross, kjer je bila izdelana prva ameriška zvezdnata zastava. S tihim spoštovanjem v srcu si človek ogleda te spomenike, ki so prisostvovali rojstvu šibke, toda razborite republike, katera pa se je tekom poldrugega stoletja povzpela do najmočnejše in najodličnejše države sveta.
Philadelphia, mesto kvekar-jev in bratske ljubezni, pa je zanimiva tudi v drugih ozirih. Zgrajena je bila v času, ko Američani menda še niso vedeli koliko praznega prostora je še onostran Allegheny gorovja in onstran reke Mississippi, pa so napravili čudovito ozke ulice. Med visokimi poslopji se vijejo kot čudni kenjoni.
Izrazitega dialekta v govorici meščanov sicer ni opaziti, pač pa je izgovorjava nekako mehka in pojoča in spominja na naš jug. Dasi je Philadelphia tretje največje mesto v Zedinjenih državah, ni videti tam takega mrzličnega drvenja in vrvenja kot v New Yorku ali Chicagu. Vse gre v nekakem dostojnem in premišljenem tempu. Ljudje so vljudni in uslužni, včasi celo familijarni in nekako neodločni, da napravljajo vtis, kot bi pri najnavadnej-ših prilikah prihajali v zadre-
CDaije na 2. strani)
tF
JVo-da Doba”
GLASIEO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 7tc letno; ta netlana $1.50; ta inozemstvo ft.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonie Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $.7t per year; non-members $1.5-0
Advertising rate* on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL. X.
««!!ž$g£L.g3
NO. 87
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J.
Kaj je nemogoče?
Dandanes skoro ni več varno trditi, da je kaj nemogočega na svetu. Kamorkoli se ozremo, vidimo, da so v eksistenci ali porabi reči, katere so pred nekaj desetletji ali še pozneje smatrali za nemogoče, za neizvedljive. Stari ljudje še pomnijo čas, ko še niso vedeli, kaj je telegraf. Telefon je še dosti novejša iznajdba, nad katero so ljudje zmajevali z glavami, češ, kako naj gre glas po žici in to milje daleč! Pred dobrimi 40 leti so bili avtomobili samo v sanjah nekaterih nemirnih duhov; danes pa jih je samo v Zedinjenih državah okrog 25 milijonov. Niti tri desetletja niso potekla od časa, ko je velika večina preprostih in učenih ljudi verjela, da človeku ne bo nikdar uspelo letati po zraku, dasi si je človeški rod tega želel že davno; dandanes je potovanje z aeroplani nekaj vsakdanjega in tudi prekomorski poleti niso nič novega. Kdo je pred 20 leti smatral za mogoče slišati govore, petje in godbo “po zraku” tisoče milj daleč! Danes to vrši s čudovito perfektnostjo radio, ki ga pozna vsak otrok.
V teku zadnjih desetletij je zdravniška veda izvršila čudeže. Kužne bolezni so v civiliziranih deželah skoro odpravljene; ako se kje pojavijo posamezni slučaji, jih navadno hitro zatro. Danes imamo zanesljiva obrambna sredstva proti osepnicam, davici in raznim drugim nevarnim boleznim. Seveda, vse bolezni še niso podjarmljene in regulirane, toda, kdo si upa trditi, da ne bodo nekoč!
Še pred par desetletji so se morali delavci trdo boriti za odpravo dvanajsturnega in deseturnega delavnika v industriji in mnogokrat niso uspeli. Danes vemo, da je osemurni delavnik uveljavljen skoro v vseh važnejših industrijah in da se povsem resno razpravlja o vpeljavi šesturnega in še krajšega delavnika. Tudi varnostne naprave v industrijah so danes vsaj stoprocentno boljše, kot so bile pred par desetletji. Pa priznanje delavskih unij, koliko hudih delavskih bojev je bilo za to! Danes so unije postavno priznane, dasi je ponekod ta postava samo še na papirju. Ni pa nikakega dvoma, da se bo postava v doglednem času morala upoštevati tudi v praksi, če bo le delavstvo hotelo. Sanje so postale dejstvo.
Sličnih primerov, kako so iz “nemogočih” stvari postale mogoče, bi lahko našteli tisoče.
Ko je bilo pred dobrim desetletjem priseljevanje iz Evrope skoro čisto ustavljeno, so mnogi smatrali in trdili, da je vsak nadaljni napredek naših podpornih organizacij nemogoč. Ti pesimisti pa so se tudi v tem oziru temeljito zmotili. Naše podporne organizacije so rastle in napredovale vse do velike depresije in ponovno so začele rasti, ko je najbolj moreča gospodarska depresija ponehala. Nekdaj so vse naše podporne organizacije videle svoj naravni pritok v naseljencih iz starega kraja. Tu rojene slovenske mladine je bilo takrat še malo, in kjer je bila, se nismo dosti menili zanjo. Nekako pozabljali smo, da ta mladina raste. Mladinskim oddelkom nekoč nismo pripisovali posebne važnosti, danes pa vsi vemo, da vse podporne organizacije pridobivajo največ dotoka v svoje odrasle oddelke iz svojih mladinskih oddelkov. Zdaj lahko s precejšno sigurnostjo računamo, da bodo naše podporne organizacije obstojale še dolgo časa. Seveda, njihov sistem se bo polagoma izpreminjal, ker jih bo mladina, ki jih bo vodila, prilagodila izpremenjenim in novim razmeram.
Vpričo vsega tega lahko rečemo, da skoro ničesar ni nemogoče, če je le dobra volja in nekoliko korajže. Ako ne gre po starem sistemu, pojde po novem, boljšem!
To naj člani J S K J tekom sedanje kampanje za pridobivanje novih članov upoštevajo. Ne bo škodilo, če se do gotove meje poslužujejo istih ali sličnih metod, kot agenti zavarovalnih družb. Nagrade za pridobivanje novih članov so tako izdatne, da se to agilnim agitatorjem tudi finančno izplača. Posebno pozornost pa bi morali posvetiti naši tu rojeni mladini. Te je v izobilju; take, ki je sposobna za vstop v odrasli oddelek, in take, ki se lahko vpiše v mladinski oddelek. Pomnimo, da mladina predstavlja najboljšo riziko za vsako podporno organizacijo, in pojdimo na delo za večjo J. S. K. Jednoto!
—   o-------------------
Sezona piknikov v prosti naravi je za letos v splošnem končan«. Ni pa končana sezona za pridobivanje norih članov J. S. K. Jednoti.
*	*	*
Do konca leta je še dobre tri mesece in agilna društva lahko e tem čusu še sama sebe prekosijo v pridobivanju novih članov.
*	*	*
Nagrade, ki jih deli J. »S. K. Jed nota za pridobivanje m v ih članov, so že same na sebi vredne, malega truda, ki ga nalaga agi- \ taci ja. In kdo bi se v današnjih časih branil primeroma lahkega' in poštenega zaslužku!
POROČILO O KAMPANJI ZA MESEC AVGUST Meseca avgusta je pristopilo k Jednoti 135 novih članov, 71 v oddelek odraslih in 64 v mladinski oddelek.
Poleg novega društva št. 227 v Grensboro, Pa., kjer je pristopilo v oba oddelka skupno 15 članov, se je meseca avgusta zopet najbolj izkazalo društvo št. 149 v Canonsburgu, Pa., kjer so pridobili 12 članov za mladinski oddelek. Takoj za njim pride angleškoposlujoče društvo “ArrovJWad,” št. 184, Ely, Minnesota, kamor je pristopilo 10 novih članov v oba oddelka.
Št. 66 v Jolietu, 111., se še vedno krepko drži sVojega prvega mesta in v avgustu so pridobili tam 5 novih članov za oba oddelka. Istotako so dobila po 5 novih članov: društvo št. 26 v Pittsburghu, Pa.; št. 163, Durant City, Pa., in št. 55 v Union-town, Pa.
Od 1. januarja pa do 31. avgusta je bilo sprejetih v Jednoto skupno 982 članov in članic.
Z ozirom na pridobivanje novih članov stoji na prvem mestu društvo št. 66 v Jolietu, 111., kamor je pristopilo 63 članov; do drugega mesta ima sedaj izključno pravico društvo št. 149 v Canonsburgu, Pa., kjer je bilo sprejetih 54 članov; na tretjem mestu stoji angleško-poslujoče društvo št. 184 v Ely, Minn., ki je pridobilo 52 članov; četrto mesto sedaj zavzema društvo št. 2 v Ely, Minn., s 43 novimi člani, na petem mestu pa stoji angle-ško-poslujoče društvo št. 222 v Gowandi, N. Y., ki je pridobilo 41 novih članov in članic.
Žal, da v velikem Clevelandu, v največji slovenski naselbini v Ameriki, kjer izhaja naše glasilo in kjer ima naša Jednota devet društev, niso tekom meseca avgusta mogli dobiti niti enega novega člana k Jednoti. Baje so temu krive nepovoljne delavske razmere, kot se je večkrat poudarjalo, toda delavske razmere niso povoljne nikjer, zato se dobrih uspehov po drugih naselbinah ne more in ne sme pripisovati boljšim delavskim razmeram, ampak boljši volji in večjemu zanimanju za napredek naše organizacije. Naj mi članstvo v splošnem ne zameri, ako v gotovih slučajih ne morem podati bolj ugodne kritike. Tudi naj mi nihče ne zameri, če delam primere in če iščem tam, kjer nisem še ničesar našel, a je mnogo za najti. Kot stalno nameščen uradnik v glavnem uradu je seveda moja dolžnost, da člane o vsaki stvari informiram, pa če so informacije ugodne ali ne. Če bi v enomer poročali, da je vse O. K., da gre vse po “žnuri,” da je kampanja skozinskoz povoljna in zadovoljiva, potem bi bil kmalu konec vsakega resnega zanimanja za napredek naše Jednote. Jaz nisem pesimist, ampak obratno, jaz sem optimist. Moje mnenje je, da ima prihodnjost še veliko dobrega v zalogi za našo Jednoto, samo če se bomo potrudili. Ne smemo se zanesti samo na druge, storiti moramo nekaj tudi sami. Ponavljam: DOBRE VOLJE JE TREBA, pa bo šlo! V premogarskih naselbinah širom Amerike so že davno pozabili kaj pomeni beseda prosperiteta, niso pa pozabili svoje Jednote. Vzgled: Central City, Durant City, Uniontown, Canonsburg, Imperial, Greensboro, Cassville, Greensburg, Claridge, Davis, itd. Isto je po drugih rudnikih. Če so naši agilni člani že prisiljeni biti večino časa brez dela za vsakdanji kruh, se nočejo pustiti prisiliti, da bi bili brez dela tudi za Jednoto. Svoj prosti čas porabijo za agitacijo, in tam, kjer se to izvaja, tam društva napredujejo. Dajmo, vzemimo si te dobre člane za vzgled. Posnemajmo jih v njih dobrem delu za Jednoto in skušajmo tudi mi doprinesti svoj delež v korist in napredek najboljše slovenske podporne organizacije v Ameriki.
Z bratskim pozdravom,
ANTON ZBAŠNIK, gl. tajnik.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz prve strani)
ge. Zdi se včasi, da počasi mislijo, da se ne trudijo vedeti več, kot je neobhodno potrebno, in da so smešno neokretni sredi velikomestnega življenja. Voznik taksija ne ve za precej velik, 15 blokov oddaljen hotel, črni porter v hotelu napravi za malenkost 10 nepotrebnih poti, lepa strežajka ali klerkinja zardi in se zmede pri najnavad-nejšem vprašanju ter ne ve, kako bi to in ono, skoro kot kmečka Mica, ki še ni prestopila mej očetove farme. Meni je vse to na moč ugajalo in sem se pri tem neskončno zabaval.
Manager hotela, ki mi je šel pokazat za en večer najeto sobo, je celo izrazil upanje, da bom dobro spal, ker da je postelja čisto nova in je še nihče pred menoj ni rabil. Skoda, da ne vem, kaj se mi je sanjalo v novi postelji, da bi stavil v loterijo, če bi imei sanjsko knjigo in če bi imeli loterijo v Ameriki.
Meščani mesta Philadelphia hodijo zložno in počasi. Menda se zavedajo, da je bila ameriška neodvisnost priborjena že pred poldrugim stoletjem in da se zdaj nikomur in nikamor nič ne mudi. Gostiln, v katerih se prodaja pivo in druge pijače z izrazitejšim “kikom,” je v mestu mnogo, toda kljub temu nisem videl tam niti enega pijanega človeka. To kaže, da. ljudje zmerno pijejo ali da “ga” znajo dobro nositi.
Na cestah te srečujejo čedne deklice, koštrunčkasto okroglih obrazov in noskov; skoro vse so bolj nizke in zajetne, pa ne debele, po večini blondinke in v
splošnem not hard to look at. Za izpremembo so med nje na-mešane Izraelke, Italijanke in bolj ali manj črne zamorske lilije — thank you!
V restavracijah se nič ne mudi s postrežbo. Menda si mislijo, da kdor je hudo lačen, je sam kriv, zakaj pa ni preje prišel. Včasi sem čakal v restavraciji tako dolgo, da sem skoro pozabil po kaj sem prišel. Pa kaj sem se menil, saj sem imel počitnice! Ko je bilo naročilo srečno oddano, se je strežajka še parkrat vrnila, z zadrego in rdečico na obrazu, in sporočila, da tega in tega nimajo več — very sorry! Pa se je zopet začelo študiranje jedilnega lista, včasi do zadnje instance in britkega konca, nakar se je dobilo karkoli. Tako v prijetni zabavi poteka čas, človek se nasedi in odpočije, nekoliko razgovori, nekoliko izobrazi v kuharski slovnici in se kratkočasi kot na pikniku. 0e bo malo pozneje kosilo ali večerja, bo pa za nekaj dalje časa zaleglo. Saj vlaki vozijo iz mesta vsako uro danes in bodo vozili tudi jutri in pojutranjem. In mene nikjer nihče ne pogreša in nihče ne pričakuje. Botro je, pa naj pridem kamorkoli kadarkoli; morda prav tako dobro, ali Pa boljše, če ne. Ej, lepo je biti tak nobody in imeti počitnice!
