Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, pe?e!: 15. julija 1958
Štev. 158. Leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredniši.o iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prcjeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din I Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409
19
JUTRA
99
Kakor v začaranem krogu
se zapleta, razpleta in spet zapleta kompleks vprašanj,'ki se nanašajo na postopno likvidacijo španske bratomorne borbe. V zvezi s tem je vzniknila sugestija velikonočnega britansko italijanskega pakta, ki je bil potreben, da se ne povečajo španske komplikacije. Toda ta pakt še ni uveljavljen. Londonska vlada se je znašla v položaju, da brani tisto stališče, ki ga je zagovarjal Eden in ki je povzročilo njegov padec: Ko bo Italija umaknila iz Španije svoje prostovoljce, potem bo Anglija pričela uveljavljati določbe omenjenega pakta, ki bi se naj po Edenu sklepal šele po izpolnitvi poglavitnega pogoja t. j. odpoklica laških prostovoljcev, Anglija je skupno s Francijo že izpolnila enega od predpogojev: Izposlovala je v ženevskem zboru sklep, da lahko vsaka članica po svoji uvidevnosti prizna abesin sko aneksijo. Ko bi se pa naj izpolnil drugi pogoj, t. j. sklenitev sličnega pakta med Francijo in Italijo, je Italija našla povod, da so se že pričeta pogajanja pre-* kinila. Z druge strani pa zatrjujejo rimski krogi, da je Italija že pričela izvajati prevzete obveznosti v smislu velikonoč nega pakta, da je znižala število posadk v Libiji, da je ustavila radijsko protibri-tansko propagando in da je podprla vse britanske diplomatične iniciative.
Tako nihajo te diplomatične poteze m protipoteze kakor v začaranem krogu, iz katerega ni videti pravega izhoda. Še celo v primeru popolnega uspetja britanskega načrta ne bi bilo razčiščenja španskega problema do januarja 1939. Pri tem ni upoštevana možnost raznih novih zapletov.
Precej olajšave je prinesel predvčerajšnji govor šefa pariške vlade E. Dala d i e r a. Dobro poučeni »L’0 e u v r e« podčrtava pomen njegovih izjav ne samo glede Češkoslovaške, napram kateri je znova podčrtal svetost prevzetih obveznosti, ampak tudi glede onih momentov, ki so v zvezi z uspešno organizacijo miru med poedinimi narodi, ki so se naučili na bojiščih svetovne vojne med seboj spoštovati in ceniti. »L’Oeuvre« se sprašuje, ali gre pri tem samo za skromno željo ali pa za nekaj drugega, kar bi utegnilo biti zelo važno. V vsakem primeru prodira vtis, da struji skozi ozračje nekaj važnega.
Sloviti P e r t i n a x pa pravi v »L’Ordreu«, da je Daladier v povsem jasni obliki predočil, da se bo Francija držala obveznost; napram češkoslovaški republiki iz 1. 1925. Istočasno pa je tudi londonska vlada odklonila uveljavljenje britansko italijanskega pakta, dokler ne bo izpolnjen temeljni predpogoj, ki je v tem, da se s strani burgoške in barcelonske vlade umaknejo tuji prostovoljci.
Tako sta Anglija in Francija izpolnili svojo dolžnost v obeh najbolj perečih sodobnih vprašanjih: Glede Češkoslovaške in glede Španije. Ta dva problema sta najtesneje povezana med seboj in ju ni mogoče ločiti, saj gre pri španskem vprašanju za Sredozemsko morje. Čim pa so v tem delu ogroženi interesi Anglije in tudi Francije, se lahko pripeti, da je Srednja Evropa izgubljena. Izguba Srednje Evrope pa pomeni okrepitev Nemčije ter Italije s surovinami, ki so jima potrebne v primeru dolgotrajnejše vojne. Angleški ter francoski imperij bi bila v tem trenutku precej oslabljena.
Spričo takšnih špansko-sredozemskih ter splošno evropskih razgledov hoče ^eškoslovaška sudetskim Nemcem čim “olj ustreči. Pri tem pa se bo potegnila Crta, preko katere ne pojde. Če bi se
Triumfalen	sp
Hovrarda Hughesa v
Nevnrorku
161 MILJ NA URO! — SIJAJNO POTOLČEN DOSEDANJI HITROSTNI REKORD
NEWYORK, 15. julija. Po slovesnem sprejemu zračnega milijonarja in čarobni-ka Howarda Hughesa, ki mu je prisostvovalo 60.000 ljudi, je moral Hughes ostati s svojimi ljudmi še pet minut v letalu, ker ni bilo mogoče, da bi prišel do avtomobila. Ljudje so mu priredili, tesno zgrnjeni ob letalu, nepopisne ovacije. Zastopnikom tiska je izjavil Hughes, da je dosegel pri svojem letu povprečno brzl-
no 151 milj, dočim je letel Post le z brzino 83 milj na uro. Med letom je bilo v letalu vse v najlepšem razpoloženju, redu in zdravju. Nobeno minuto ni bilo občutka nesigurnosti ali nevarnosti. Le v zadnji etapi ga je let precej utrudil. Merilne naprave so sijajno delovale in bo svoje merilne rezultate dal na razpolago predstav nikom ameriškega letalstva.
Uo&eelu
Podagra
Predstavnik londonske vlade obišče evropski jugovzhod
LONDON, 15. julija. Lord Landsbury bo kot zastopnik angleške vlade odpotoval na evropski jugovzhod, kjer bo pose-til Budimpešto, Bukarešto, Beograd in So-
Turčija gradi nove vojne ladje
fijo. Njegov obisk je v potezno angleško akcijo južnoevropskim državam.
zvezi
glede
»Kmet. list« piše v št. 28: »Med nadlogami, ki tepejo človeka, so zlasti hude razne bolezni; med njimi najhujši je strah, ki ubogega bolnika lomi kakor podagra. In tak bolesten strah oziroma podagra muči sedaj v Mariboru ubogega Petra Rešetarja. V prividu bolestne groz-nice je dne 6. julija v letu Gospodovem 1938. zapisal tole: »Pri sosedih na severu so odpravili kar na hitro roko praznik sv. Petra in Pavla. Ne vem, če bo to dobro, ker sv. Peter ima ključe in sv. Pavel ima meč!« Salabolsko korajžen je joger Peter Rešetar, le čisto je pozabil povedati, kakor je naročil Kristus Petni, naj vtakne meč v nožnico. Menda se Rešetar ne zmeni dosti za ta božji ukaz, zato ga jaz kot preprost mlatič opominjam vsaj na tisto božjo svorilo, ki pravi, da (bo z mečem pokončan, kdor ... Ali ni z veliko- tako zapisano v bukvah, ki bi jih moral kreditov peter Rešetar bolj poznati ko jaz, ki ob garanju nimam časa za učenost?«
ANKARA, 15. julija. Turška vlada je sklenila, da pomnoži turško mornarico s pomočjo angleških kreditov za primerno število edlnic. V to svrho se je podal državni tajnik turškega vojnega ministrstva v London, kjer so se pričela pogajanja gle
5 din., 2 din.