A. J. T.
POPULARNO IME
Ime prvega predsednika Zedinjenih držav, Washingtona, nosi v tej deželi ena država, 32 countyjev i11 28 mest.
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje 1* 1. strani)
slik našega slikarja Peruška, ki bo poslana kot kulturni dar clevelandskih Slovencev Narodni galeriji v Ljubljani.
V uredništvu Nove Dobe so se pretekli teden oglasili Lovrenc in Mary Verbek iz VVhit-inga, Intl., in Louise Gradishar, Andrej Lotrich, Mary Heini-har in Miss Frances Porenta iz Chicaga.
Iz Chicaga, se poroča uredništvu, da se bosta tam dne 22. septembra poročila odvetnik Richard J. Zavertnik in Miss Eleanor Cunningham, hčerka sodnika J. A. Cunninghama. Mr. R. J. Zavertnik je sin bivšega urednika “Prosvete,” Jožeta Zavertnika, ki je umrl pred par leti.
Sobrat Karol Smerdel, član društva št. 71 JSKJ, stanujoč na 19202 Arrowhead Ave., Cleveland, O., je dobil iz starega kraja žalostno vest, da mu je v vasi Narin, fara Št. Mihael na Notranjskem umrla mati Frančiška Smerdel, rojena Kaluža. Dosegla je starost 65 let. V Clevelandu zapušča sina Karla in hčer Alojzijo Cinkole, v Gowandi, N. Y., pa hčere Amalijo Krnc, Jennie Widgay, Albino Korbar in Frančiško Ježek; v Argentini sina Toneta in Ivana, v stari domovini pa dve hčeri in soproga Antona.
STAROSTNE POKOJNINE
(Nadaljevanje s prve strani)
nih pokojnin, ki ohranja samospoštovanje in samostojnost, stane mnogo manj.
V raznih državah se prizadevajo, da se zniža najmanjša starost na 65 let in da se tudi olajša pogoj državljanstva. V državi Wisconsin se je v referendumu sprejelo z velikansko večino, da starost bodi 60 let.
Izpodbujen od socijalnega programa predsednika Roosevelta, tudi kongres utegne vplivati na druge države, da uvedejo starostne pokojnine s tem, da se dotičnim državam daje federalna pomoč.—flis.
-------o------
POMORSKE NESREČE
fNarlaljevanlp s prve strani)
bilo življenje 300 oseb.
Francoski izletniški parnik, ki se je leta 1931 potopil blizu St. Nazaire, je potegnil v mokri grob 450 oseb.
Iz navedenega je razvidno, da vodni element še davno ni podjarmljen in najbrž nikoli ne bo popolnoma.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s 1. strani.)
mnenja, da bo v bližajoči se zimi federalna podpora potrebna za najmanj 16,000,000 in morda celo za 23,000,000 oseb.
NAJSTAREJŠI mož na svetu po smrti Zaro Age je baje Hadži Boz Adir, ki živi v južni Ana-toliji. Mož trdi, da je star 154 let in da je oče 11-letnega sina. Ukvarja se še vedno s poljedelstvom.
NA KONVENCIJI Ameriške javnozdravstvene organizacije, ki se je pretekli teden vršila v Californiji, so delegati poudarjali, da je mleko najvažnejše živilo človeka. S svojo hranilno vrednostjo je v primeri z drugimi živili tudi izredno poceni. Vsekakor so zdravniki svarili pred izključno mlečno di-jeto. Celo dojenčki naj bi poleg mleka dobivali nekoliko sadnega soka in ribjega olja.
MICHIGANSKA odpomožna administracija se resno bavi, s problemom preselitve 60.000. družin iz gornjega michiganskega polotoka v kraje, kjer jim
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki
■1?, Minnesota
GLAVNI ODBOR
ft) Izvrševalo! odiek:
Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. Lewis Ave., Waukegan, IH.
Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12. Auror«, Mlnn.
Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 1257 Norwood Rd. C‘eve land, Ohio.
Tajnik: ANTON ZBAfiNIK, Ely, Mlnn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARI, lly. Mlnn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Mlnn.
Vrhovni rdravnlk: DR. F. J. ARCH, 818 Chertnut Bt„ Fittaburgn, Urednlk-upravnik glasila: ANTON J. TIRBOVEC. 6117 St Clair Cleveland, O.
b) Nadiorai odaekt
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain. O.	n
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, G206 Schade Ave., Cleveland, u-
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P*- ...
3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., JOlle*- u'
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Mlnn.
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O.
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo.
2. porotnik: VALENTIN OREHEK. 70 Union Ate.. Brooklyn. N. *•
3. porotnica: ROS* SVETICH. Ely. Mlnn.
4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221. Strabane. Pa.
Jednntino aradno claillo:
NOVA DOBA. 8117 st. Clair Ave., Cleveland. O.  __________
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 0206 Schade Ave., Cleveland, O.
1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet- «'•
2. odbornik: MATT ANZELC. Box 12, Aurora, Minn.	 ..
Pravni svetovalec: WM, B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicago^
Va* stvari, tikajoč« s« uradnih zadev, naj a* po&iljajo na glavna** danarna poSiliatva pa na glavnega blagajnika. Va« pritolba in priliva naj M, j, slovi na predsednika porotnega odbora. Pro&nja za sprejem novih Članov* P' za zviSanje zavarovalnina in bolnilka spričevala naj aa pošiljajo na vrbo»» zdravnika.
Dopisi, druStvena naznanila, oglaal, naročnina nečlanov in Izprem«i»bi. *0, ■lovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cl«*«,Bnfl’ Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovans^1 V,, varovalmca v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojim Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki,# *n hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva *1* piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega	j#fTia
neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko * m'
»kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka ja prosta.
Premoženja znaša nad $1,600,000.00.
Odrasli oddelek ja nad 104% aolvantan, mladinski nad 1,000%.
PRIDOBIVAJMO NOVE ČLANČ J. S. K. JEDNOTI!
— "	JfllM
Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega ot*
je predlagatelj deležen 50 centov nagrade.
Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so Pre<* gatelji deležni sledečih nagrad:
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 250.00	smrtnine,	$1.00
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 500.00	smrtnine,	$1.50
za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3.00 na^^r^*(^e|, za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1500.00	smrtnine,	$3.50
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$Ž000.00	smrtnine,	$4.00	1	*
Poleg označenih nagrad za posameznike bodo	®
do posebnih nagrad društva, ki tekom kampanje pridobe? ali več novih članov. Ta posebna nagrada za društva ZnaS?* centov za novega člana odraslega ali mladinskega oddelk9.
t
%
'ton
%
le8i
Ac
»rfi
'*ir
Hot
1Htll
■tie
or,
Th
Pt
ke
les
tin
dig
Sli
°U1,
iftl
f»d
Th
’Ver
:(re;
»on
eff
%
dr,
'»U
h
idoi
!|)si
foil
IV]
Wo]
bo žasigurana eksistenca. V rudarskih okrožjih zanje ne bo več zaposlenja, ker je mogoče rudo drugod ceneje pridobivati, in farmerstvo v tistih krajih se Ludi slabo izplačuje. Kam bo mogoče te kronične nezaposlenih e preseliti, odpomožna administracija še ne ve.
ODMEVI IZ
KRAJEV
PROHIBICIJA v državi Maine, ki je bila v veljavi nad 50 let, je bila z volitvami preteklega tedna odpravljena. Za odpravo je bilo oddanih tri petine glasov.
AVSTRIJSKA vlada baje namerava ukiniti postavo, ki je prepovedovala članom habsburške dinastije bivanje v Avstriji. To še ne pomeni, da bo Oton, sin zadnjega avstrijskega cesarja, dosegel cesarski prestol, pač pa Se bo smel vrniti v Avstrijo in živeti tam kot privatni državljan. Mnoga posestva Habsburžanov, ki jih je vlada v letu 1919 zaplenila, bodo omenjeni rodbini zopet vrnjena.
(Nadaljevanje s prve	y
tudi aretiranih ter odvede11' j, Celje. Tega štrajka se fP ^ • fljajo le še najstarejši 'J
K'fni,
Bukev s hrastovo skoi'J • ^ ^ stos sarajevskega muzeja ^jj ^ Maly je našel v gozdu Pr!,. železniški postaji StambU10’^ navadno drevo, ki im«	\1,
' e in hrastovo skorjo- ^ ■’
.je staro okrog 50 do m predstavlja posebno zelo ^ drevesno vrsto. Iz botan*1 terature je znano, da J(’ ^ takih dreves v Nemčiji.	!e
staro so pl*ed leti našli I drugo pa v Jugoslaviji v Pakraca.
V- ^
Epilog umora na Vrh1'1
los 6. maja so na Vrhni!lia*€t„ ii umor posestnika in ce'	^
ga mojstra 66 letnega ^ Gantarja. Moža so našli11 ^ govern domu zabodene#^ ^ lilca, ki je svoji žrtvi denar ter se polastil le 11",jjj. ^ ga kolesa, so kmalu je bil mizarski vaje»eC mA Mesec, ki se je učil Prl^lt, ?°' mojstru na Drenovem Su . tu^1 zneje so vrhniški orožn’ ugotovili, da je vajeneC gVOj«' lani dvakrat zažgal hl^' mu gospodarju. Rud° $ $ je duševno zaostal ved* 6	^
so sodni psihiatri ug° °^0čWe' ni odgovoren za svoje . ))3H^ Pred malim senatom l.lu . )0 o0 V] ga sodišča se je vršila * i avnava proti mladoletne je t>* dolfu Mescu in sklenje e(i^ lo, da bo Rudolf MeseC ’’ ločen čas izročen varstv'll^e *ly' za nedoletne in nera*s0 čince.
POLJSKA VLADA se je uprla točki versaillske pogodbe, ki daje Ligi narodov pravico protektorata nad 3,500,000 židov, ki žive v mejah poljske republike. Zastopniki Francije in Anglije v Ligi narodov so ostro kritizirali to postopanje Polj-s-ke.
OB JUGOSLOVANSKI MEJI je avstrijska vlada koncentrirala. močno vojaško silo, ker se boji, da hitlerjevci, ki so internirani v Jugoslaviji, nameravajo nov udar ali puč. Na' Dunaju vlada veliko vznemirjenje v pričakovanju tretje državljanske vojne v tem letu.
ir
"nit
%
ii<
!n'<
\
%
e;
\]
‘«i
'iti
S
N
■H
k
%
C®!
»11
S
K
v
r ^ r,
It1
K
>
Si
s
If ENGLISH SECTION OF B
▼ Ojftcial °r9*n w
of the
Soulh Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
CURRENT THOUGHT
Little Man, Speak Up!
'''hat next, little man?
°*'d comes from Washington, D. C., that the U. S. Senate J’toittee, in charge of'investigation of American munitions Ush'y, has uncovered some startling facts about unethical used by manufacturers of deadly weapons to increase e8ale of their products.
Wording to reports, one of the chief builders of marine ,ffare sold several “sailing vessels’” to one of the allied pow-*in 1916, when the United States was still a neutral power. "olher armament manufacturer succeeded in selling guns and Ignition to two South American republics engaged in hos-'eS- Evidently, loss of human life was considered essential l0r(ler to spur the sales of such a manufacturing company.
* * *
ordinary man hears so little of ammunition factories that Pays but scant attention as to how such industries manage ,*teeP going in time of peace. It never occurred to him that of armaments must continue in time of peace as well as toe of war. And a ready market always must be available r*sPose of “finished products,” in order to keep the wheels Sllch an industry moving. Otherwise these big interests iU'd have to shut down; and where will our government look jwe supply of defensive weapons should a foreign power this country and proceed to blow us to pieces.
,1,6 little man takes it for granted that human ingenuity is Ver used to incite a feeling of hatred between two nations !l% for the sake of increasing sales of armaments. How ,()nK he is, and to what extremes big money interests will go ef)ect ready sales is best illustrated by the Senate committee ^‘nKs that one peace conference failed because the munitions **sti'y willed it so.
,p Weed for profit has no limits. What care those in control Manufacture and sale of war materials if several thousand ,|» " *°se their lives in deadly combat; if several thousand °^s and their children are left at the mercy of niggardly J»S; if several thousand men are permanently disabled to where death is a merciful deliverer. hey must have their dollars of profit at any and all expense
* * *
M are thieves, big racket men permitted to purchase ^Vers, automatics, “typewriters” and ammunition to make 1 °f such weapons? Why is organized crime given an op-rtllnity to buy “pineapples,” dynamite, stink bombs, tear gas, leri the sale of such missiles is supposed to be available only j^'°tectors.of the law?
1 6cause the privilege of shaping steel into firearms is to a select few who command sufficient capital. Their ern as to the ultimate use of guns and bullets ends with the j!;and their only interest lies in creating new markets.
| hy has not the government accepted the responsibilities of fracturing and selling weapons for both national and local I'tosive purposes? Because the capital interested in the )0lllfition industry reaps such a large harvest of profit, and dje'ry of money always is available to influence leading legisla-lTk° suPPress any such movement, filii • Pr°hlem rests with the little man who must voice his 1#ihi°ns against the usurpation of such an industry for selfish He must “lobby” for himself or else suffer the conse-
#fticeR
■A	...
col k
jK°v4^ win the little man make his Protests heeded? By writ-
his congressman, who will have his secretary acknowl-letter and forget about the matter?
li'lu6 man must make use of his or^anization- Just as
jijL nioney interests are well organized to present a united
-A.’So must the average man present a united front. He can
Pjijl111 'vith his lodge which can send a letter or telegram urging
iif}?naction of legislation which will take the profit out of the I I
|l[ lacture of armaments.
1 e can continue by insisting that the national organization k 'c:h his lodge is a branch also voice a similar opinion, i	National fraternal benefit organizations will follow the
e’ and soon he have at his cornmancl the National Ji'^rktrnal Congress of America, who, with its eight million rs> wil1 amplify the need of legislation to limit the mann niifk, ^ and sale of armaments for defense of law and order
’^hll y t^ie wh°lesale slaughter of men is a vital problem ,^'L ^embers of fraternal benefit organizations. Our SSCU necessary steps to express its views. Our Union, iud°' I'L^ed to promote the welfare of the working people, can i^C t'V°rc* to sit back and watch such atrocities committed and lt,	known its objections.
. tiii'j's^t do you think?
Vesna Club
Lorain, O.-r—Monthly meeting of Vesna Club was held Monday, Sept. 10. Our last dance and other reports were made. Later on open discussions were held concerning a Hallowe’en party and a semi-formal dance to be held later in the year.
Since our last dance proved such a success, we decided to hold another one on Sept. 26. The public is invited. Bring along your friends.
Serving of light refreshment followed the general order of business at our last meeting, coupled with some dancing.
Incidentally, what’s wrong with the rest of our members? Only about half of the members show up. It would be nice if at least three-fourths of the members could attend our next meeting. We always have such a good time after the business is completed. Our next meeting will be held Oct. 1.
Matilda Strukely.
-------o-------
Author of “Is There a Santa Claus”?
This was an editorial written and published in the New York Sun in 1897 as an answer to that question from a little girl. Because of the fine object lesson it portrayed, it has become almost a classic and has been reprinted countless times. At the time this writing was published, Charles A. Dana was the editor of the Sun and naturally it was credited to his pen. It was actually written by Franklin P.'Church, a Sun reporter who later became editor of .the Galaxy Magazine, Only after the death of Mr. Church in 1906 was his authorship of the article revealed. The little girl who was the cause of it being written is now Mrs. Virginia (O’Hanlon) Douglas.
-------o-------
“TOKEN PAYMENT”
A small payment instead of the full installment of a war debt has been termed a “token payment.” This payment is a token or sign that the nation acknowledges the debt. According to the Oxford lexicographers one of the many meanings of the word token is: “something that serves as a pledge of good faith.” Webster’s New International Dictionary says; “a sign of authenticity, power, good faith, etc.” It was in common use in the Elizabethan days when lead, brass and copper pieces were given as tokens of exchange and were redeemable by the issuer at nominal value. Shakespeare seems to have used it in much the same sense as it is used today (in relation to war debts) when he said “give me some token for the surety of it.”
 o------------
RADIOS IN U. S.
At the beginning of 1933, the RCA Radiotron Co. estimated the number of radio receiving sets in the United States at 16,852,000. Using the census of 1930 they estimate that 56 per cent of the families of the nation own radios. They list New Jersey as leading the states with 83 per cent of its families owning sets, while Mississippi has the least, only 10.1 per cent.
Be a Good Mother
One hundred and thirty-five new members joined our SSCU during the month of August, 1934. Of this number 71 are adults and 64 are juveniles. Lodge No. 149, SSCU, of Can-onsburg, Pa., takes first honors in total number with 12 new juvenile members, while Arrowhead, No. 184, SSCU, of Ely, Minn., came through with 5 adults and 5 juveniles for a total of 10. Fifty-four lodges eported enrollments of one or more new members. Thus far, our national drive for new members is showing a steady gain each month.
“Join Your Home Institution, South Slavonic Catholic Union,”
was the inscription that appeared on one of the floats entered in the American Legion parade held in Ely, Minn., on Sept. 9. The whole town of Ely turned out for the celebration of the newly organized Drum and Bugle Corps of the American Legion. The SSCU float was adjudged sixth place in the race for high honors. Included in the program was a baseball game played by Arrowhead Lodge, No. 184, SSCU, team against Virginia Ore, Diggers. Several thousand people saw the visitors take victory from the home team.
Orels and Pioneers, baseball teams of Cleveland, O., are again playing for the Interlodge League championship
this year, which makes it the fourth consecutive time these two formidable rivals have engaged to decide, supremacy. Orels have the edge, being crowned champions twice—in 1933 and 1932—while Pioneers took the coveted crown in 1931. The games are played at Gordon Park.
[H
iil>
ko
W.
S'
ALUMINUM
---------
^‘‘j,, Lading to the Public
rd; Service and various me'1' 1 'Cal r''t o associations, any quan-
a^Ulri’nurn dissolved by p‘ j^i^king in vessels of that je1,1 L ^°uld be too minute to injury to the health :*vVKl°US *ef^s conciucted with ie 11 on ^oo(* co°keci in 111 vessels have failed it ^ traces of the metal in
0r*ans.
Origin of “Unknown Soldier”
According to best available information, the idea originated with Rev. David Railton during the war. He saw a grave in a small garden near Armen-tieres with deep penciled letters “AYi Unknown British Soldier” on the wooden cross at the head. After the war he suggested the idea to Bishop Herbert E. Ryle, dean of Westminster, in 1920, who through his government contacts carried the project through.
Western Pennsylvania Federation of SSCU Lodges will
hold 1 a meeting on Sunday, Sept. 23, in the Slovene National Home of Center, Pa.
Editorial Note: This is the first of a series of articles prepared by the Cleveland Child Health Association. Statements appearing in this series are based upon the best medical and nursing opinion. It is hoped they will prove helpful to mothers and children.
This series of articles will present such statements regarding health, hygiene and normal living as every mother has a right to possess in the interest of herself and her children. No attempt will be made to give technical information on medical and nursing subjects. The object is to keep mothers and babies well.
It will discuss matters of extreme importance to every woman’s health, and is .directed particularly to those women who are becoming mothers for the first time. These vital subjects are proper food, proper clothing, exercise, personal hygiene, the necessity for medical and nursing attention, and the value of hospital qare.
Whatever mothers and fathers should know and do to insure the good health of the mother and baby will be discussed. The series aims to create an understanding of the problems of childbirth and to help the mother maintain a cheerful frame of mind in the face of a new experience.
No mother need fear for herself or her baby—if she takes proper precautions, guards her health, consults a doctor early, and does all she can to prepare for the baby’s birth. Every p r o s p e c t i v.e -mother should keep in mind the plain and simple rules for health. The most important of these rules are listed below and will be discussed in greater detail in other articles:
1. Guard against continued constipation.
2. Avoid eating too much.
3. Drink plenty of water.
4. Take plenty of outdoor exercise and keep all rooms of the house well ventilated, day and night.
5. Bathe every day.
6. Wear light but suitably warm and comfortable cloth-
G. W. A-ttendance Campaign
Cleveland, O.—In recent months attendance at the regular monthly meetings of the George Washington Lodge has become noticeably decreased. To curb this decline in attendance, and endeavor to encourage attendance in larger numbers of members, the lodge is sponsoring a campaign which may well be called a “Come Back to Meetings” campaign.
Within the coming week every member of the lodge will receive a communication from the G. W. secretary with a questionnaire postal attached. The object of the questionnaire is to complete a survey of all members to learn, by their- replies, what types of programs and entertainments would intensify the interest of the regular meetings to the extent that all or most of the'members would attend regularly.
Upon these replies depends the future welfare of the lodge and its members as a whole. We must pull together. To do this, it will require that every loyal G. W. get behind this movement, express his thoughts and suggestions, then follow this up with a little more exertion by attending tlu? meetings. The officers of the lodge are doing their level best to keep the organization “out in front.” It’s up to the body of members to “back ’em up.” They can do so by helping these officers solve the problem of “small attendance.”	•	t ff . $ ,*i5S
Remember, a large attending membership means an up-and-coming organization that stays “out in front.” Likewise, a small attendance means a small, backward organization. Our officers say, “We do our part.”
Members, do your part!
Publicity Committee,
Pei V. II. Karlinger.
Mt. Shavano Adopts Every
Member Get a New Member
Ohio Federation of SSCU Lodges will hold a meeting Sunday, Sept. 30, at the Slovene Workingmen’s Hall on Prince Ave., Cleveland, O. A dance, sponsored by Lodge No. 160, SSCU, will follow the order of business.
Enrollments for the Slovene School of S. N. Home of Cleve land, O., will be taken on Saturday, Sept. 29. Regular classes commence Saturday, Oct. 6.
BUT JUST WAIT
Brown: Do your sons live at home?
Black: No, they’re not married yet.
Miss Eleanor Cunningham
and Mr. Richard J. Zavertnik of Chicago will join hands in matrimony Saturday, Sept. 22. Miss Cunningham is the daughter of Judge John A. Cunningham. Mr. Zavertnik, an attorney, is the son of the late Joseph Zavertnik, former editor of Prosveta. At the present time Mr. Zavertnik is secretary of the Yugoslav Central Organization.
 o ----------
ATTENTION!
“When I was a little boy,” sweetly piped the hard-boiled sergeant, “I had a set of wooden soldiers. One day I lost those soldiers, and I cried very much, but my mother said:	‘Never
mind, Johnny! Some day you will get your wooden soldiers back.’ And, believe me, you bunch of wooden-headed blockheads, that day has come!”
ing.
7. Sleep at least eight hours of every 24. Never become overtired.
8. Have the urine examined and blood pressure taken at stated intervals by your own doctor.
9. Strive to be happy and self-controlled. Do not worry.
10. Consult your doctor regularly.
There is no truth to the old saying that “a sick pregnancy is a safe one,” and it should be entirely disregarded. It is well to consult your doctor as soon as possible. At first, he may make routine examinations and give sound advice. Later, the experience of these early visits will make him much better able to deal with the mother’s problems when they arise.
Moreover, the mother who places herself under a doctor’s cars early can be comforted with the knowledge that she and her baby will have the best of attention.
Salida, Colo.—Slowly the icy breath of winter is aproaching. Autumn is in the air. Everywhere one goes one notices the marks of autumn. The trees are all getting brown, and the farms where once all was green are now filled with the harvest of autumn. And while in other cities the heat is at its worst, here, believe it or not, the lofty peaks and mountain ranges around Salida are again covered with nice, cool, glistening snow. Which is evidence enough that winter is approaching and time for Mt. Shavano members to forge ahead.
At our meeting Sept. 9 it w'as decided that every member was going to do his best to secure a new member and thus follow out the slogan: “Every Member Get a New Member.” And believe me, the way they
went at it I think it will be a success. So let us wait a while and see what results we will obtain.
Attention, Mt. Shavano members! Those who failed to attend our last meeting should be sure to attend our next assembly on Oct. 14.
It was further decided to give the boys a try on the entertainment committee and see what they can do.
Those on the entertainment committee are: Louis Tekavec, Frank Botz and Stanley Glo-van. They promised something good, and as Hallowe’en comes in October I wouldn’t be surprised if the boys really prepared something worth while.
Hence it will be worth your effort to attend. Well, boys, I am at the end of the trail. I’ll be seeing you. Where? At our next meeting.
Albert Godec, (The Shadow), No. 224, SSCU.
Pittsburgher on Parade
HE PAID
A Negro minister discovered two men playing cards on Sunday—and for money.
“Rastus,” said the minister, “don’t you know it’s wrong to play cards on de Sabbath?” “Yes, passon,” answered Rastus, ruefully. “But, believe me, ah’s payin’ foh mah sins.”
Pittsburgh, Pa.—Pittsburgher will commence fall activities on Oct. 10. This time in conjunction with Lodge No. 182, known hereabouts as the “Women’s Lodge.” At a joint meeting of the two lodges it was decided to sponsor a chicken dinner and dance to be held on Wednesday evening, Oct. 10, at the Slovene Auditorium. The dinner will commence at 8
Consumption of Electricity
Consumption of electricity for the year of 1932 reached a total of 11,790,140,000 kilowatt-hours for domestic use only. New York state consumers used the most, their total being over 1,500,000,000 kilowatt-hours. New Hampshire customers paid the most, their rate being 7.3 cents per kilowatt-hour, and W ashington state consumers paid the least, their rate being only 2.7 cents. The average for the country is 5.5 cents a kilowatt-hour.
o’clock sharp. Dance music will be furnished by “Fatty” Marco’s KQV Radio Artists.
Arrangements are ii\ full progress to assure everybody a good meal and a w.onderful time. The services of the best local cooks will be procured, and I can taste that chicken already. No efforts will be spared to make this dinner-dance come up to the high standard for which lodges No. 182 and No. 196 are so justly well known.
We hereby invite all members of lodges and their friends of this vicinity and extend the invitation to all nearby supreme officers; and wre want it known jthat all who come will be guaranteed a perfect time and there will be no room for regrets for having attended.
See next week’s edition of Nova Doba for further information concerning the biggest affair of the SSCU in Pittsburgh for months.
L. P. Boberg, President,
No. 196, SSCU.
Journalism and the Triple C
By Frank J. Progar, No. 203, SSCU.
Springdale, Pa.—What was
considered at its birth as one of FDR’s “brain storms,” looked on with skepticism and speculation, the Civilian Conservation Corps has, in the short span of 18 months, vindicated its “father” beyond a doubt, and received nation-wide acclamations and praises. The very thought of a newspaper written by the CCC and for the CCC received an equal amount of early criticism of doubts, only to result in the publication of a weekly named Happy Days and in the same period of time has taken on the aspects of a modern weekly as only experienced newspaper men can produce. But let’s retrace its rapid growth.
From the very outset of this great enterprise, the need for a CCC newspaper was apparent. Men were enrolling from all walks of life; from the cities and countries; from coal miners to steel workers; white collar men and students; all these were being massed together under the most trying and painstaking conditions. Grounds were to be cleared and camps to set up. Hardships were incurred by the original en-rollees, it is true. To instill, encourage and maintain a high morale among these men a newspaper written for their cause was needed. Thus we were to see Happy Days appear on the horizon, purely as an experiment, but destined to withstand its test, growing to a deserving and interesting paper that has received much recognition for its rapid progress. The news from the more than 1,500 camps is gathered by a CCC correspondent in each camp and edited weekly in the National Press Building, Washington, D. C. News of general interest, particular work projects, sports and recreational activities, humorous highlights i-mong the members; all this is gathered and written up by the camp reporter as his camp’s, contribution. Poems and songs, cartoons and drawings, some of these showing excellent talent, and interesting photographs found their way into this medium; all contributing to its success.