»Del.
pol.« poroča v št. 65: Selnica ob de nakupa, oziroma gradnje novih turških Dravi. Kako smo dobili blagoslovljeno vojnih ladij. Doznava se, da bo Turčija vodo zastonj? Pred par leti je župnik pomnožila svoje brodovje z novo oklepno oznanil raz prižnice, da odslej ne more križarko ter številnimi rušilci in topnjača-.ve^ blagoslovljene vode dajati brezpla-mi.	^no,	ker je veliko truda z njo. Ubogi or-
ganist jo mora tako daleč nositi v cerkev, ne dobi pa zato nič. Od takrat dalje se je potem blagoslovljena voda prodajala in sicer steklenica po din 3, manjša steklenica pa po din 2, tako da so nekatere sta-
Tudi v Romuniji rešujejo narodno manjšinske probleme
BUKAREŠTA, 15. julija. V palači pred- šinske politike. Posvetovanjem je priso-,p1Tx*n®i0?Ie po blaf°sIovljeno vodo v ..i-.«,.	M.	u>.__In«.-,	Ruse,	nekatere	pa	celo	v	Maribor,	kjer
sednika vlade patriarha dr. Mirona Chri-' stvoval tudi bivši ministrski predsednik stee je bila sinoči vladna konferenca, ki Vajda-Voevod, ki je znan kot strokovnjak se je pečala s problemi romunske manj-1 na polju romunske manjšinske politike.
Komisar BUrckel na dopust!
VRNIL SE BO Z OMEJENIMI POOBLASTILI. —
DUNAJ, 15. julija. Tukajšnje kroge je uprav senzacionalno dirnila vest o nenadnem odhodu ostmarkovskega komisarja Biirckla na dopust. V tem vidijo začasni uspeh spodnjeavstrijskih organizacij proti narodnim socialistom, ki so postali v zadnjem času precej objestni. Negotovost Biircklovega položaja bi se lahko razbrala tudi iz tega, da je dunajski nadškof in kardinal Innitzer demantiral Burcldove trditve o sporazumu z avstrijskim katoliškim episkopatom. Dobro poučeni krogi za trjujejo, da se bo Burckel sicer vrnil v Avstrijo, vendar pa le z omejenimi po-
oblastili. Tudi se zelo opaža, da ni več po dunajskih ulicah toliko nemškega vojaštva kakor preje. Pač pa se opaža, da so nemške čete osredotočene ob južnih železniških progah v bližini Dunaja, kjer je tudi večje število tankov. Razen tega se je v zadnjih 24 urah silno poostrila kontrola nad tujci. Po Dunaju so zbudile te vesti precejšnje vznemirjenje. Komisar Burckel gre na dopust v Posaarje. V njegovi odsotnosti bo vršil njegove posle polkovnik Klausner, ki je tudi član dunajske vlade.
Kako hoče Poljska preprečiti spopad med Nemčijo in Rusijo
VARŠAVA, 15. julija. Potovanje poljske ga zunanjega ministra Becka v Rigo pripisujejo v tukajšnjih diplomatičnih krogih največjo pažnjo, saj se je podal zunanji minister Beck že tretjič v območje baltiških držav. Obiskoma v Stockholmu in Tal-linu v Estoniji je sledil sedaj obisk v Rigi
v Letoniji. V službenih krogih zatrjujejo, da si Poljska prizadeva, da bi med Nemčijo in Rusijo zvarila blok nevtralnih držav, tako da nikdar ne bi moglo priti do oboroženega spopada med Nemčijo in Rusijo.
Kitaici zasedli otoka Namoa in Amoa
HONGKONG, 15. julija. Potrjujejo se vesti, da se je kitajska vojska izkrcala ne samo na otoku Amou, ampak tudi na otoku Namoa ob obali pokrajine Kvvangtun-
ga, ki sta služila doslej kot oporišči za japonske zračne sile. Aretirani so bili vsi kitajski prebivalci, ki so bili po Japoncih postavljeni za začasne upravitelje otoka.
sudetskim Nemcem prilika, da vpostavijo na področju osmih ločenih geografskih področij, kjer bivajo in kjer je tudi preko 400.000 Čehov in Slovakov, neke vrste
namreč prekoračila, potem bi se nudila I diktatorsko rasistični režim, ki bi onemo
gočil praški vladi, da zadosti svojim obveznostim o vzajemni pomoči. Takšno stanje pa bi bilo za delj časa nevzdržno. Eksplozija bi bila neizogibna . . .
so jo dobile zastonj. Ko je hodil tisto leto organist po zbirco, je pač povsod moral poslušat5 radi predrage vode. Nato smo Selničani dobili blagoslovljeno vodo zopet zastonj.«
Neenakomernost v davčni praksi
»Trg. list« razpravlja v uvodniku Št. 75: »Skozi dolga leta splošno znano dejstvo namreč je, da je v naši državi davčna praksa izredno neenakomerna; v nekaterih pokrajinah — osobito v Sloveniji — se davčni predpisi strogo izvajajo po besedilu zakona, in v dvomljivih primerih vsikdar v korist državne blagajne, — po drugih pokrajinah pa jako laksno in skrajno milo — v dvomljivih primerih pa v korist privatne stranke. Ta neenak postopek v izvajanju davč. predpisov povzroča razumljivo nezadovoljstvo in ustvarja krivice onim krajem, kjer je davčna praksa stroga. Ta neenakomernost davčne prakse je bila dobro znana vsem osrednjim uradom, a vsi so to stanje mirno trpeli. Le tu in tam je izšel kak razpis, ki pa je bil tudi le bolj pro forma. Da takšni razpisi niso našli v urad nih krogih nikakršnega odziva in tudi niso mogli dovesti do uspeha, je pač pri slabem gmotnem^ stanju uradništva dokaj razumljivo. Šele sedanja vlada je ubrala novo pot ter ustanovila odsek za kontrolo državnih dohodkov, ki naj odpravi to neenakomernost v davčni praksi. Pri tem je samo po sebi razumljivo, da bo tendenca tega odseka usmerjena samo na to, da se laksna in mila praksa v pokrajinah, kjer se dejansko izvaja, odpravi in zamenja s strožjo in rigoroz-nejšo prakso. Nikakor pa ni misliti na to, da bi se strogost davčne prakse v krajih, kakor je Slovenija, odpravila ali omilila, in to iz razloga, ker je vendar vrhovno načelo tega novoustanovljenega
Naše uiitelistvo razmavMa o pereših ob-mejnih problemih
Pravilnik za obmejni in manjšinsko šolski odsek — Za nižjo gimnazijo v Dravogradu --Kvarni vplivi tujih gospodarskih sil — Državna meja ne more biti hkrati kulturna meja
meri, kakor jih uživajo manjšine naše države.
12. V narodno mešanih krajih naj se iz narodnostnih razlogov ne ukinjajo slovenski razredi ne glede na število učencev.
13. Ugotavljamo, da je obmejni šolski odsek prešel v prve pričetke stvarnega dela ter ob 20. letnici naše države kličemo k vzajemnemu sodelovanju poleg učiteljstva vso ostalo narodno javnost.
14. V smislu osnutka odsekovega pravilnika, ki ga pa še mora odobriti upravni odbor sekcije, predlagamo volitev dveh odsekovih sekcijskih referentov s po 1 namestnikom in sicer posebej za bivšo mariborsko oblast in posebej za bivšo ljubljansko oblast.
15. Načrtno delo v bodoče obsega: a) izvajanje točke 2) predlaganega odsekovega pravilnika; b) proučevanje vseh, predvsem obmejnih prilik, ki naj bo merodajno za odsekovo delo; c) periodična situacijska poročila z dvema glavnima
točkama: 1. o šolski (obmejni in manjšinski) ter učiteljski situaciji; 2. o narodnostni situaciji (gospodarski, socialni, obče kulturni, o tujerodnem gibanju itd.):' č) dovršitev statistike odtujene zemlje (zamudnike pozvati) in na tej osnovi nadaljevanje za dosego zahtev v obmejni spomenici, sprejeti pri skupnem mariborskem zborovanju 14. dec. 1937; d) sestava narodnostnega katastra (važno ^ za manjšinska vprašanja, manjšinske šole ter za narodno gospodarsko sliko); e) sodelovanje v meddruštvenih narodno obrambnih odborih.