This was no small task for the editors, by any means. With the first appeal for contribs or reports, the selected reporters were not hesitant to comply. The result was an overwhelming amount of articles. As time progressed more arid more copy found its way into the “press office.” With unlimited contributions, material exceeding allotted space, the editors were forced to discriminate in order of news and interest value, and to rewrite many articles to their bare essentials. Thus the reporters, finding the going rough, tried all the harder to appear in print. The writer, conferring with another reporter of a nearby camp, heard the woeful tale of how that reporter spent hours in writing a descriptive article on their victorious basketball game; his reward being in having the score and contenders mentioned. Preference was given to unusual stories or news of great importance.
Frequent constructive criticisms and comments were returned to the correspondents in regard to their reports, thus affording them the opportunity to enhance their journalistic traits. A column by the editors was published in the weekly for a time in the interest of these reporters. How to better their articles, selection of material, "the nose for news,” etc., was discussed in general. Through their medium, the Happy Days, the CCC enrollees
throughout the nation learned of one anothers’ social and work activities, of the latest developments in official headquarters, and of the hardships and progress in the other camps. Reports of sports results spurred them on to better the record. One benefited from the other’s mistakes, and in general the morale of the men was greatly increased and maintained as such chiefly due to establishment of this newspaper.
Various camps throughout the country have also, on their own iniative, published a paper of their own in the interests of their camp. The news is gathered, written and edited by members themselves (in few cases edited by camp of-
ficers) and printed in print shop or mimeographed. Recently these camps have vied for honors in a contest conducted by the Happy Days to choose the best individual camp paper. Another contest is in the offing; these contests tending to spur the staff onward toward better results, the staff receiving valuable journalistic training.
Those responsible may look on with pride to their results. The paper, "written by the CCC and for the CCC,” has, not only .as mentioned above, promoted the good-fellowship and moral among the members, but has kept the public and relatives back home in closer contact with the men than any other newspaper could have possibly done. Written by them and devoted entirely to their interests, it is truly a work of art.
Are you Li fled-ing
Springdale, Pa.
Dear Missing News Hawks:
We are all wondering what has happened to you all. A great deal of water has passed under the bridge since we have heard from you. Why not rally and flood the Nova Doba with news of your respective lodges and doings, huh?
Gowanda: What say, New Yak? You are doing fine, Ernest, but that is no reason for all of your brother and sister members to leave it all up to you. There’s room "for all, so give Ernest a hand. How about it, Mr. Andolsek, and you, Frances Strauss?
Colorado: Let’s have some of your sunshine. Your vacation is over, so grab a pen and let’s hear from F. J. Smole, Al J. Peterlin, A. Godec, Al Ambrozick and M. Oblock. Spread your sun rays, for we like it.
Cleveland: Betsy Ross, George Washingtons, as well as the Boosters, start broadcasting. The Nova Doba is your local paper, so let’s see some local talent. Come on, Messrs. J. Lunka, J. Rutar, J. Jaklich, F. Jaklich and G. Kovitch. Give them a battle for space, sisters A. Jaklich, E. Štucin, M. Lavrich and M. Arko.
Minnesota: Oh, you Gophers! Are you leaving it all to big Stan? Give him competition, or we will turn loose the mighty Pitt Panther.
East Palestine: The land of romance. We miss you, Mr. J. Golicic. Your articles are swell. Speed more along.
Pennsylvania: Are you listening? Let’! gd, Messrs. F. J. Kress, L. P. Boberg and J. J. Furar. Give them something to talk about. Show the Pittsburgher spirit. What say, Frances Turk? Give us the lowdown on Conemaugh’s doings. Mr. J. Regina, Claridge news is behind schedule. Speak your piece. Mi-. Louis Polaski, you are appointed to give us the news flashes about Canonsburg. Don’t disappoint us. By the way, Miss Erzen, we haven’t heard from you and Center lately. Make it soon.
Export: When writing to the Bachelors, please include name ana address. We would like to know just where to send our replies. As for your request, it may be granted by the time this reaches you.
Come cn, flood Bro. Kolar with contributions and make the Nova Dbba bigger and better.
Waiting and yearning for responds, we remain,
The Bachelors,
Per Stan Progar, No. 203, SSCU.
-------------o------------
•v
Work With Your Officers
Center, Pa. — Members of some unpleasantness. Also, if
A Big Week-End
With Little Stan
Ely, Minn.—Sunday morning. The sun is shining brightly, and it truly is a wonderful day. Today is a big day here, as the American Legion, to set the pace in organizing a Drum and Bugle Corps, is sponsoring a gigantic parade which will feature the Drum and Bugle Corps of Chisholm, Minn., and will include the Ely City and 52 floats which were placed by all the local merchants. Time passes. It is afternoon, and we hear the rat-tat-tat of the Drum and Bugle Corps of Chisholm, who certainly are strutting their stuff today! They really are good! The parade winds its way up streets and avenues. You can just hear all the ohs and ahs as the spectators behold all the beautiful floats. It certainly was a colorful parade !
Then there was that baseball game where the Arrowheads played against that championship Virginia nine . . . and lost by a score of 7 to 3. Errors again spelled the downfall of the A’s, as Harri and Krall both pitched nice games, Harri contributing with a homer in the first. But the boys were out of practice for a week, so that didn’t help matters any either.
Then that evening; that colorful torchlight parade was held. Truly a wonderful spectacle, which Ely saw for the first time! Crisp, cool night air, flaring torches burning in the dusk, thousands of people lining the streets certainly made a fellow throw out that skimpy feeling which may have possessed him. Little Stan had a wonderful time, and so did everyone else. The parade wound its way through the evening di^sk and finally ended at the ball park, where the Chisholm Drum and Bugle Corps gave an exhibition that certainly was a pleasure to see! The corps, dressed in brown velvet uniforms, with a tassle over their shoulder, shining bugles and perfect harmony in their exhibition were a pleasure to see. And the crowd rendered a tremendous ovation to the Legion champions!
Soon that was over, and the dance crowd all set sail for the
Winton resort, where the day’s big festivities ended. Paul Palmer and his orchestra played to a crowded hall. And in the next room Steve Rom, Frank Kosir and a couple of other Gophers were dishing out the beer by the barrels. I had to leave then, and for all I know
they may be dancing yet! Meanwhile Little Stan has been doing another little trick— painting lamp posts, on Ely’s white way ... It was a pleasure doing that ’cause all the girls would certainly stop and look; and were they surprised to see Little Stan as a Painter Man,! Well, toodle-loo!
Stanley P^chaver, No. 2, SSCU.
The Hospital and the Patient
By Dr. F. J. Arch, Supreme Medical Examiner
The hospital, technically, has two classes of patients, the private and the ward patients. The private patient is professionally the patient of the doctor. The hospital acts as the intermediary to render its facilities available to the doctor to prescribe as he may elect. The hospital has not any part whatsoever in the decisions made by the physician concerning the private patient. The ward patient, on the contrary, is the direct charge of the hospital and the attending staff physician acts only as the hospital’s agent. However, whether the patient be installed in the best suite in the hospital or in the charity ward, the hospital’s primary function is the care of the patient.
Attempts to compare the hospital with the hotel are never accurate. In the- hotel, the guest usually spends but a few hours in his room other than those while resting. He is in good health and generally pervaded by a sense of well being.
4»
The patient in the hospital, however, occupies not only the room but is usually helpless in his bed for 24 hours of every clay. While the hospital is the ■ best place for him to receive the care essential to his recovery, the. patient is frequently so incapacitated by his physical woes that he is unable to appreciate this fact. In unfamiliar surroundings and ill, he is obliged to give himself up to the ministrations of strangers for the most personal medications. The necessary medications seem to him but impersonal interference when he is so troubled that everything annoys him. which is not at all surprising.
The sick patient is too sub-
merged by his physical difficulties to appreciate the personal character of the work contributed by every member of the medical staff and by those in the administrative and service groups. From the man who stokes the furnace to the chief of staff, all are united by the common purpose of furthering the recovery of the patient. A sick and apprehensive patient, unfortunately, does not see behind the scenes. He cannot know the kinds of energy that are so co-ordinated for his best comfort that his recovery may be accomplished under the least handicap. A hospital is not so much a fine building as the hospital family that is united by a desire to consider the patient’s interest first. Those who might disturb or take advantage of his inability to protect himself are rigidly excluded. In so far, as the hospital is capable, sanctuary is maintained for those who are helpless because of illness. In the hospital, both the just and the unjust, the humble and the great are but the sick.
 o-------------
NO RED TAPE In a western state a railway bridge had been destroyed by fire and it was necessary to replace it. Two days later came the superintendent of the division. Alighting from his private car, he encountered the foreman of the bridge builders.
“Bill,” said the superintendent—and the words quivered with energy—"I want this job rushed. Every hour’s delay costs the company money. Have you the engineer’s plans for the new bridge?”
“I don’t know,” said the bridge builder, “whether the engineer has his picture drawed yet, but the bridge is up and the trains is passin’ over it.”
PTU^T
Confidence
Center Ramblers Lodge, No. 221, SSCU, are requested to pay their assessments to the new secretary, Mary A. Peternel.
Let us co-operate with the new secretary and make the task easier for her, and let us show some appreciation for her efforts.
Why is it that members of different lodges show so little appreciation for the work of their officers? It is by no means an easy task to execute the duties required of them. A number of problems confront the officers and at some time or another they face difficulties that require the assistance of the membership to tide them over.
Members who distrust an officer and accuse him unjustly exert a bad influence in the lodge and the membership of the Union. Anj'one can easily understand what happens when an officer resigns because of a disagreement with a member. That vacated office becomes hard to fill since the members become reluctant to accept such a position which entails
you have prospective new members and they become acquainted with such troubles—do you think they will be eager to join our Union? Then, too, what member will be enthusiastic and look forward to attending the regular monthly meeting. Members should try to avoid trouble rather than cause it.
Aim of the English-conduct-ed lodges should be to institute activities such as sports, socials, etc. Members should work together and do the things they know will interest outsiders, and in this way induce others to join the lodge. Just holding dances is not enough. Senior groups hold dances, but that does not mean we can’t do something different.
You, younger m e mbers, should not be afraid to voice your opinions when attending the meeting. If your idea is worthy, you can rest assured that the majority will be with you. And by following new ideas we can be assured of outside interest, which means' in-j crease in membership.
Antoinette Mozina.
[irs
all
During the lean years of depression our members suffered many deprivations. Unemployment made its indellible mark in the loss of homes, and loss of life savings.
Hence it would he logical to assume that our SSCU composed of the working class would suffer the loss of a large number of members during the trying times.
But such was not the case. Although a number of members dropped out of cur Organization because they could not meet assessments, the proportion of withdrawals was small in comparison to the total mmebership.
Our members never lost confidence in their Organization, the South Slavonic Catholic Union, even in the darkest days of economic reversals. They realized what every member should realize that an organization built up and owned by coir.ponent mmebers was capable of weathering even the severest reversal.
That the investments of reserves made by our SSCU are sound is best shown bv the increase in interest yield of 0.73% for the year 1933 over the preceding one. In 1932 it was 3.25%; in 1933 it was 3.98%.
That our SSCU is sound is best illustrated by the 104.83% solvency on which it operated during 1933; or 4.83% higher than that required by statutes.
Today, our Union is embarked on a nation-wide campaign for new members. To the outsider it offers insurance protection based upon 36 consecutive years of fair pealing, of providing means for dependents of insurances.
Our SSCU offers death benefits of $250, $500, $1,500 and $2,000 in the forms 0f twenty-year payment life, twenty-year endowment and ordinary life certificates.
Young men and women are eligible as candidates for membership and are accepted as members after they have passed a medical examination.
Young men and women have a golden opportunity to start a life savings account by taking out twenty-year endowment and twenty-year payment life death benefit certificates at a small cost payable monthly.
Monthly assessments in the SSCU for young men and women are small in ccinPar’son f°r the protection and savings that are received in return.
Impress these facts upon your friends and relatives when urging them to join your lodge.
Cleveland Community h®
A sum of $3,500,000 to oPj ate Cleveland welfare age'1 during 1935 will be sougn the Cleveland Community* during its 16th annual c paign Nov. 19 to 27.	,
This is nearly one-halt lion dollars less than the ^ last year, and falls shoi nearly the same anioun the estimated total neC.elL to continue without imPal1 . the operations of the 100 n ber agencies of the fund.
“While the goal of P’ , 000 is less than the age may need,” Dudley S. Bl°» fund general chairman, s “it is one which we fee t be reasonably asked 0 ^ community. The full a«1 of the conservative g°a be reached if the fundsi cies are to continue then ^ necessary services duiin# coming year.	c0
“We felt it better,’ he tinued, “to throw all oui ^ behind a drive for a s ^ amount and succeed, ■ than to ask what the ag|^ requested, a sum of ^ ^ over four million dolliU&' j fall short.”	, „0
The fund agencies 'u ^ have to revise their ^|| upon the base of a * ^ amount than they PreV ^ used. This will in man> ( mean curtailment of P1 ,vjci improvements in both st j and facilities. The new bu ^ subdivided into fields 0 ^ ice, will be made public s* , citizens of Greater ^eVj0l may understand the use made of their donations- ^ Among the types °^|)Cd involved are hospitals, ( ‘ „ aries, nursing, care of (1j ent or orphaned child1'01^,, stitutions or boarding ^ homes for the aged’ welfare and relief, reC^)e, and character building ^ the blind and cripp'e .j j education, and leg*^ 8 protective services. ]Ca As payment for hosP1 ^ for indigent sick, the ^ will be asked to al1',*°llsW $668,000, continuing a.^|
of several years in sha> ^ the Community Fund ’ ^ den of member hospit® hit by earning and end losses.	di'f1
Some provision to* ^5i iencies in present bu ;1i need for restoring sevv lCypt>ril for meeting increase« (fli ing costs due to advanc1* ^ (1 modity prices were s°nl . es things included in greH cjC>. mates made by the ag0'1 many cases there.	1
need for increasing 1
pay, due to previ°llh0' salary cuts and the ^g|f» creaning living costs 0 workers.	))C|it>0
“While economic °° are unsettled, the C® ^ii1* Fund faces its l&tn h0Pc campaign with nfioie^aj'^ signs than were Pre3e^ 11 ago. Employment sho' ^jii1 ward trend, as do-es^.^ I#
earnings contrasted
years,” Mr. Blossom ^ pf in stating that he fe ^1 pects of attaining ' ter than in recent >e' ( “Renew Hope” slogan of the c°mr?Uo(#»t^’, this year. The fund signed by Frank :	a
Cleveland artist, sh° ter'"‘ with fortitude an'd # tion written on hiS^	jje
ing at thfe top of & 1 th1'0, him the sun bis*56® cx’ b dark clouds. In tb<-’ ^	^
ground are pictu1^^ cUr busy operation, sm
from their stacks-^^,
Y^rTrsTB^
T-f
Traffic Cop:	?	,
knock this man (^"t ptil'c.
Driver: I didn t, * ‘ / to let him go aci -fainted.
Razsodbe gl. porotnega odbora J. S. K. J.
114-34
Priziv Ivana Turka, člana društva sv. Barbare, št. 39, v Roslynu, Washington, vsled njemu odklonjene zahteve za odškodnino v vsoti $400.00, za 'Zgubo leve noge. član pove, da ne bo nikdar več sposoben za težko delo, ampak samo za kako lahko delo pri domu. Iz predloženih zdravniških listin je vidho, da član ni izgubil noge, da pa je bila na nogi izvršena operacija dne 8. junija 1933, za katero je prejel od Jednote $50.00 odškodnine, član je na zahtevo dodatno pojasnil, da mu je noga mrtva in da jo skoro nič ne čuti. Zdravniška poročila ne poročajo, da Je izguba vporabe noge popolna in trajna, član odgovarja na to, da zdravniki niso zadosti dobro pojasnili obseg izgube vPorabnosti noge. Odškodnino zahteva na podlagi pravil sprejetih na 13. redni konvenciji, člen XXXVII, točka 1. f), in to zato, ker da se je bila njegova bolezen na nogi začela dne 6. oktobra 1931.
Porotni odbor je soglasno razsodil: 1.) član ni upravičen do zahtevane odškodnine in sicer zato ne, ker iz predloženih Zdravniških poročil ni vidno, da bi bila izguba noge niti da bi bila izguba vporabe noge popolna in trajna. 2.) članovo sklicevanje na in po njemu prej označenih pravilih ni pravilno 'n njegova zahteva pride pod določbe točke št. 300, sedaj in v času njegove operacije na bolni nogi veljavnih pravil naše Jednote.
Anton OkOlish, Valentin Orehek, Rese Svetich, John Zig-nian, porotniki JSKJ.
-----------o---------
V avgustu pridobljeni novi člani JSKJ
*•'(, , ( • '	• r"
Dr. št.	Odrasli	Mladinski
LodgeNo.	Adult	Juvenile
1   2
2   2
3 ..................... 1
4 .................................. 3
11   1
20   1	1
25 ...................... 1
26 ...................... 4	1
30 ...................... 3
31 ...................... 1
33 ......................  3
35 ................... 1
40 ................... 1
42 ................... 1
43 .................................. 4
44 ................... 1
45 .................................. 3
52 ................... 1
53 ................... 1
55 .................................. 5
58 ...............•...... 1
«6 ................... 2	3
75..........;............ 1
77 .....s................ 1
78 .................................. 2
85 ...................... 1
87 ...................... 1
99 .................................. 2
108   1
114 ...................... 2	1
120   1	1
129 ..................... 2
131 ...................... 1	2
132 ...................... 1
138 ..................... 3
140 ...................... 1
141  ..................... 1
143 ..................... 2
148 ...................... 1
149 ................................. 12
150 ..................... 1
159 ..................... 1
163 .................................. 5
1(58 .................... 2
170 .	  1
171 .................................. 1
176 .................................. 1
18 3................................   2
18 4..................... 5	5
205 ..................... 1
207................:...	3
213 ..................... 1
222 ...................... 3
227 .................... 10	5
Skupaj-Total  71	64
----------O----------
PRIDELEK SADJA
V normalnih letih se pridela Zedinjenih državah okrog ^‘5,000,000 bušljev jabolk, 60,-°0,000 bušljev breskev in 20,-(^,000 bušljev hrušek. Naj-jabolk pridelajo v državah ^^shington, Virginia in New 0l’k; največ breskev v drža-California, Georgia in lili-n°is; največ hrušek pa v drža-California, Washington in l’egon.
DOPISI
Denver, Colo.
Vse člane društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ poživljam, da naj vsaki skrbi, da bo imel svoje asesmente plačane do 25. dne vsak mesec in sicer do osme ure zvečer, kot zahtevajo pravila. Kdor ne bo imel plačanega asesmenta do označenega časa, bo suspendiral samega sebe. Od strani tajništva se bo to v bodoče strogo upoštevalo. Zato opozarjam vse tiste člane, ki imajo navado, da prinesejo svoje asesmente plačat šele 26. ali 27. v mesecu ali še pozneje, da bodo suspendirani, če te na-1 vade zavlačevanja ne opustijo. Asesment mora biti v glavnem uradu do zadnjega dne v mesecu, zato je samoumevno, da društveni tajnik ne more čakati na asesment od članov do zadnjega ali predzadnjega dne, če hoče asesment na glavni u-rad pravočasno odposlati. Torej, vsi člani naj plačajo svoje asesmente vsaj do 25. v mesecu do 8. ure zvečer, pa bo vse v redu in za vse prav. Tisti člani, ki pošiljajo svoje asesmente po pošti, naj jih pošljejo dovolj zgodaj, da jih tajnik prejme do 25. v mesecu. Koncem tega meseca bodo društvene knjige pregledane, torej je tudi iz tega vzroka važno, da so vsi prispevki članov plačani do 25. septembra. — Za društvo št. 21 JSKJ:
Johana Schutte, začasna tajnica
nina je 50 centov za osebo; člani so prosti vstopnine. Vsled tega so člani prošeni, da se polnoštevilno udeležijo te prireditve in pomagajo odboru, da bodo posetniki dobro postreženi in da bo uspeh veselice kar najboljši. Na to veselico so prijazno vabljeni vsi rojaki in rojakinje tega okrožja. Vsi bodo dobrodošli in odbor se bo potrudil, da bo vsem po najboljši možnosti postregel. Druga društva v tej količi so prošena, da ne bi na dan 30. septembra prirejala plesov ali sličnih prireditev, ker bi škodovalo na obe strani. Ob priliki prireditev drugih društev bo skušalo naše članstvo to naklonjenost upoštevati. — Pozdrav in na svidenje v nedelje 30. septembra! — Za društvo št. 84 JSKJ:
Jacob Prunk, tajnik.
Chicago, 111
VSESLOVANSKI KONCERT V CHICAGU. — Zadnji teden smo podali nekaj splošnih in formacij o prvem vseslovanskem koncertu, ki se bo vršil a Chicago Civic Opera Hall (No Wacker Drive at West Madison I Street) v nedeljo 9. decembra ko bodo med drugimi slovanskimi zbori nastopili tudi slovenski iz Chicaga, zase in skupne z ostalimi.
Nebotičnik, ki se v njem nahaja omenjena dvorana, je bi zgrajen pred petimi leti; glavno poslopje ima 22 nadstropij fctolp pa 45; vse skupaj je stale 20 milijonov. Prva operna predstava se je vršila tu 4. novembra 1929 (Aida). V opern' dvorani je 3,472 udobnih sedežev, ki so razpostavljeni tako da je tudi iz najvišjega in najcenejšega sedeža mogoče videti in slišati vse, kar se godi na velikanskem odru.
Vstopnice za vseslovanski koncert so na razpolago že zdaj. Cene so naslednje: pritličje (main •floor) po $2 in $1.50; prvi balkon po $1.50 in $1; drugi balkon po 75c in 50c. Prej ko se kdo priglasi, boljo izbere bo imel. Za Slovence ima u-pravo vstopnic na skrbi Miss Evelyn Fabian, 1932 W. Cer-rnak Road.
Cene za oglase v programni in spominski knjigi so: cela stran S30, pol strani $15, četrt strani $7.50, osminka $5, šest najstinka $2.50. Odgovornost za ureditev slovenskega dela te knjige nosi Mr. Jacob Tisol 10209 Wentworth Ave. Kamor mu ne bo mogoče osebno priti, bo poslal svojega zastopnika. Ne dajte nikomur oglasa, kdor nima seboj pismenega pooblašeenja od Mr. Tisol, kakor tudi od predsednika United Slavic Choral Societies, Mr. Antona Vaneka samega.
Zasigurajte si vstopnice takoj. Sedaj lahko dobite po dva ali več sedežev skupaj kjerkoli si jih izberete; kasneje izbere ne bo več.
Za publikacijski odsek:
Ivan Račič.
Trinidad, Colo.
Na seji društva sv. Andreja, št. 84 JSKJ je bilo sklenjeno, da sc priredi društvena jesenska veselica v nedeljo 30. septembra v Great Brush Hall, Starkville, Colo. Zabava se prične ob treh popoldne. Vstop-
Joliet, IH.
Vročina, ki nas je trla skoro vse poletje, se je poslovila in nastopili so hladni, deževni dnevi. Tako je deževalo tudi ves dan 2. septembra, ko bi se moral vršiti vsakoletni piknik Zveze slovenskih društev v Jolietu. Pripravljeno je bilo vse potrebno, izbran je bil dober program, toda piknika ni bilo, ker je deževalo ves da'll. Prav lepa hvala vsem, ki so kaj pripomogli in prispevali za ta piknik.
V soboto 1. septembra zvečer ■-mo imeli eno uro slovenski radio program na jolietski radio postaji. V programu, ki ga je jako lepo uredil predsednik naše Zveze, Mr. John L. Zivetz Jr., ■imo imeli slovensko petje, slovensko godbo in slovenske govore.
Ker je društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ eno ustanovnih in jako delavnih društev naše lepo napredujoče Zveze dovenskih društev v Jolietu, <e tem potom prav lepo zahvalimo listu Nova Doba, glasilu 1SKJ, za prostor v listu, za pri-ibčitev člankov, tikajočih se liknika. Zahvalimo se za naklonjenost za priobčitev člankov, ki so že bili ali še bodo priobčeni v prid naši Zvezi.
Odbor Zveze je šel takoj po preprečenem pikniku na delo in je za 11. septembra sklical sejo. Na tej seji je bilo sklenjeno prirediti. ‘Harvest Dance’ v obliki piknika v nedeljo 6. nktobra. Prireditev se bo vršila v Rivals parku. V soboto 3. oktobra popoldne in zvečer bo ogled po parku in dvorani in nekoliko zabave, drugi dan, v nedeljo 7. oktobra pa bo jesenski piknik in zvečer bo ‘Harvest Dance.” V nedeljo '.večer bo tudi kontest med slovenskimi devojkami, katera bo ‘slovenska kraljica” za omenje-ii večer. Torej, slovenska dekleta, na noge, pridružite se emu kontestu, ako se še niste. Ko to čitate, zglasite se takoj :a informacije pri predsedniku Zveze Johnu Zivetzu Jr., na 1321 N. Hickory St. Ta sklep je bil sprejet na seji Zveze 11. septembra. Več o prireditvi bo poročano pozneje. — Za Zvezo slovenskih društev v Jolietu, 111.:
John Nemanich, tajnik.
bo več jutri, ampak “danes,” naslednik današnjega dneva. Jutri je vedno v bodočnosti, za katero ne vemo, če jo dočakamo. Vse, kar bi bili lahko danes napravili, pa smo opustili, bo najbrž za vedno zamujeno.
Kar se moje osebe tiče, upam, da sem svoje dni precej dobro porabil, posebno v tem poletju v času piknikov. V nedeljo 2. septembra sem se udeležil kar treh piknikov. Na pikniku društva št. 26 JSKJ sem se le malo časa zamudil, akoravno je bilo prav prijazno med starimi znanci in prijatelji. Tam sem imel tudi priliko malo pokramljati z več glavnimi odborniki JSKJ; navzoči so namreč bili sobrat-je: Kumše, Rogelj, Terbovec, Balkovec in dr. Arch. Prav težko mi je bilo, ko sem se moral posloviti od svojih prijateljev, še preden je sobrat Šneler prinesel tisto obljubljeno ko-štrunovo glavo sobratu Terbovcu (če je držal besedo). Jaz bi bil pa morda dobil kos koštru-novega jezika ali malo njegovih možgan. Toda nisem mogel čakati, vrniti sem se moral nazaj v hosto, od koder sem bil prišel.
Pa zopet sem bil vesel, ko sem prišel nazaj med moje sosede, dva brata Aubel in Vidmar z družinami; seveda je bila tam tudi moja boljša polovica in prijatelja Lesjak in Žagar, V lepem gozdu (okrajnem parku) smo se zabavali pozno v noč.
Samo en dan življenja, tako-rekoč lastujemo in tistega moramo izrabiti, ker jutri morda za nas nikoli ne pride. Danes je čas, če hočemo kaj žrtvovati za J. S. K. Jednoto. Danes je tisti dan, da se odločimo iti v nedeljo 23. septembra v Center, Pa., in se tam udeležimo seje JSKJ društev za zapadno Penn-sylvanijo. Danes je tisti dan, da začnemo misliti na dobre ideje, katere bomo predložili sobratom, danes je čas za to, ker včeraj je šel, jutri pa mogoče za nas ne pride.