Sklepamo z apelom k narodni slogi za gospodarsko, socialno in nacionalno rešitev našega življa v obmejnih in narodnostno mešanih krajih.
Vzradoščeni pozdravljamo in sprejemamo obmejni Slovenci apel učiteljstva, ki zahteva v svoji stanovski zajednici stanovsko slogo, enako pa od vse narodne zajednice: Narodno slogo!
S praškega vsesokolskega zleta
'Iv.:'* iŠL Vvv-V
V	MP	^	s.»
Mogočne reke naraščajnic se zlivajo na vežbališču k nastopu
Delegati sokolske mladine po poklonitvi na grobu predsednika - Osvoboditelja
Katoliška cerkev v Nemčiji
iz množice velikega in važnega dela, ki ga je te dni dovršila skupščina našega učiteljstva, o čemer smo te dni poročali, nas zanimajo obmejne Slovence predvsem razprave in sklepi odseka za obmejno in manjšinko šolstvo. Odseku je predsedoval g. Mirko Vauda iz Sv. Marjete ob Pesnici in je predložil skupščini sledeče pomembne sklepe:
1. Odsek je soglasno sprejel pravilnik la obmftjno in manjšinsko šolski odsek, ,\akor ga je v osnutku predložil tov. Mirko Vauda, ki ta osnutek predloži v odobritev upravnemu odboru sekcije.
2. Odsek sprejme vse točke predstav-ke, ki jo je skupno z meddruštvenim narodno obrambnim odborom v Mariboru predložil odsek kr. banski upravi. Prepis te predstavke imata sekcija in tov. Vauda.
3. Obmejno šolski odsek z odobravanjem sprejme sodelovanje z odsekom učiteljic v vseh vprašanjih, ki zadevajo obmejno šolsko, manjšinsko šolsko in narodno obrambno delo. Zato obmejno šolski odsek prosi sekcijo, da ponovno apelira, da vsa društva snujejo odsek učiteljic.
4. Pri delu obmejno šolskega odseka nam je poleg odseka za učiteljski pokret enako kakor sodelovanje odseka učiteljic potreben tudi odsek za nadaljevalno šolstvo, ki ga radi tega vabimo k sodelovanju.
5. Odsek sprejme delovno poročilo obmejno šolskega poročevalca tov. Vauda Mirka.
6. Sprejme se predlog dravograjskega učiteljskega društva: Opozorijo naj se vsa ravnateljstva srednjih in sorodnih šol, da upoštevajo pri vpisu dijakov vi srednje šole narodnost, katero ima učenec v svojem ljudskošolskem matičnem listu, ne pa ono narodnost, ki jo učenec oz. starši navedejo pri vpisu.
7. Mežiška dolina je zelo oddaljena od kulturnih centrov, vendar pa s svojo bogato industrijo mnogo doprinaša z visokimi javnimi dajatvami k splošnemu kulturnemu in gospodarskemu napredku v banovini. Revnemu planinskemu kmečkemu prebivalstvu in mnogoštevilnemu delavstvu v teh krajih pa je radi oddaljenosti otežkočeno pošiljanje mladine v srednje šole. Nujno je potrebno, da se utrdi narodni položaj v najsevernejši meji z ustanovitvijo nižje gimnazije v Dravogradu, ki bo sprejemala v svoje okrilje mladino tudi iz Mislinjske in Gornje-dravske doline. S tem bo ustreženo splošni želji prebivalstva v teh krajih. Pozivajo se zato vsi merodajni faktorji, da omogočijo otvoritev I. razreda nižje gimnazije v Dravogradu že s pričetkom šolskega leta 1938/39.
8. Posebna važnost naj se posveča šolskim zgradbam v obmejnih in narodnost-nomešanih krajih, zato opozarjamo na slabe zgradbe v teh krajih, ki niso v skla du z državnimi interesi in ugledom (konkretni slučaj: Binica, Murska Sobota).
9. Opozarjamo na nevarne tuje gospodarske sile, ki v obmejnem ozemlju Slovenije odtujujejo našo mladino. Pozvati je vso našo narodno javnost, da v velikih življenskih vprašanjih našega naroda nastopa v skupni fronti in nedeljeno.
10. Sekcija naj na vseh merodajnih mestih posreduje, da se glede obmejnega in manjšinskega šolstva vodi posebna evidenca in skrb in da se skliče anketa zastopnikov obmejnega učiteljstva, kjer naj se ugotovi stanje in potrebe obmejnih šol in učiteljev.
11. Predlog društva Ljubljana mesto: Ne moremo pozabiti na brate onkraj meje, ker ne more biti državna meja hkrati tudi kulturna meja. Zahtevamo ureditev manjšinskih pravic onkraj meje v isti
odseka: poostriti kontrolo nad finančno službo in energično skrbeti za normalni dotok državnih.dohodkov. V Sloveniji bo pač ostalo slej ko prej pri dosedanji strogosti davčne prakse, v kolikor je utemelje na v specialnih zakonih.«
RIM, 14. julija. Vatikanski organ »Os-servatore Romano« piše o težkih situaciji katoliške cerkve v Nemčiji, ki se spričo protiverske propagande in protikrščan-skih idej Alfreda Rosenberga vse bolj stopnjuje. Tudi splošna apostazija narašča, ko odpadajo od vere učitelji ter razni državni funkcionarji ter funkcionarji narodno socialistične stranke. V nadškofiji Freiburg je odpadlo preteklo leto od katoliške cerkve 3317 oseb. Zapirajo se cerkve, raznim funkcionarjem je prepovedana udeležba pri službi božii, njihovim otrokom se prepoveduje otisk cerkve. Premoženje leta 1-934 n?zoi«5čo-~;
zveze, M je štela r>f! ^ ČItio*’. je bilo zaplenjeno. Ukinile so sc razite
državne ter občinske doklade v prid cer- i kvi. Pri pridigah se delajo duhovnikom razne težave in je bilo precej duhovnikov freiburške nadškofije aretiranih v cerkvi. V Badnu je izginilo 21 katoliških duhovnikov. V omenjeni škofiji so odrekli 32 profesorjem pravico pouka na šolah Popolnoma so zatrli pouk, ki se tiče sv. pisma.
Pomota.
Učenka:	»Gospodična, mene bolha
grize.«
Učiteljica: »Ni mogoče, saj si vendar \ko čista. To ni bolha, to je pomota.« Učenka (čez nekaj časa):	»Gospodi--
lna, mene že spet pomota grize!«
Cm& idem
To ste gotovo čitali, da je te dni praznoval osemdeseto obletnico svojega življenja neki menili... nikar ne sitnarite, dokler ne izgovorim ... menili, ki trdi, da še svoj živ dan rt: videl žive ženske? No. vidite, da niste brali. Pa poslušajte: Na sveti gori Atos blizu Soluna, od koder sta nam bila prinesla luč vere brata Ciril in Metod, živi danes brat Mihael, ki sc piše za Kolotosa. Je pobožen menih. Živi tiho in boguvdano v enem izmed samostanov tiste svete republike. Njegov red je jako strog. Nič posvetnega ne sme motiti pobožnosti menihov, ki se z velikim uspehom vzgajajo za svetnike. Strogost njihovih pravil gre tako daleč, da še kokoši ni na samostanskem dvorišču. Saj ne sme nobena ženska na izpregled in v bližino. Po določilih svojih pravil vnelo obirajo gosenice na svojem zeljniku in jih uničujejo. Solatko pa, komaj pokuka iz gredice, populijo in popapcajo. Proč z vsem, kar je ženskega roda: Kokoš, gosenica, solata in drugo. — Kdor se je odločil za tisti samostan je na večno zakopan. In če menih v osemdesetih letih ni videl in spoznal ženske, mu je oko morda bilo ogoljufano za marsikako lepo podobo ali pa srce za blag občutek, ampak življenje mu je pa le potekalo v miru brez skrbi in prepira. — Pa bratu Mihaelu še ne bi verjeli vsega, ko ne bi bil povedal, da mu je mati umrla tako rano, da se je ue spominja. Kot siroče, ki je bilo komaj sliodilo, so ga potem dali v samostan.. .