Predvsem pa upoštevajmo stari rek, ki pravi, da “kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutr,,” in delajmo v korist bratstva za našo J. S. K. Jednoto !
R. Pleteršek, nadzornik Zveze JSKJ društev v zap. Pennsylvaniji.
Canonsburg, Pa.
Članstvu društva Bratska sloga, št. 149 JSKJ, sporočam, da ker je bil zadnjič piknik odložen oziroma odpovedan, se bo vršila društvena plesna veselica v soboto 29. septembra v dvorani društva Postonjska jama. Na poset veselice so prijazno vabljeni vsi člani in članice ter rojaki in rojakinje iz naselbine in okolice. Vsak bo dobrodošel. Pripravljalni odbor je že na delu s pripravami, da bo posetni-ke zadovoljil v vseh ozirih. Torej, ne pozabite 29. septembra! Rezervirajte si tisti večer za poset veselice društva Bratska sloga, št. 149 JSKJ! Pozdrav in na sviden je!
John žigman, tajnik.
Cleveland, O.
Naj mi bo dovoljeno kratko odgovoriti na neosnovani napad predsednika društva št. 37 J. S. K. J., v Novi Dobi z dne 15. avgusta. Očita mi, da sem se hvalil, ko sem članom samo pojasnil, kako je pri društvu. Dalje mi očita, ker sem poročal, da sem založil za 52 članov. To pa ni bila nikaka hvala od moje strani, ker tajnik mora dobro premisliti, predno riskira kakih $125.00 na svojo odgovornost. Ko bi bil on kot predsednik na mestu, bi moral to vzeti za dobro, ne pa napadati tajnika. Dvomim, da bi Janezek kaj takega storil, pač pa bi odklanjal tako hvalo; saj se poznamo. Nadalje mi očita kreganje. Možiček naj bi sam sebe pogledal; dva tajnika sta mu že pokazala vrata in to menda ne zaradi njegove miroljubnosti. Vprašal bi ga tudi, koliko članov od njegove družine je pri JSKJ. Ne bi tega vprašal, če ne bi se on v druge zaletaval. Sicer pa ni moj namen na dolgo odgovarjati mo-žičku. Se ne izplača in ljudje bi se mi morda smejali. In škoda je tudi prostora v listu. Sploh pa, če kaj vem, on itak ni tistega napada sam sestavil in spisal, ampak je najbrž samo podpisal svoje ime. In zato ni vredno odgovarjati. — Pozdrav!
Joseph Rudolf, član društva št. 37 JSKJ.
vse lepo in pravilno izvrši. Smrt v družini pomeni poleg žalosti tudi velike izdatke, in kje vzeti denar, če pokojnik ni bil zavarovan! Tudi tukaj so slabi časi in težko je bilo plačevati a-,sesmente, ker je vsak član družine pri dveh društvih, toda vedno smo gledali, da je bil asesment plačan vsak mesec. Tekom bolezni pa nam je bila JSKJ dobra pomočnica in smrt-nino je točno plačala. Pokojna Emilija je bila članica J. S. K. J. že v starosti dveh let. Zato je skrbel njen dobri oče, ki ga že dolgo vrsto let krije hladna zemlja. Zdaj je šla za, njim še hčerka. Bratje in sestre, bodite zvesti JSKJ, ker ne ve-“te niti ure niti dneva, kdaj boste potrebovali njeno pomoč!
Lucija Sprohar.
Barberton, O.
Člane društva sv. Martina, št. 44 JSKJ prosim, da se udeleže redne seje dne 23. septembra v večjem številu kot po navadi, ker imamo več važnih zadev, o katerih bo treba sklepati na seji. — Za društvo št. 44 JSKJ: Anton Okolish, tajnik.
Bridgeville, Pa.
En dan v našem življenju je samo trenutek, takorekoč samo utrip očesa, vendar je en dan, ki je včasi tudi velikega pomena. Dan lepo pride, lepo odide. Kaj ne, kako lepo je videti jutranjo zarjo, ki; se prične blesteti na jutranjem nebu; prav tako lep je sončni zahod, ko odide solnce spat tja daleč v kri-talni grad. Prijazno nam pošilja svoje zadnje mehke žarke v večerni pozdrav. To je en dan v življenju in ako si nismo ogledali njegovih lepot in se ga nismo poslužili v korist našega življenja, tedaj, skoro bi rekel, nismo vredni da živimo.
Živimo samo v sedanjosti. Včeraj je odšel in ga nikdar več ne bo nazaj; jutri morda za nas ne pride. Vsekakor, ako bomo še tu, ko pride jutri, ne
Waukegan, 111.
Članom in članicam društva sv. Roka, št. 94 JSKJ, katerih ni bilo na zadnji seji, naznanjam, da je bilo na omenjeni seji sklenjeno, da priredi društvo v nedeljo 23. septembra družinski piknik. Prireditev se bo vršila na Wire Mill prostorih. Serviral se bo gulaž s polento in za grla poplakniti bo na razpolago okusen grozdjevec. Vstopnica za ta piknik bo 50 centov za osebo in V tem bo vklučena vsa postrežba. Prodajalo se ne bo ničesar, razen vstopnic, in ne bo nikogar nič posebej stalo. Ker bo to za letos zadnji izlet našega društva v naravo, so vabljeni člani in članice našega društva in tudi njihovi prijatelji, da v obilem številu posetijo ta piknik. — Ztt društvo št. 94 JSKJ: * Joseph Petrovčič, tajnik.
Delmont, Pa.
NAZNANILO IN ZAHVALA. — Žalostnih in potrtih src naznanjamo prijateljem in znancem, da je dne 28. avgusta za vedno zatisnila oči naša ljubljena hčerka oziroma sestra Emilija Križaj.
Nepozabna pokojnica je bila rojena na Dodsonu, Md., dne 27. aprila 1915. Bolna je bila samo dva meseca in sicer je imela srčno napako. Več’zdravnikov ji ni moglo vrniti zdravja. Članica JSKJ je postala že ko je bila stara dve leti in sedaj je bila pri društvu št. 116 JSKJ v Delmontu, Pa. Spadala je tudi k društvu št. 232 SNPJ v White Valley, Pa.
Dolžnost nas veže, da se iskreno zahvalimo društvoma J.
S. K. J. in SNPJ za poklonjene vence in lepe govore pri odprtem grobu. Hvala vsem, ki so nam pomagali za časa bolezni pokojnice in ob priliki njene smrti, hvala vsem za podarjene vence in cvetlice, hvala stricu Jos. Križaju, ki je prišel na pogreb iz Barbertona, O., in Jos. Maslo in sestričini iz Clevelanda, O. Hvala fantom pogrebcem in 18 deklicam, ki so nosile cvetlice za pokojnico. Hvala vsem, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile na razpolago, in vsem, ki so pokojnico spremili na mirodvor v Export. Videlo se je iz velikega števila udeležencev pri pogrebu, da so ljubili nepozabno nam pokojnico. Ne moremo po imenu navesti vseh, ker bi vzelo preveč prostora, zato naj bo na tem mesfcu izrečena najlepša hvala vsem in vsakemu posebej za izkazano naklonjenost in sožalje.
Ti pa, drago bitje, ki si se komaj pričelo veseliti pomladnega sonca življenja in zdaj mirno počivaš pod tiho gomilo, kjer ne slišiš naših vzdihov, bodi Ti ohranjen blag in lep spomin. Tvoja gomila bo oltar naše ljubezni do Tebe! Za Teboj žalujemo: Lucija, mati; Mary in Rosie Križaj, sestri; John Sprohar, očim.
Bratje in sestre, tukaj se vidi, da smrt ne izbira, ampak pobira, kakor se ji zdi. Mladost sama ne odvrne smrti. Ob vsakem času in v vsaki starosti pobira smrt svoje žrtve. Zato naj bi nikdo ne odlašal z vpisom v dobro podporno organizacijo, ker nihče ne ve, kdaj in kje ga čaka bolezen ali smrt. In ako pride v hišo bolezen ali smrt, so tukaj društveni bratje in sestre, ki pomagajo družini v težkih časih in skrbe, da se
Meadow Lands, Pa.
Članom društva sv. Janeza Krstnika, št. 75 JSKJ in drugim rojakom tega okrožja naznanjam, da je bil skupni piknik treh slovenskih organizacij, ki bi se bil imel vršiti v nedeljo 16. septembra, preložen na prihodnjo nedeljo 23. septembra. Piknik je bil preložen zaradi slabega vremena. Vršil •se bo torej v nedeljo 23. septembra na Pittsburgh Coal farmi in se bo pričel ob deseti uri dopoldne. V slučaju slabega vremena se bo zabava vršila v Bear Hall. Torej še enkrat vabim vse člane našega društva in vse ostale rojake in rojakinje iz te naselbine in okolice, da posetijo ta piknik. Na svidenje 28. septembra! — Za društvo U. 75 JSKJ:
Andrew Milavec Jr., tajnik.
Herminie, Pa.
Članom društva “Veseli slav-5ek,” št. 154 JSKJ naznanjam, da se bo v soboto 29. septembra vršila velika večerja v lastnem domu “Green Hall.” Večerja bo ob šesti uri zvečer. Igrala bo domača godba, s katero bo nedvomno vsak zadovoljen. Postrežba, kar se jedi in pijače tiče, bo dobra ii\ isto-tako bo dobra godba. Torej v imenu društva št. 154 JSKJ prijazno vabim vse člane našega društva in vse ostale rojake in rojakinje v tej naselbini in o-kolici, da posetijo to prireditev. Pripravljalni odbor se bo potrudil, da bo cenjene goste kar najbolje postregel. Torej, na svidenje 29. septembra! — Za društvo št. 154 JSKJ:
Ilija Susman, tajnik.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Pritožbo zaradi aretacije v verzih je napisal Toma Rakočevič v samotni črnogorski vasi Prekobrdju in govori sedaj o njem ves kolašinski okraj. Rakočevič je bil že ponovno predmet velikega zanimanja vsega prebivalstva v kolašinskem o-kraju. Mož se je pred dvema letoma vrnil iz Amerike in je s seboj v svojo domačo hribovsko vas z velikim naporom privlekel stroje in vso opremo za tiskarno. Za stroje in opremo jt v Ameriki izdal preko 30,000 dolarjev, za prevoz iz Zedinjenih držav do Kolašina pa je plačal okrog 300,000 Din. V Ameriki si je Rakočevič pridobil veliko premoženje, ki pa ga bo sedaj zapravil v svojem čudaškem življenju. Mož je prepričan, da je od Boga navdahnjeni pesnik in tiskarno si je ' nabavil zaradi tega, da bi tiskal svoje proizvode. Ko si je urejeval svoj dom v domači vasi, je imel jako hude spore s sosedi in sorodniki. Ti spori so se v zadnjem času iz malenkostnih razlogov obnovili in prišlo je tako daleč, da je razburjeni pesnik streljal na sosede, ki so se seveda pritožili. Zaradi nevarnih groženj so moža odvedli v zapor, v zaporu pa je opisal na 30 polah pritožbo v verzih, ki jo je poslal višjemu sodišču v Podgorico.
Žalostne posledice bele kuge v Slavoniji. Kakor kažejo nekateri podatki, ki jih je pravkar objavilo sresko načelstvo v županiji izumirajo bolj in bolj dosedanji prebivalci Slavonije, na njihovo mesto pa prihajajo priseljenci iz Dalmacije in Hr-vatskega Zagorja. V zadnjih treh mesecih je umrlo 251 oseb, porodov pa je bilo samo 196. V velikih vaseh Gradištu in Pod-gajcih zadnje tri mesece sploh ni bilo poroda. Važen vzrok, da tako strašno nazadujejo porodi v Slavoniji, je tudi preveliko uživanje alkohola. Samo v županijskem srezu so v poslednjih treh mesecih popili; kakor to more povedati statistika 9715 litrov žganja, 39,899 litrov vina in 4,000 litrov piva, kar je za 35,140 prebivalcev zelo mnogo. V prvem letošnjem polletju pa so popili v županij skem srezu 92,046 litrov opojnih pijač.
Pitsburgh, Pa.
Članicam društva Marije Vnebovzete, št. 182 JSKJ naznanjam, da smo sklenile prirediti skupno z društvom Pittsburgher, št. 196 JSKJ plesno veselico in “chicken dinner” na večer 10. oktobra. Vstopnica za “chicken dinner” bo veljala 50 centov za osebo; kdor pa ne mara za večerjo, si lahko nabavi samo za ples vstopnico za 25 centov. Slovensko občinstvo tega mesta in okolice je že zdaj vabljeno, da se omenjene prireditve v obilem številu udeleži. Več o tem bo še poročano pozneje.
Dalje prosim članice našega društva, ki pošiljajo asesmente Po drugih članicah ali po pošti, da k rednemu asesmentu doloži-jo še 10 centov, kolikor znaša naklada v sklad onemoglih. Ta naklada je bila razpisana iz glavnega urada in ostane v veljavi, dokler ne bo ukinjena. Od članice, ki ne bo plačala te naklade, tudi rednega asesmenta ne bom vzela. Sestrski pozdrav! — Za društvo št. 182 JSKJ:
Mary Čadonič, tajnica.
Zaradi rudniških rovov sc podirajo hiše. Ko je minister za gozdove in rudnike g. dr. Ulman-ski nedavno potoval skozi Zenico, se je pri njem zglasilo odposlanstvo okolrških kmetov, ki so prosili za varstvo, ker se zaradi podzemnih rudniških rovov rušijo njihova'poslopja in vdirajo njihove njive. Največja taka škoda se dogaja okrog vasi Podbrežja, 5 km daleč od Zenice. Blizu Podbrežja je bila ustanovljena še med okupacijo od nemških priseljencev lepa naselbina, ki je splošno znana pod imenom Rusi. Prebivalci te naselbine so si uredili lepa gospodarstva, ki so slovela zlasti zaradi bogatih sadonosnikov. Odkar pa so^se pod Podbrežje in pod naselbino razširili rudniški rovi, je ves kraj zapisan propasti. Najprej so se posušili vsi vrelci, njive in travnike pa so razdejali veliki prepadi. V zadnjem času so se začele rušiti tudi najmočnejše zgrajene hiše. Naseljenci podpirajo svoje domove s tramovi, a je večina hiš že v takem stanju, da je bivanje v njih zelo nevarno. Okrog 60 družin ne more več živeti na svoji zemlji in v svojih domovih ter bo treba vse naseliti nekje drugje.