—abe—
Na Pesnico!
Vneto prizadevni pesniški Sokoli se pod vodstvom svojega vzorno iniciativnega predsednika br. Srečka Kranjca pripravljajo za nedeljski nastop. Sokolski in nacionalni Maribor hoče podpreti pesniške Sokole v njihovem vzvišenem prizadevanju, da si v okviru Petrove petletke zgradijo svoj Sokolski dom. Čisti dobiček nedeljskega slavja pojde v prid fondu za gradnjo Sokolskega doma, ki ga hočejo požrtvovalni pesniški Sokoli itarf po streho že prihodnje leto. Po nastopu je veliko ljudsko in narodno slavje z veselico, pri kateri ne bo manjkalo ne petja, ne glasbe, ne dobre kapljice in tudi ne izbornega prigrizka. Sodeluje mariborska vojaška godba. Ob 3. popoldne vozi na Pesnico poseben vlak, vrnitev ob pol 18., 21., oziroma 22.30 uri. V nedeljo vsi s posebnim vlakom na Pesnico!
Niirnberške rezine. Na deski umesi v testo: 21 dek moke, 14 dek sladkorja v prahu, 14 dek sirovega masla, od pol limone naribano lupinico in ščep amonia-kove soli, ki jo dobiš v drogeriji ali lekarni. Umešeno testo naj pokrito počiva 10 minut. Nato razdeli testo v dva enaka dela. Vsak del zase zvaljaj v dve dolgi en centimeter debeli in osetn centimetrov široki krpi. Obe krpi položi dru go poleg druge na pomazano pekačo in jih speci. Pečeno krpo pomaži s poljubno mezgo, položi drugo krpo po mezgi in oblij z limonovim ledom. Po ledu potresi zmletih orehov ali mandeljnov, in ko se led strdi, zreži v poljubne rezine.
Marsikdo se pritožuje, da ima v svojem stanovanju male mravlje. Uničevali so jili na vse mogoče načine, toda vse je bilo zastonj. Kako si pomogati. Najti morale mravljično gnezdo, iz katerega prihajajo. Razkopajte zemljo, dokler ne pridete do mravljišča, pustite isto odprto do kler se mravlje zopet ne zberejo in začno popravljati razrušeno bivališče, potem pa jih s petrolejem ali ognjeni uničite. — Lahko jih lovite tudi na gobo, ki je namočena v sladko vodo. Mravlja ljubi sladkor in ko navohajo sladkor v veliki množini, pridejo da se nasrkajo sladke vode. Ko je goba polna mravelj, jo vrzite v krop in to ponavljajte in se boste mravelj kmalu iznebili.
Potenje nog in luščenje kože med prsti. Tega se ubranimo, če si vsak večer umijemo noge in jih posujemo s smukcem, posebno med prsti. Ko pa se koža že začenja lušičiti, jo namažemo zjutraj m zvečer med prsti z glicerinom in ar-' nikovo tinkturo. Koža se bo hi.:) . o/
1 vila in zacelila.
Htetoifaitsttg m ffkotiškp mouU&
Udeležba na narodnem taboru v Mariboru
1. Prosimo vse gospode župane, ki so dobili naše okrožnice radi priprav za mariborsko proslavo 20-letnice Jugoslavije, da vabijo zastopnike vseh duštev in organizacij in nam takoj sporočijo uspeh prvega sestanka njihovega pripravljalnega odbora.
2. Vsako društvo in vsaka organizacija naj po svojem članstvu agitira za udeležbo ter zbira prijave s pomočjo prijavnih pol, ki so bile poslane. Prijavne pole naj se oddajo do 25. 7. občinskemu pripravljalnemu odboru.
3. Občinski pripravljalni odbori naj zbirajo prijave in naj jih pošljejo v Maribor, kakor jih je mariborski pripravljalni odbor prosil v svoji okrožnici.
Važno je, da se prijavijo godbe, zastave, narodne noše, kroji in vse drugo, kar je v prijavni poli predvideno. Vzemite
seboj tudi državne zastave.
5. Prijave potrebujemo brezpogojno, ker bomo mogli le na podlagi prijav urediti vožnjo po železnici oziroma dobiti dopolnilne vlake.
6. Odobrena četrtinska vožnja se bo dobila s taborskim znakom in posebno taborsko knjižico — vabilom mariborskega pripravljalnega odbora. Zn?ke in vabila bodo dobili občinski pripravljalni odbori pravočasno na podlagi poslanih prijav.
7. Izven Slovenije se bodo znaki in vabila dobili v Putnikovih pisarnah, kjer bodo mogli udeleženci dobiti tudi druga pojasnila. Kjer bi Putnikovih pisarn ne bilo, naj se udeleženci prijavijo naravnost »Odboru za proslavo 201etnice Jugoslavije v Mariboru, Mestno poglavarstvo.« — Odbor za proslavo 20letnice Jugoslavije v Mariboru.
Za ustanovitev avantgardističnega gledališča po vzoru D 38
Delovalo naj bi v Celju, sedež naj bi bil v Mariboru
ga gledališča. Delokrog tega gledališča pa bi ne obsegal zgolj Celja, temveč tudi
NAŠIM NAROČNIKOM.
Te dni smo razposlali cenjenim naročnikom opomine za dolžno naročnino. — Vljudno prosimo, da nam po priloženih položnicah nakažejo dolgujoče zneske. Onim, ki bi tega ne vpoštevali, sporočamo, da bomo nadaljnjo dostavo lista ukinili.	Uprava	»VEČERNIKA«.
V	prostorih Delavske zbornice so se sinoči sestali mladi ljudje, ljubitelji gledališke umetnosti, da se porazgovore o ustanovitvi novega, neodvisnega tako-zvanega avantgardnega gledališča. Sestanek je sklical in vodil g. Žižek, režiser. asistent praškega avantgardističnega Burianovega teatra D 38. V svojih uvodnih izvajanjih je g. Žižek po zbranih statističnih podatkih utemeljeval nujnost in potrebo te akcije, saj je znano, da imamo v dravski banovini 6033 raznih društev, od katerih prireja večina tudi gledališke predstave. Brez predstav naših Narodnih gledališč je bilo v preteklem letu 5151 prireditev, od teh 3253 dramatičnih. Kvantiteta vseh teh predstav pa daleko ne odtehta kvalitete dramskih prireditev in zaostaja daleč za drugimi narodi. Celo ljubljanska in mariborska poklicna gledališča so ne samo v finančni, temveč tudi v repertoarni, idejni in stilni stiski, dočim vidimo, da predvaja sorazmerno manjše število kinogledališčnih odrov (53) letno 11.920 predstav, to je za 7947 več kakor gledališča. Radi tega so mladi in dela voljni ljudje odločeni, do ustanovijo slovensko avantgardno gle
drugo narodno ogrožene kraje. Celje bi na ta način postalo žarišče novega slovenskega teatrstva. V vseh podrobnostih je orisal g. žižek splošen pregled delovanja, finančno plat. repertoar in stil ter notranjo organizacijo no\?ega gledališča. Razvila se je živahna in prav razgibana debata, iz katere posnemamo, da je ini-ciatorje gnala k temu koraku okolnost, da ima naše konvencionalno gledališče sicer vsebino, ki ji je pa potrebna nova oblika, ki naj bi jo ustvarilo to avantgardno gledališče. To društvo bi imelo svoj sedež v Mariboru, dočim so se tozadevni razgovori že vodili s člani kulturnega odbora celjskega mestnega sveta.
Celjskega gledališča pa avantgardisti ne morejo dobiti v popoln najem, temveč samo za 6 predstav mesečno. G. Žižek je svojo započeto akcijo utemeljil s tem, da je nujno potrebno dobiti za mlade ljudi možnost dela v novem avantgardnem gle dališou. Za bazo tega svojega dela so mladi pristaši avantgardnega gledališča, ki naj se po češkem vzoru presadi tudi na
Vojašnico vojvode Mišiča bodo popravili. Dne 20. julija t. 1. ob 11. uri bo v vojašnici »Vojvode Mišiča« v Mariboru, objekt III, soba 54, prva neposredna ustmena pogodba za popravilo strešnega žleba na objektu I v isti kasarni. Vsi pogoji so razvidni v kasarni »Vojvode Mišiča«.
K naši včerajšnji notici in osmrtnici gospe Anastazije Majcenove nas naproša g. Jože Macen, industrijalec v Draču, za popravek nepravilne označbe »veleindu-strijalec Beograd«, kar s tem radi storimo in tako popravljamo to pomoto.
Polovico delavcev je odpustila tvomica svile C. Thoma, ki ima svojo tovarno na Pobrežju ob Dravi, z motivacijo, da je odpust začasen. Z redukcijo so poleg delavcev prizadeti tudi uslužbenci pisarne.
Drzen vlom v izložbeno okno pri belem dnevu
V	času opoldanskega odmora se je znašel pred izložbenim oknom Poševe trgovine sumljiv neznanec. Ogledoval si je nekaj časa bogato izložbo, ko da bi nekaj izbiral, nakar si je iz srca zaželel lep kos sukna, ki ga je mikal in vabil vse dotlej, dokler ni izvlekel iz žepa ponarejenega izložbenega ključa. Odprl je okno, vzel iz njega zaželjeni kos sukna ter nato izlož-
beno okno zopet previdno zaprl. Ljudje, ki so v tem času šli mimo, so bili trdno prepričani, da je to Pošev trgovski pomočnik, kljub temu pa je neznanec po svojem sumljivem kretanju nehote zbudil pozornost. Pričeli so ga opazovati in spoznali v njem drznega vlomilca, ki jo je brzih nog mahnil s kosom sukna po Cafovi ulici navzgor v neznano smer. O tatvini obveščena policija je pričela z iz-sledovanjem drznega vlomilca, ki ga je proti večeru tudi zajela. Je to ključavničar Karl Rober, rodom iz Knittelfelda, pristojen v Vrhovlje pri Konjicah. Aretirani Rober sicer taji vsako krivdo, vendar so se medtem javile pri policij.« osebe, katerim je ukradeno blago ponujal, in one, ki so ga v kritičnem trenutku opazovale, kako je vdrl v izložbo, odnesel iz nje blago in jo zatem odkuril. Policija bo po končanem zasliševanju oddala Rober-ja tuk. okrožnemu sodišču.
Otrok.
Mihca so vprašali, ali njegove bratec že hodi. Pa se je odrezal: »Hoditi še ne zna, noge pa že ima.«
Salamenski Miboc.
Mihec čečka po papirju.
»Kaj si pa naslikal?« vpraša mali.
»Kozo sredi travnika,« odgovori Mihec
Mati si ogleda papir, zmaje z glavo in vpraša: »Kje pa je trava?«
»Koza jo je pojedla!« se odreže Mihec.
»Pa tudi koze ne vidim nikjer,« se čndi mati.
»No, to bi pa že lahko vedela, da koza takoj odbezlja, kakor hitro pohrusta travo!« odgovori Mihec.
Tragična smrt 12 letnega fanta
Padel je s črešnje in bil pri priči mrtev
fant izgubil ravnotežje in padel z drevesa tako nesrečno, da si je zlomil vrat in na mestu izdihnil. Tragičen konec fanta je
Huda nesreča je doletela posestnika Kocbek Jožefa iz Velke. Njegov 12 let stari sin Franc se je povzpel na domačo črešnjo z namenom, da nabere črešnje. Ko je bil skoraj na vrhu, pa je nesrečni
vzbudil po vsej okolici globoko sočustvovanje.
Odkritje nove tihotapske afere
Petčlanska tihotapska družba za zapahi
dališče in so v to svrho že izdelali po- |naša tla in sicer uprav v Celje, kjer je gle droben načrt. To gledališče nameravajo dališče že iz nacionalnih in narodno-
osnovati v Celju, ki je prirodno središče Slovenije, ki ima staro gledališko avantgardno tradicijo in nima doslej poklicne-
obrambnih vidikov potrebno. Na razpolago so za to izvedbo potrebne moči in je vsa akcija že v polnem teku.
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri soboto 16. tm. sledeče: Jasno, š® topleje, nagnjenost k nevihtam.
Straničeva mama je umrla. V Koseskega ulici je preminila v častitljivi starosti 73 let gospa Antonija Stranič, mati poslovodje tvrdke Oset g. Jožeta Stranič. Radi dolgotrajne bolezni je bila v zadnjih mesecih priklenjena na bolniško postelj, dokler ni prenehalo biti njeno zlato materino srce. Pokojnica izhaja iz znane istrske narodne rodbine. Svojemu možu je bila ves čas zvesta življenjska družica, svojim otrokom pa nenadomestljiva, zlata in skrbna mamica, ki je v svojih potom cih vzgojila klene in narodno zavedne državljane. Blago gospo, ki je bila vzor dobrosrčnosti in srčne dobrote, ohranimo v trajnem in svetlem spominu. Na njeni zadnji poti jo pospremimo jutri na pobreškem pokopališču. Globoko užaloščeni družini, zlasti sinu Jožetu, naše iskreno in globoko sočutje!
Iz policijske službe. Za podnadzomika policijskih agentov v 8. skupini je napredoval g. Franc Orel pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Himen! V nedeljo 10. julija 1938 sta se Poročila v starokatoliški cerkvi g. Tičar Slavko, trgovec iz Maribora in gdč. Emi-ca Boc, hčerka ugledne mariborske družine, pok. višjega davčnega upravitelja. Priči sta bila g. Cimerman Martin, polic, agent v pok., in Novak Franjo, uradn. banov. bolnišnice. G. Tičarju, ki ga poznamo 'z burnih časov leta 1918-19, ko se je kot Maistrov legionar boril za osvoboditev Maribora na Koroškem ter njegovi soprogi želimo obilo sreče. — V magdalen-ski cerkvi sta se poročila Josip Kert, šol.
upravitelj, Pilštajn, in Nada Markežioe-va, zasebna uradnica, Viktor Parmova ul. 13. Obilo sreče!