Učitelj Metod Sijanovič, ki službuje v Kočingrobu pod Ko-rabom v Južni Srbiji, je pred nekaj dnevi našel več kosov pirit tu* rude. Poslal jih je v Beograd, kjer so jih analizirali. Analiza je pokazala, da vsebuje ruda tudi znatne količine zlata in bakra.
m
wa
ara
eneniamanjanE
FR. MILČINSKI:
canlanoni
(Nadaljevanje)
Toda doktor Gad ni biT novinec v politiki, vedel je, kako in kaj: na mizo so priromali Štefani — in led je bil prebit! Zdaj
ko se razvozljali jeziki in hitro se je razpletel živahen pogovor: <; volitvah in nasprotnikih, kako bodo pogoreli, o muhoborski sodniji in o korakih, ki jih bo še storiti zanjo, o vojski, o koleri in celo o literaturi, to se pravi o podlistkih: drugega Muhoborci tako ne bero. Gospod doktor Gad se ni mogel dovolj načuditi izredni naobrazbi, ki je doma v Muhoboru.
Po petem in šestem kozarcu so se razgreli in ojunačili tudi domači umetniki, da so prišli na dan s svojimi za skromne muho-bcrske razmere vse časti vrednimi talenti: kovač Švigelj s svojo raskavo dlanjo, ki je ob nji vžigal vžigalice, mizar Rape, ki je z eno roko dvignil stol z doktorjem vred kvišku pod strop; da-car Jožko, ki po štajersko pleše z do vrha polno čašo na glavi in zna na prste brlizgati cesarsko pesem, da se jo sliši četrt ure daleč, in Podržajev Janko, ki je zapel “Pijanega študenta.”
Gospod doktor Gad je kar strmel: kaj takega ni pričakoval v Muhoboru!
Vmes se je seveda veselo trkalo in možato pilo. Toda izpre-govorila se je tudi še mnoga resna, krepka, jedrnata beseda. Zakaj čuda veliko rodoljubja, podjetnosti in neustrašenosti je ob takih mokrih prilikah v Muhoboru. Pa tudi drugod. In s tega idealnega stališča je pravzaprav škoda, zakaj nismo Slovenci vedno pijani!
TRETJE POGLAVJE . Luška gospoda
Volitve so bile končane, razne stave popite, vračal se je zopet mir v deželo; le tuintam kaka kazenska razprava je še spominjala na razburjenost prešlih dni.
Dr. Gad je bil izvoljen za državnega poslanca. Muhoborci so torej storili svoje, zdaj je bil on na vrsti. In dr. Gad ni pozabil svoje obljube. Bil je mlad, podjeten, željan uspehov; sestavil je obširno prošnjo, nabiral podpise in obletel vse od Poncija do Pilata, da dobi Muhoboru sodnijo. Bile so pa tačas take okol-nosti, da je vlada ravno potrebovala slovenske glasove in se vsled tega prijazno kazala raznim skromnim željam poslancev.
Tako se je zgodilo, da so komaj pretekli trije meseci od volitve, pa dobi župan muhoborski pismo gospoda državnega poslanca: vsa stvar je že v tiru, predsednik okrožnega sodišča že opravlja potrebne poizvedbe zaradi nove sodnije v Muhoboru; zelo umestno bi bilo, če bi v kakih dveh, treh tednih odposlanstvo prizadetih občin še osebno se prišlo priporočit gospodu predsedniku. — Muhoborci so bili vsi pokonci in tako se jim je zdelo, da jo že imajo v žepu, sodnijo.
Tačas ni dalo več miru županji, morala je iti v obisk k sestrični Ani v Luče.	\
Bilo je na svetih Treh kraljev dan. Po kosilu je hlapec potegnil koleselj pred hišo in vpregel kobilico, mati županja in Julka sta se spravili v voz, dekle so ju zadelale s koci in ogrinja-čami, da si ni bile mraza, oče župan je šel okoli kobilice in voza: “Glejta, da se o pravem času vrneta!” pa hi! proti Lučam.
Pičlo uro vožnje, tri klance vkreber,' tri klance navzdol — zavoro je sukala gospa županja sama, ker se je hlapcu navzlic bodečim njenim sunkom venomer dremalo — in že so bili v Lučah.
Od “Zlatega volka” se je razlegalo petje, kakršnemu so kos. pivci, ki so že ob dveh popoldne “narejeni.” Voz se je ustavil pred vežo, od hleva semkaj se je zelo počasi bližal konjski hlapec, iz veže je priletelo dvanajstletno dekletce: “O, teta, o, Julka!” je pričelo luščiti došli poset iz ovojev.
“Ste vsi zdravi, Ančika?” je vprašala županja. “Kaj pa mama ?”
“E, mama spe,” se je nasmejala Ančika in si naprtovala ogri-njače in dežnika. “Sinoči smo imeli bal, imenitno je bilo, jaz sem bila do treh pokonci, mama so prišli šele ob šestih v posteljo, ata, oficial in notarjev pisar pa sploh niso šli spat, le poslušajte, kako se lepo dero!”
Razposajeno se je zasmejala, hitela naprej v vežo in zaklicala: “Ata, ata!” Njej sta sledili mati županja, vesela, daje zadela s svojim obiskom ravno v tako izredne okolnosti, Julka pa plaha in v skrbeh, ali ne prihaja neprav.
Pa se je že pokazal v gostilniških vratih gospodar, “Zlati volk,” s kapico po strani, in po vinu je zadišalo iz njega, ko je hripavo, toda prijazno pozdravil obisk. Bil je dober krčmar, ki vztraja pri pijači, toda pije le toliko, da dela druščino in dviga promet.
“Ančika, teci po mamo, reci, da bo nocoj tudi še noč!” je ukazoval in kazal obisku pot v drugo stran veže. “Kam je zapisati, da sta se spomnili na nas. Snoči smo imeli bal in tako. . . Dada-dada. Pa stopimo v kamrico, nononono, tam ni nikogar in gorko. Škoda, da vaju ni bilo sinoči! Hola! Micka, Reza! Danes so vse babe še nore! Pogrni mizo, ali ne vidiš, pa nareži kaj in vina prinesi! Dadadada, če bi bila snoči tukaj, Julka, primojdvo-jača, najlepšega ženina bi ti prikomandiral.”
“E, maram zanj!” se je odrezala Julka.
“Če g?, že imaš, potem je druga.”
Tako je zabaval “Zlati volk” sorodnici svoje žene, mati županja je občudovala novo visečo svetilko, ki je zadnjič še ni bilo, Julka je vprašala, kdo je monogram uvezel v prt, tačas pa je že prisopihala gospa sestrična Ana, “Zlata volkulja.”
Vzkliki in poljubi, gospod “Zlati volk” se je zdaj zopet vrnil k prekinjenemu pospeševanju obrta, in ko so ženske od razburjenja in pozdrava prišle do sape, se je pričelo obširno pripovedovanje.
“Torej, povej, povej, kako se je kaj obnesel vaš bal,” je vprašala županja. Vedela je, zdajle §e bo nalezla poln koš najnovejših novic iz Luč; ali se jim bodo smejali v Muhoboru!
“Da, naš bal — čakaj, vse ti povem!” je rekla gospa Ana, in gospodinjski njen pogled, nikdar počivajoč, je spreletel po mizi in po sobi, ali je vse v redu. “Ančika, ti nemarni otrok, kaj postajaš in poslužke otepaš! Ali nimaš nič dela? V kuhinjo beži, kavo mi prinesi! Ali si čula ali ne?”
Ančika se je zadrla nad materjo: “No, no, saj že grem,” in mrdajoč se je počasi izginila.
(D*lje prihodnjič)
Cvetko Golar:
GOSPODAR PŠENICA
(Nadaljevanje.)
“Vidiš, Andrej, kakšne skrbi imam!”
V zadnjem hipu ga je zagledal in obstal pod oknom.
“Vse bi znosila od hiše. Ali pestuješ?”
Gledal je v izbo, in tudi dekle, ki je letelo pred njim, se je ustavilo.
“Sosed Rok, kaj vasje raztogotilo?” je vprašal gospodar Pšenica in se sklonil skozi okno.
“Ali nisi slišal! Vse mi hoče raznesti!”
“Samo malo krompirja sem dala otrokom,” se je oglasilo dekle. Gledal jo je gospodar, in bilo mu je, kot da jo je že nekje videl, in njen greh se mu ni zdel velik, in v mislih je sklenil, da bi njegova rajna žena ne storila nič drugače.
“Sam si, glej, ali ti ni dolgčas? Pestuješ, pa to ni za te. Grem k tebi na kratek pomenek.”
Gospodar Pšenica je stopil k durim in skoro je bil nejevoljen. Ni mu bilo do Rokove družbe, saj ga je zmotila v njegovih mislih, ki so bile pri sinu in ženi.
“Oženiti se moraš,” je skočil nenadoma z besedo na dan, ko je stopil v izbo. Roke je imel sklenjene na hrbtu in je gledal ostro pred se.
Pšenica se je zavzel in ne da bi premišljeval, je odmajal z glavo. Da bi tako hitro pozabil na svojo Manico,! Saj je komaj prišel od pogreba, in zdaj naj spet sede za svatovsko mizo. Nagnil se je nad sina, in hudo se mu je zasmilil v mislih, da bi utegnil dobiti pisano mater, ki bi vihtela palico nad njim.
Kmet Rok je sedel za mizo in si podprl glavo s komolcem. Sive oči so mu hitro švigale po izbi in radovedno je čakal, kaj poreče Pšenica. Skoraj mu je bilo nerodno in se je nestrpno prekladal po klopi.
“Ali nič ne rečeš, Andrej? Lepo si pridelal letos, žito je bilo bogato, in klenozrnje. Kadar bo ajda pod streho, pa se lahko zavrtiš.” Nadušljivo se je zasmejal in udaril z roko po mizi. Čudno ga je pogledal iz globoko vdrtih oči,	da	je	Pšenico
streslo.	Težko	mu	je	bilo pri
srcu in čutil se je krivega, ker posluša neumne besede starega kmeta.
“Prezgodaj je, saj se mi zdi, da je še rajna v hiši.”
“Joj,	Andrej,	ni	je,	ni, kdor
leže za	cerkev,	tega ni nazaj,
črvički jo glodajo, črvički, njena rdeča lica, nič več jih ne boš videl.”
Zasmejal se je s starim, skoraj strahotnim glasom in naglo kimal z glavo.
“Nič več je ne bo, nič več ne bo zibala—”
“Oh, saj vem, oče, ali ne morem—”
“Pa kdo naj ti ziblje? Zefka, naša Zefka je pripravna za take stvari!”
Spet se je ves stresel Pšenica, in obšlo ga je tuje in zoprno, da je moral vstati. Bilo mu je žal, da ni poprej šel s konji na njivo. Togotil se je na hlapca in nase in najrajši bi bil prijel Roka za vrat.
“V nedeljo prideva, na dom ti jo pripeljem in bučo vina ti pošljem, da bo tekla beseda bolj gladko. O, lepo doto bo dobila, tudi po materi ji ne uide njen del—”
Preveč se je zdelo to gospodarju Pšenici, in obrnil se je proč od njega, da bi ga ne slišal in ne videl, ki je pritrjevaje z glavo oddrsal skozi vrata.
Bolj lahko je dihal gospodar Pšenica, ko je ostal sam, in skoraj si ni upal misliti na Manico. Zdelo se mu je, da se je odmaknila od njega, nič več ne misli nanj, kot da ji ni ostal zvest. Ali—saj ni poslušal Roka, in kadar bi izbiral med nevestami, bi se žrtvoval za sina. In čudno, misel na mlado dekle,
i je bežala pred sirovim kmetom, je spet vstala v n jegovem srcu. In njen glas je slišal, ki je pravil o lačnih otrocih, in ta glas je bil tako gorak in silno znan, kot da ga je že slišal, ali iz drugih ust—
In v spominu jo je zagledal, in lep se mu je zdel njen mladi, dekliški obraz, ki so ga ovijali dolgi, kostanjevi lasje.
Ponoči, ko je spal sam v svoji široki postelji, se je nenadoma zbudil. Sklonil se je pokonci in pogledal na zibko, kjer je spal sin. Svetlo kot po dnevi je bilo v hiši, in glej, nad sinom se je pripogibala žena, njegova Manica. Planil je, zgrabil se je za senca in svojim očem ni mogel verjeti. — Ali ni ona, ali res hodi nazaj k svojemu sinu? Klečala je pred zibko, s črnim robcem na glavi, in svoje ustnice je pritiskala k sinovemu licu—
Kot da se je utrgalo iz njega, je poklical:
“Manica, ali si ti!”
Skočil je k njej, zgrudil se je, da jo objame, da se oklene nje in sina, da jo privije na srce—• “Moja Manica!”
Razprostrl je roke, ali samo dete se je smehljalo v zibelki. Gotovo se je v sanjah igralo z materjo, na njegovih ustnih so dehteli njeni 'sladki poljubi, njene gorke roke so ga objemale in vzdigale k prsim.
“Kje si, moja Manica!” Pokleknil je pred sina, in do jutra se ni ganil od njega.