Na današnjem ribjem trgu je bilo malo morskih rib. Orade so prodajali po 36, girice pa 10 do 14, ciple po 18, borbone po 24. Od sladkovodnih rib so prodajali mrene po 15, kline po 12 din za kg.
»TOTI LIST«, 10. številka, izide jutri v soboto, dne 16. julija. Dobite jo v vseh tra likah. — Cena Din 1.50. — Ob priliki Mariborskega tedna izide 11. številka na šestnajstih straneh.
Pevci »Kobanci« priredijo 17 .julija veselico v Lovrenčičevi gostilni v Kamnici. Začetek ob 15. uri. Vstop prost.
Društvo »Nanos« obvešča svoje članstvo, da se vrši v nedeljo 17. t. m. obvezni izlet na Boč. Odhod ob 5. uri zjutraj z glavnega kolodvora do Poljčan. Vabimo k obilni udeležbi! — Odbor.
Posestite prekrasno Vrsko jezero! Najlepša prilika se Vam nudi ob Putnikovem izletu z udobnim avtokarom v Celovec v nedeljo, dne 24. julija. Vožnja in vizum le Din 120.—. Pohitite s prijavami, na razpolago je le še malo mest.
V	času od 11. avgusta do 7. septembra lahko postanete milijonarji, ako nemudoma nabavite srečko državne razr. loterije pri viru sreče Putnik-u Maribor. 36.000 dobitkov v skupnem znesku 56.927.000.-dln.
Roparsko blago je prodajal. Tezenski orožniki so aretirali nekega Karla R., ki je ponujal po Teznem v nakup zlat prstan, ki izvira iz razbojništva pri Šterle-kovih v Zg. Dupleku. Karl R. je pri zasliševanju dejal, da je prstan kupil od neznanca.
Poročali smo o spopadih med našimi obmejnimi organi in tihotapci pri Sv. Križu, ko so tihotapci streljali na obmejne organe in nato pobegnili. Spopadi med obmejni organi in tihotapci so se v zadnjem času precej množili in so, kakor smo poročali, pred nedavnim tihotapci pri begu odvrgli 105 kg saharina, da bi lažje pobegnili. Pri vseh omenjenih spopadih pa se je tihotapcem vselej posrečilo, da so pobegnili.
Zadeva pa se je, kakor se zdi, pojasnila z aretacijo petčlanske tihotapske družbe, ki so jo polovili orožniki tekom včerajšnjega dne v Studencih pri Mariboru.
Orožniki so namreč zaupno doznali, da se bavi že dalj časa s tihotapstvom saharina bivši urednik »Neodvisnosti« 37 letni Stanko H., ki je zbujal pozornost s tem, da si je. nabavil luksuzni avto, najel šoferja ter se večkrat vozil iz Maribora v Gradec in obratno. Znancem in prijateljem je Stanko H. dejal, da je dopisnik nekaterih beograjskih listov v Gradcu in je svoje vožnje v Gradec opravičeval s tem, češ da ne zaupa nemški pošti in da mora svoja poročila v Beograd poslati iz Maribora. Oblastem je bilo to že dalj časa sumljivo. Sedaj pa so se skrivnostne vožnje v Gradec razjasnile. Ko so orožniki včeraj popoldne izvršili hišno preiskavo v hiši Fr. Glazerja v Studencih, so našli organi javne varnosti v stanovanju železničarja Fr. Knechtla nahrbtnik z 48 paketi saharina po pol kg. Ob priliki hišne preiskave pri Glazerju so zalotili znanega tihotapca Ignaca Župeka iz Draževasi pri Konjicah, ki se je na svojem dvokolesu pripeljal h Glazerju po »blago«. Na dvorišču Glazerjeve hiše se je ob prihodu orožniške pa-trole nahajal tudi Konrad Zorčič, ki je že v sredo prispel na motociklu h Glazerju po saharin. Ko je Zorčič zagledal orožniško patrolo, je pobegnil ter pustil moto-cikl, ki je navodno last Ladislava Lavrenčiča iz Frama. Pri ponovni vrnitvi patrole pa so Konrada Zorčiča v dnižbi brata Alojzija našli v Glazerjevem stanovanju.
Ko so imeli orožniki vso tihotapsko dru žbo skupaj, so pričeli z zasliševanjem m je Franc Glazer priznal, da se je družil s Stankom H. in z njim tihotapil, ter da je
Stanko H. vsak dan prišel k njemu na kosilo, češ da v svojem stanovanju nima štedilnika. Glazer je tudi priznal, da je bil dne 9. julija z H. v Zagrebu, kamor sta odpeljala z avtomobilom za 42.000 din saharina. Glazer je odkrito priznal, da se bavi s tihotapstvom ter da so mu dne 2. aprila t. 1. nemški finančni organi zaplenili 27 kg saharina, ker je saharin plačal v šilingih in ne v dinarjih. Dokaz, da je resnično tihotapil, je tudi prepis priziva na nemško sresko načelstvo v Lipnici, ki mu ga je sestavil Stanko H., a podpisal in odposlal je priziv Glazer sam. V prizivu se med drugim na nesramen način blati tudi naša država in se tendenciozno sli* kajo razmere v naši državi. Glazer je nadalje izpovedal, da je Stanko H. tihotapil tudi v družbi z nekaterimi drugimi tihotapci, in da je pri teh svojih poslib imel večkrat smolo.
Pri aretiranemu J. Župeku so našli orož niki v rokav zašitih 500 dinarjev, dočim je imel 400 dinarjev v listnici. Zupek je priznal, da je večkrat kupil od Glazerja saharin in sicer je plačal za kg 450 din. Saharin je prodal na drobno v okolici Konjic in sicer je nosil in razpečaval saharin na dvokolesu.
V	Glazerjevem stanovanju so orožniki zaplenili razen že omenjenih 23 kg saharina še motocikl in dvokolo, ki je tihotapcem služilo kot prometno sredstvo pri razpečavanju saharina. V zvezi z najnovejšo tihotapsko afero so rožniki doslej aretirali 5 oseb, dočim je Stanko H. zaenkrat izginil. Preiskava se je danes dopoldne nadaljevala in so bile nekatere hišne preiskave v Melju, kjer so našli in zaplenili več kg saharina.
Napovedujejo se pa še nove aretacije in bo nadaljna preiskava nedvomno prinesla na dan marsikatero zanimivost iz življenja in delovanja tihotapcev. Sedaj iščejo še soosumljenega Stanka H„ čigar izpovedbe se z zanimanjem pričakujejo, zlasti ker valijo aretirani vso krivdo nanj in se bo šele ob njegovi aretaciji izkazala resničnost dosedanjih izpovedb.
Ne pozabi naročnine!
Viktor Skrabar
Nehalo je biti srce zaslužnega raziskovalca staroslavnega Poetovija. Viktorja Skrabarja ni več. Vest o njegovi prerani smrti je globoko pretresla vse, ki so ga poznali, zlasti arheologe, ki so zelo cenili njegovo znanstveno arheološko kvalifikacijo ter njegova uspešna raziskovanja ter izkopavanja. Po dovršenih študijah je pre potoval skoro vso Evropo in si vsepovsod širil svoje obzorje. Vse svoje sposobnosti je posvetil raziskovanju staroslavnega Poetovija. Polnih 35 let je deloval v odboru J^uzejskega društva v Ptuju. Leta 1904 je dovršil izkopavanja na Zgornjem Bregu. Zelo važne so bile njegove najdbe iz latenske dobe v Skorbi. L. 1913 je odkril v stari dravski strugi ostan ke rimskega inesta. Višek njegovega raziskovalnega dela predstavlja odkritje tretjega mitreja na Zgornjem Bregu, ki je najlepši ter najrazkošnejši izmed vseh treh ptujskih mitrejev. Po njegovi zaslugi uživata muzej in Muzejsko društvo v Ptuju svetovni sloves. Posrečilo se mu je, da je mestna občina kupila nekdanjo dominikansko vojašnico in da je dala muzeju na razpolago njene najlepše prostore Toda Viktor Skrabar ni miroval. Našel je tudi prve sledove starokrščanske bazilike Vse svoje dragocene izsledke je priobčeval v raznih znanstvenih in zgodovinskih revijah. Muzejsko društvo v Ptuju in Mariboru sta mu dali iskreno priznanje s častnim članstvom. Nj. Vel. kralj Aleksander I. pa mu je v znak priznanja za njegove zasluge pri raziskovanju starega Poetovija podelil red sv. Save 4. stopnje.
Naš Ptuj mu bo večno hvaležen za to, kar je storil v tihi službi znanosti in v korist ter proslavo ptujskega imena po vsem znanstvenem svetu.
li/l	foCcZbc
Naša pšenica 37% nad svetovno pariteto. V sredo 13. t. m. je pričel Prizad
kupovati pšenico letošnje žetve in sicer se je vzela kot baza cena pšenice Tisa I., za katero znaša cena 160 din za 100 kg. Po sedanji pariteti v Liverpoolu je naša pšenica za okrog 44 din ali nad 37% nad svetovno pariteto. Letošnja cena je nižja od lanske cene, po kateri je Prizad začel kupovati žito lanske letine. Lani je v začetku Prizad plačeval pšenico po 180 din za 100 kg, a jo je že takoj prve dni zvišal na 190 din.
103.000	hlevov okuženih od sllnovke. Toda ne pri nas, ampak v Nemčiji. Tekom zadnjega meseca se je število okuženih hlevov znatno povečalo.
40 milijonov din za gradnjo cest v Sloveniji je določilo gradbeno ministrstvo, ki je odprlo kredite za graditev novih cest v skupnem znesku' 125 milijonov din. — Gradbeno ministrstvo bo razpisalo licitacijo za graditev cest v Sloveniji takoj, kakor hitro bo banska uprava dovršila načrte za te ceste.
Konferenca o izvozu naše živine v Nem čijo. Na Dunaju bo te dni konfnrenca med predstavniki zavoda za zunanjo trgovino in interesenti izvozniških ustav, ki bodo z merodajnimi nemškimi činitelji razpravljali o Izvozu naše živine v Nemčijo. Pri nemških oblasteh obstoja tendenca, da uvedejo pri nakupovanju naše živine sistem, kakršen velja za Nemčijo, to je,
da se kupovanje centralizira po posebnem, v ta namen pooblaščenem novem uradu, dočim je prodaja naše živine v bivši Avstriji slonela doslej na sistemu svobodnega izbiranja posebnega komisarja.
Jugoslovensko-švicarska trgovina. V
smislu nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Švico nam je Švica dovolila naslednje kontingente: 3000 vagonov pšenice, 1000 vagonov ječmena in 4000 vagonov koruze.
Budge in Mako odlikovana. Za zasluge
pri propagiranju teniškega športa v Beogradu in Zagrebi: je Nj. Vis. knez nam. Pavle odlikoval svetovna prvaka Budgea in Maka, in sicer je Budge odlikovan z redom sv. Save 4. reda, Mako pa z redom sv. Save 5. reda.
Evropsko prvenstvo v plavanju bo od
6.	do 12. avgusta v Londonu. Jugoslo-venski plavalni savez je že sestavil našo reprezentanco, ki jo tvori 10 plavalcev dubrovniškega Jiiga, 5 članov Viktorije, 3 člani ljubljanske Ilirije in 1 član splitskega Jadrana.
114.000	dinarjev je plačal zagrebški Gradjanski za znanega zagrebškega nogometnega igralca Vilima Šipoša. Od omenjenega zneska je dobil Šipos na roko 50.000 din, 64.000 din pa je dobil francoski klub Cette, od koder je Šipoš prišel.
Podpore. Upravni odbor JNS je odobril naslednje zneske kot podpore: ISSK Maribor 400 din, SK Celje 400 din, SK Bratstvo 300 din, SK Korotan 300 din, SK Mars 400 din, SK Amater 300 din, SK Svoboda (Ljubljana) 300 din.
Podsavezno prvenstveno tekmovanje za I. 1938-39 se prične v smislu sklepa upravnega odbora LNP dne 21. avgusta.
Olimpiada 1940 v Londonu? Po vesteh iz Londona razpravljajo britanski lahkoatletski krogi o možnosti, da se vrši olimpijada 1940 v Londonu v slučaju, ako finski olimpijski odbor ne bi prevzel organizacije in olimpiade v Helsinkih.
JUuate vtsli
Francoski 14. julij so včeraj svečano proslavili v Beogradu. Proslavo je otvo-ril francoski poslanik Brugere, ki je dejal, da korakata Francija in Jugoslavija tesno druga ob drugi v bodočnost. Zatem je poslanik izročil red legije časti ravnateljema rudnika v Kostolcu Josipu Škva-riču in Charlesu Marechalu, s katerim ju je odlikoval prezident Lebrun. Prav tako so tudi v Zagrebu in drugih večjih jugoslovenskih mestih proslavili francoski narodni praznik izredno slovesno.
Angleški kralj Jurij VI. je okreval in bo v torek lahko odpotoval na državni obisk v Pariz.
V	tečaj za učitelje telesne vzgoje bo
sprejetih 50 slušateljev. Zadevne prošnje je poslati ministrstvu za telesno vzgojo do 20. t. m.
Pomagal mu je.
»Janezek, po pravici povej, kdo ti je napisal nalogo,« se huduje učitelj.
»Gospod učitelj, priznam, da jo je napisal moj oče,« reče Janezek.
»Ali jo je napisal sam?«
»Prav sam je ni napisal. Tudi jaz sem mu nekoliko pomagal...«
Roodska Sloliun
Operne predstave v Rogaški Slatini.
Ljubljanski operni ansambl, izpopolnjen z nekaterimi odličnimi gosti iz zagrebške in beograjske opere, izvaja 16. t. m. Masse-netovo »Manon« z go. Gjungjenčevo in 17. t. m. Donizettijevo opero »Lucla di Lammermoor« z gdč. Zvonimiro Zupev-čevo v naslovnih partijah. Razen njiju bodo peli glavne vloge: Gostič, Vičar, Marijan Rus in Janko. Obe predstavi boste nudili mednarodnemu občinstvu sliko o nivoju naše opere ter ga bosta obenem seznanili z nekaterimi odličnimi predstavniki naših glavni gledališč. Te naše operne predstave, ki so se vršile že lansko leto in še nekaj prejšnjih sezon v Slatini, uživajo sloves prvovrstnih glasbenih prireditev, za katere vlada najživahnejše zanimanje. Ugodne avtobusne in železniške zveze omogočajo tudi okoličanom po set predstav, katerih muzikalno vodstvo je v rokah dirigenta Antona Neffata in Dimitrija Žebreta.