*
Dom gospodarja Pšenice je stal sredi vasi in se je razgledava] veselo in moško okoli sebe. Bil je kot gospodar veder in ponosen, odkritega obraza in prijaznih oči, ki so se smehljale vsemu svetu. 'Kdor je videl gospodarja in dom, je brž spoznal, da ne moreta biti drug brez drugega! Tri velika poslopja so bila visoka in zidana, kakor bi se opirala med seboj, in posebno hiša se je belo bleščala med slamnatimi strehami in lesenimi podi. Skoraj je bila visoka kot cerkev, vsa zidana do podstrešja, in na prednji strani so gledale tri rdeče zvezde iz pobeljene stene, ki je bila modro opasana. Vse naokoli pa je raplo sadno drevje, bohotno in gosto zaraščeno; stare jablane so se kot bratje družile s širokimi hruškami in mogočnimi orehi. Kakor v spoštovanju so se odmaknile sosednje hiše, stale so ob strani in od daleč gledale na visoki dom.
Od očeta je podedoval to gospodar Pšenica, in je še sam vse predelal in povečal, da je lahko izbiral med najlepšimi nevestami. Prezidal je hišo in napravil dvoje novih gorkih izb v nadstropju, da bi imela kam spraviti svoje pohištvo mlada žena. Tudi na rod, ki prihaja, je mislil mladi gospodar in je še z večjim veseljem prezidaval in širil in večal dom. Postavil je nove hleve, svetle in zračne, da bi lepše uspevala živina, in bi z večjim veseljem molzla Manica mlade pisanke in rdečke. Lep in gorak dom je pripravil Pšenica svoji ženi, lahko je gledala iz gornjih oken na prostrane njive, z rdečimi jabolki je polnila jerbase in jih vsipala na predale, plela in žela je rž in ječmen, dokler se ni zgrudila—
Namesto z ženo je moževal gospodar s hlapcem. Sedela sta za mizo, ko se je zasmejalo v \eži. Visok ženski glas je tenko klical in pozdravljal, in poleg je miril in godel oče Rok.
“Nič nisem potrkala, saj smo na kmetih,” se je zasmejala na hišnem pragu Zefka, ki je stopila pred očetom v hišo.
“Saj ste vsi doma, ali ne? Nič te ni v vas, Andrej, zato sva prišla z očetom k tebi, saj je nedelja,” je hitela in potegnila izpod predpasnika bučo vina.
“In tole sepi ti prinesla, da bomo Židane volje, ali ne? Oh, in sinka ziblješ, kako lepega fantka imaš, in nič ne joka! Daj
mi ga v narečje! Ali ne greš k meni, ali ne maraš zame? No, pa ostani v zibki, ali ne, Andrej, se bova midva pomenila. Ali ajda lepo kaže? Hahaha, o Boštjan, ali si tudi doma?” Gospodar Pšenica jo je samo gledal in poslušal.
“Nak,” si je dejal, “zelo je zgovorna! In smeje se kar naprej, sladko se smeje, ali ne vem—” Pšenica je zmajal z glavo in ji pogledal hitro v obraz, a se takoj obrnil k Boštjanu, ki je nemo strmel v tla. — Nak, nič lepa se mu ni zdela Zefka, kar zasmejal bi se njenemu zavihanemu nosu, ki je bil ves posut s pegami.
“Pri nas smo poželi proso, z#-lo lepo je bilo! Zakaj te ni bilo na nasad in na pečeno kašo? Saj sem jo jaz pripravila! Piti morava Andrej, in trčiti!” “Jezika nima zavezanega,” .je mislil Pšenica, “no, hvala Bogu, da me ni bilo k njej na dom. To bi mi, napela! Presneto je bo naveličan, kdor .je dobi!” “Piti smo pozabili, na, pa dajmo, da se ne skisa v kozarcih.”
“Pa ti pij, Boštjan, saj si tudi nekam kisle volje,” se je pošalil oča Rok.
“Le po njem, bom jaz pokazala, kako znam! Vidiš, Andrej, takole!”
Zefka je vstala, in sunkoma izpraznila kozarec.
“Lej jo, ni zastonj njen nosek tako lepe barve,” je veselo pomislil Pšenica. — “V tem ji Manica ni bila kos, ali drugače—” In v mislih jo je primerjal z njo in bilo mu je lažje, ko se je spomnil nanjo in na njeno lepo življenje.
“O ti prebita reč, kaj pa neveste, Andrej, ali nič ne misliš?”
Zelo na glas se je zasmejal oča Rok, prijel je mladega vdovca ter ga obrnil proti hčeri, ki je trdo in pokonci sedela na stolu s konca mize.
“Saj se ne mudi, oča, zakaj bi silili! Andrej aam najbolj ve, kaj je dobro zanj. Saj me pozna in ve, da sem že dolgo gospodinja. Od kar so nam umrli mati, in tega je že nekaj 1 et. Pridi pogledat, kako je pri nas. Ali ne, oča?”
“Ne vem, ali se bo nadrdrala dc večera,” je pomislil Pšenica, gledal od strani njen razgreti obraz in na videz pritrjeval. Pri okrm pa je hlapec Boštjan široko zazdehal in se pretegnil.
“Uh, tebi se pa skozi grlo vidi, kaj si or-oldne južinal, o ti presveti Boštjan.! Nikar ne bodimo vendar tako leseni, vsaj pijmo, povej, Andrej, kje se boš ženil, ali ne pri nas?” Prisiljeno se je zasmejala in hudo pogledala očeta.
“Ali je tudi vam zmrznila beseda?”
“Seveda ne, le pijmr, le trčimo,” je oživel oče.
“O, Zefka je gospodinja kot je ni drugje v vasi. Saj bi ti je ne da'., a sva soseda. Na dobro zdravje!”
Prijeli so za kozarce in Pšenica je lahno trčil z robom, ali nič mu ni šlo od srca. Naprej in naprej je mislil, ali ga ne vidi Manica? Vstal je in pogledal otroka, ki je mirno dihal.
“Dobro je, da spi in ne vidi, drugače bi ji gotovo povedal. Kadar pride k njemu ponoči, se vse pomenita.”
“Kam si se pa zamislil? O, ti Andrej, nikar ne čakaj, drugače se vse pomožimo. Jaz bi te že ne vzela, ali otrok se mi smili.”
Skočila je pokonci, zgrabila Pšenico za roko in potegnila proti zibki. Zazibala je, zazibala je močno in trdo, da se je otrok zbudil.
Lep fantek, čisto ti je podoben, Andrej, tvoje oči ima—” “Sovjih že ne kot ti,” je zagodel Boštjan in po strani pogledal Zefko, ki je hotela vzeti otroka v naročje.
“Ali ne greš k meni, ti, ti pobček—”
Ali otrok jo je tiščal z obema ročicama od sebe, napel je de-
bela ličeca in ji puhnil v obraz.
“Ha, ha,” se je široko zasmejal Boštjan, ko si je brisala Zefka poškropljena lica.
“Nič nisi priden,” je skoraj jezno rekla. Otrok pa se je smejal, in tudi Pšenici se je dobro zdelo.
*
Gospodar Pšenica je oral. Bil je s hlapcem Boštjanom na njivi že od zgodnjega jutra, ko se je srebrna megla bleščala nad gozdovi, in so prvi žarki padli na zemljo. Kasna jesen .je izzo-rela žita in trave, in treba .je bilo vsejati ozimino, preden zagrne sneg gozde in pol.ja. Hlapec je vodil kon.ja, ki sta razposajeno razgetala in vlekla plug po dolgi njivi, ki je tekla po napetem griču. Prst se je črno svetila, in težke, velike grude so se valile za oračem.
“Dobro bo, da zemlja pre-mrzne, preveč je kepasta, in taka ni najboljša. Bolj rodovitna je spomladi in bolj rahla,” je menil hlapec.
“Saj .jo vsako jesen preorje-mo,” je dejal gospodar, ki ,je držal za drevo. Prav sta pri-orala na konec njive in za trenutek postala, preden sta obrnila.
“Spomladi bo ravno prava za turščico.”
“Ali dolgo ne bo ostalo lepo, poglej vrane, kako se zbirajo, kot bi že mešale sneg.”
Hlapec je udaril z bičem po debeli kepi, da je poškropila peščena prst konjema po grivi.
“Nikar ne govori o snegu, saj še ni sveti Martin, še Vsi sveti niso bili,” je odgovoril gospodar. Potegnil je z roko čez obraz in se zamislil. — Prvič pojde letos na ženin grob, moj bog, kdaj bi si mislil, da bo tako hitro! Težko mu je bilo v duši, ko se .je zamislil v njeno odprto gomilo. Pogledal je proti cerkvi na hribu, kjer so se videli grobovi, in z očmi je iskal mesta, kjer je pokopana žena.
“Le naprej, da sva do kosila gotova,” ga je vzdramil Boštjan. “Sonce že gleda izza hribov in njiva se vleče, da ji ni zlepa konca.”
Krepko je vzdignil in prenesel plug ter prestavil kolca v drug razor, in konja sta spet pogreznila kopita v mehko prst, in lemež je zarezal novo brazdo. Vprega škriplje, in napete vrvi režejo kon.ja po moč-
nih bokih, ki se svetijo v soncu. Hlapec poka z bičem in skače okrog konj, priganja jih i'1 rax" na. da gresta enakomerno P° 1 e h i.
“Lej ga, ali se ne spomniš, je nenadoma zavpil Boštjan m prijel za uzdo. “Na te.j njivi je bilo, kjer je tvojo rajnico zadelo, tam na sredi njive se ,ie zgrudila. Skoraj bova priorala do tja.”
Dalje prihodnjič ---------o---------
POŽAR V ZLATEM MESTU
Dve tretjini mesta Nome v Alaski je dne 17. septembra uničil požar. Dva parnika obrežne straže hitita proti kraju nesreče z živežem in zdravili. Nome je znamenito mesto izza časa zlatega navala leta 1898.

VSE LINIJE IN PARNIKI
Mi smo oficijelni zastopniki za vse v®'jU linije in parnike in Vani v vsakem s|uc • lahko postrežemo, če potujete v stan 1k ' ali če želite koga dobiti iz starega ‘e Pišite nam po Vozni red parnikov in 1 kart.
POŠILJANJE DENARJA . m0
V pošiljanju denarja v stari kraj lTT}a (ja •15 let izkušenj in zato ste lahko sigurni. ^ bodete dobro postreženi, če se obrne*e_gg nas, kadar pošiljate denar Sedaj so n‘ cene za dinarje lire sledeče:	r	:r
Z n	$ 3.00	110	Din|Za	$	9.35	100	'
Za	5.00	100	I)in| Za	18.25	200	j'
Za	10.00	4 00	Din J Za	27.30	300
Za	20.00	H15	DinlZa	4 4.75	500	}•*
Za	24.25	1,000	DinjZa	88.50	1,000
Za 4 8.00 2,000 Din!	. v3i
V navedenih conah so zapopadeni ' stroški. — Pošiljamo tudi ,v am. dolarji*1,
Ker se cene sedaj često menjajo, so ,ria.vfj< dene cene podvržene spremembi, gori ali d
DRUGI POSLI S STARIM KRAJEM j.
Ako rabite pooblastilo, kupno pogodbo* kako drugo listino za stari kraj, ali. imate 'kak drug posel s starim krajem* obrnile na:	,
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc.
302 E. 72nd St., New York, N. V-_
KOVINE
T
od najmanjše do največje za
* DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
    . . —
Ameriška Domovina
6117 ST. C L A I R A VE.
CLEVELAND,OHIO
VAŽNO ZA VSAKOGA
KADAR pošiljate denar v stari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj;
K Al) Alt želite koga iz stftrega kraja; KADAR rabite k&fjco pooblastilo ali kako izjavo za stari kraj se obrnite na nas. KARTE prodajamo za vse boljše parnike po najnižji ceni in seveda tudi za vse izlete.
Potniki so z našim posredovanjem vedno zadovoljni.
Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO	V	ITALIJO
Zn	$ 2.SO	1(10	Din	Za $	9.3!;	100	I.ii
Zn	r,.SB	200	l)in	Za	18.30	200	Lir
Za	7.5(1	300	Din	Za	44.00	600	Lir
Za	12.25	500	Din	Za	88.20	1,000	Lir
Za 24.25- 1,000 Din Za 176.00 2,000 Lir Navedene cene so podvržene premembi, kakor je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih,
V Vašem lastnem interesu je', da pišite nam, piedno se drugje poslužite, za cene in pojasnila.
Slovenic Publishing Co.
(Glas Naroda—Travel Bureau)
216 West 18 St. New York, N. V.
ry
GLAS NARODA
NAJSTAKEJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
j/s najbolj razširjen slovensk* list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najbolj53 izvirna poročila iz stave dom0' vine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisatelje^
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
316 IV. 18th St., New York. N- '1'
VSEH VRST TISKOVINE
za društva in posameznike
izdeluje po zmernih cenah moderno opremljena slovenska unijsk8,
tiskarna
ENAKOPRAVNOST
(DNEVNIK)
6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
V SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA IN 0('ETA
JOHNA SMOLTZ
ki nas je tako nenadoma zapustil dne 20. septembra 1933.
Tvoja nenadna smrt, nenadomestljivi soprog: in skrbni oče, nam je pov7.ro čila izgubo, ki ne more biti nikdar popravljena, zato s srci polnimi tu ge 1 bolesti vsak dan mislimo na Tebe.
Mesec september je zopet v deželi,	Dragi soprog in preljubljeni oče,
zgodnje jeseni razsiplje nam kras,	zgodaj, prezgodaj odšel si od nas*
mi pa ne moremo biti veseli,	srce nam poka, duša nam joče,
ker je najtužnejŠi mesec za nas.	ker je za vetjno utihnil Tvoj gl«8-
Hladna Te zemlja že leto dni krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš, sonce jesensko na grob Ti res sije, v duhu pa večno med nami živiš.	*
Za Teboj žalujemo Tvoji: Mary Smoltz, soproga; sina in hčerki, n,a^1' bratje in sestre, sorodniki in prijatelji.
Chisholm. Minn., 11). septembra 1 934.