Jugoslov. neveste za angleSke cigane
Cigani so po vsem svetu. Tako imajo svojo naselbino tudi v Little Baddowu na Angleškem. Ustanovljena je bila že pred 42 leti. Njen ustanovitelj je neki ju-goslovenski cigan po imenu Kosta Stankovič. Sposobne in vnete za cigansko življenje so menda edino prave ciganke. Zgodilo se je že, da je zaneslo med cigane tudi ženske, ki niso bile po rodu .ciganke. Navadno so se takšne ženske
kmalu naveličale ciganskega potepanja in so se spet ločile od ciganov. Še težavnejše pa si je predstavljati, da bi celo Angležinje hotele postati ciganke ali vsaj žene ciganov. Zato so nastale v naselbini pri Little Baddo\vu hude težave med cigani, ki jim je manjkalo nevest. Ko ie omenjeni Kosta Stankovič videl, da z angleškimi nevestami ne bo nič, se je nameni! v Jugoslavijo, da kupi ali kašo drugače privabi mlade ciganke na Angleško, kjer bi se poročile s ciganskimi fanti v njegovi koloniji. V bosanskem mestu Tuzli je našel, kar je želel. Štiri ciganke so bile pripravljene, poročiti se z angleškimi cigani za odkupnino po 15 funtov šterlingov za vsako. Stankovič je obvestil svoje sorodnike o svojem uspehu v Tuzli ter jim tudi pisal, naj štirje njihovi fantje pridejo v Jugoslavijo po neveste. Kmalu so res prišli in se v bližini Tuzle poročili, nato pa so vsi skupaj šli na Angleško. Tu so jim pripravili svečan sprejem. Nekaj dni je bilo vse cigansko taborišče svečano razpoloženo in godba je neprestano igrala svatom.
Guma iz karbida
Industrijski preizkuševalni urad v Osaki na Japonskem sporoča, da mu je uspelo pridelati gumo iz karbida, to je si-rovine, ki je ima Japonska v velikanskih množinah na razpolago. Umetni kavčuk iz karbida je po kakovosti baje mnogo beljši od naravnega proizvoda. Cena je pa nekaj višja kakor naravnemu kavčuku.
Širite ..Veternik**
Razno
STE ŽE BILI NA »GRIČU«?
Izletniška gostilna. Prenočišče. letovišče, penzion. 4359
GOSPA ŽELEZNIČARJA
ki je vzela stanovanje v Taborski 16, se nai takoj ogla-si. Hišna posestnica. 4363
PRISTNE PRLEŠKE PO-GANCE
v nedeljo v gostilni Kren (Kle menšak). Klobase iz kible-Točijo se samo pristna vina lastnega pridelka, sveže pivo Večerja specijaliteta paprika v omaki- Se priporoča gostilničar Klemenšak.	4377
ZA VAŠE ZDRAVJE
sladki kmečki kruh v trajnosti in okusu nedosegljiv. Pekarna Rakuša. Koroška c. 24. 3541
SOBOTO IN NEDELJO:
Najlepše naši sviraio cigani, užitek v godbi, petiu — srca blaži . . . Ljutomerčan lek je vsaki rani —. radost uživaš, ko na — plaži! Prijazno vabi restavracija »Ljutomer«, Štib ler. Rotovški trg. 4378
Predno odpotulete ne pozabite kupiti KOVČEKE, NAHRBTNIKE kopalne torbice itd. pri Ivanu Kravosu. Aleksandrova 13. 3975 _________________
TKANINE ZA POHIŠTVO
in zavese, gradi za madrace in rolete, dobavlja ugodno »Obnova«, F. Novak, Jurčičeva 6.	4305
Širite „Večernik“
Kuni m
KUPUJEM RDEČE VIŠNJE IN RIB1SEL
po najboljši ceni. Adalbert Gu sel. Maribor, Aleksandrova cesta 39.	4352
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
oddam. Studenci. Slomškova ul. 9.	4363
TRISOBNO STANOVANJE*
oddam s 1- avgustom. Vprašati pri hišnici. Meljska 14. 4353
V naiem
IŠČEM FRIZERSKI SALON
v najem, eventuelno samo damski oddelek. Ponudbe pod »Redna plačnica« na upravo.	4358
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je včeraj po dolgi mučni bolezni stara 73 let preminula naša iskreno ljubljena soproga, mati, tašča in stara mama, gospa
Antonija Stranic
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 16. julija ob 16. uri iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 18. julija ob 7. uri v magdalenski cerkvi.
Žalujoči: soprog Ivan, sin Josip, hčerka Terezija, snaha Katica,
zet Ante Kalokira in ostalo sorodstvo.
lenka
Del legionirjev se je razšel, posebno po osmem juniju, ko se je poslovil stotnik Jehlička od kolegov, profesorjev, rodoljubnih meščanov in deklet z javnim govorom, v katerem je v imenu svojih to-variešv obljubil zvestobo domovini.
Slavni očetje, predniki naši, ki vas je morilna roka tujcev in naše domačije sovragov pahnila v grobove, vam prisegam v imenu svojih sobratov, da bomo z dejanjem pokazali, da smo vaši zvesti sinovi, da bomo pravice češkemu narodu na novo pridobljene pogumno in zvesto branili, da hočemo jezik in svoje šege častiti in narodnost ako treba tudi s hrabro desnico braniti!«
Govoril je vsem iz srca.
Marsikatera deklica je zajokala, ko so odhajali filozofi. Lenka in Marinka sta bili bolj zadovoljni. Še skoro dva meseca preden pride slovo!
Napočil je drugi binkoštni praznik, dvanajsti junij, usodni, nesrečni dan!
Dne 13. junija so prišle v Litomišelj grozne vesti, ki so vse razburile.
»V Pragi je izbruhnila rdvolucija, sta-roslavno mesto je v nevarnosti. V grozni zmešnjavi pustošijo in plenijo razuzdane tolpe, vse je narobe in manjka sredstev in moči, ki bi vrnile red in disciplino!«
Podobne vesti, polne strašnih podrobnosti, so se raznesle po mestu. Na trgu se je sešla velika množica meščanstva, prdevsem gardisti in ostrostrelci. Zvedelo se je, da z dežele prihaja ogroženi Pra-
gi pomoč, in po daljši debati so tudi oni sklenili iti proti Pragi. Prej pa so poslali nekaj odličnih meščanov na najbližjo železniško postajo, da povprašajo, kako stoje stvari in ali gre tudi iz drugih mest pomoč Pragi. Na večer so odšli in zgodaj zjutraj bi se morali vrniti.
Preden se je množica razšla, sta se podala dva filozofa odtod. Resno sta govorila. Pred hišo gospodične Elis sta si prisrčno stisnila roke — Vavrena je odšel proti gradiču, Fribort na stanovanje, kjer je našel preplašeno gospodično in z njo Marinko. Obe sta kar oblegali filozofa z vprašanji, osupli sta, ker je bil Fribort, če prav ne potrt, vendar resnejši kot navadno. In ko je vse povedal, je prebledela gosivodična Elis in Marinka je umolknila, kakor bi treščilo vanjo, ter se spustila v
jok. Jokala Je precej časa in med jokom je bilo slišati:
»Nič me nimate radi, da bi kar tako odšli —«
Fribort pa jo je privil k sebi, tolažil jo kakor je vedel in znal ter razlagal, da je to njegova sveta dolžnost, da je tako Vavreni obljubil.
Tudi Elis ga je zadrževala; toda njeni ugovori, kaj bo sam opravil, kaj poreče oče, in Marinkine prošnje niso pomagale.
V	grajskem paricu je stala Lenka z Vav-reno. Nekaj ji je zaupno pripovedoval. — Uboga deklica je pobledela, ko pa ji je mladenič povedal vse, je za trenutek mol čala in gledala v tla.
(Dalje.)
Darulte za azilni sklad P TLI
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za lnseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.