Političen list za
narod.
r« p«ltl prejema Tel}*: Z* oelo leto predplaean 1& fld.. la pol leta 8 (Id., xa eetrt leta
4 fld.. za en mesec 1 fld. lU kr. 7 ■4alBiitr»eiJi prejeman Teljš: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., ta četrt leta I tM., en meiec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiijan veija 1 (Id. 20 kr. yeč na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. llareSnine prejema ipravBlitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 3, II., 30
Kaznanlla (inseratil le iprejemajo in velja tristopna petit-vnta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Kokopiii se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17.
IzliaJa viak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
I^tev. 220.
7 Ljubljani, t četrtek 25. septembra 1890.
LetiuU
Vse pri starem!
Miuolo nedeljo bilo je baš petindvajset let, ko je bil razglašen cesarski manifest, s katerim se je ustava z dne 26. februvarija leta 1861 začasno odpravila. Deželnih zborov ni zadeval ta manifest. Od te d6be minolo je petindvajset let! Koliko prememb iu prevratov se je dogodilo v Evropi in državi naši, kake boje je bilo biti slovenskemu narodu s tujim in sovražnim nemškim življem in nemškimi vladami, da si je priboril vsaj mrvico jednakopravnosti 1
Začasno odpravljena ustava je pomenila izredno stanje. Avstrija je stala tedaj v predvečeru vojne s Prusijo. V tej nevarni dobi bila je neobhodna potreba, vrediti notranje razmere v državi naši. Nezadovoljni so bili Madjari in slovanski narodi. Žal, da je poravnava v prvi vrsti zopet le zadevala, — ne uas Slovane, — temveč Madjare.
Na čelu tedanjemu kabinetu stal je grof Rihard Belcredi, zastopajoč zajedno urad državnega ministra in vodjo — policije. Minister za zunanje zadeve bil je Mensdorf, finančni minister grof Lariš, pravosodni minister baron Komors, vojni minister Fiank, minister pomorstva baron Burger, urad ogrske dvorne pisarne je zastopal grof Majldth iu minister brez „portfelja" je bil grof Esterhazy.
Izmed vseh členov tedanjega ministerstva živi jedino še grof Belcredi, vsi drugi preselili so se v večnost. Tudi izmed odličnih nasprotnikov ali prijateljev izjemnega zistema ostal je še samo vitez Schmerling.
Predsednik prerušene zbornice bil je vitez Has-ner, pozneje minister, in predsednik gosposke zbornice knez Karlos Auersperg.
Zemljevid imel je za one d6be ves drugačen obraz, nego dandanes. Sredi Evrope vladal je nemški „bund", h kojemu so spadale „nemške" dežele Av-
strije, torej tudi slovenske pokrajine. Cesarstvo naše je vzlic temu predstavljala celotna država; tedaj ni bilo še nobene monarhije avstro ogrske. V severni Nemčiji je kar gomzela cela vrsta držav in državic. Poleg hannoveranskega kraljestva ste bili nasavska in hesenska kneževina, svobodna mesta, republike Frankobrod, Hamburg, Bremen itd. Od te d6be so zginile vse te dežele iz koncerta evropskih držav, in namesto njih je nastopila zjedinjena Nemčija.
Prusija je bila država tretje vrste, nje krmilo imel je v rokah tedaj dve leti knez Bismarck kot ministerski predsednik. — V saškem kraljestvu je upravljal usodo države grofBeust, pozneje avstrijski • minister.
I Na Francoskem vladal je tedaj nedosežni Napoleon III., Alzacija in Lorena bili ste francoska departementa.
Na Laškem je dajal takt politiki general Alfonz de La Marmora, ministerski predsednik.
Cerkvena država, dasi oropana pokrajin Emilija, Umbrija iu Marka, ni bila povsem izbrisana iz vrste evropskih držav. Italija je sicer imela Nizzo iu Savojsko, katero je pozneje re galantuomo prodal Francoski, a po Benetkah je zelo hrepenela.
Anglija, imajoča lorda Palmerstone pri vladnem veslu, dvigala je še svojo zastavo na Jonskih otokih in na Helgolandiji.
Največ prememb dogodilo se je na balkanskem polotoku. Ondi je povstalo rumunsko kraljestvo in srbsko, kateri sta tedaj morali plačevati Turčiji še davek; dalje se je porodila Bolgarija; Grška in črna Gora bili ste razširjeni na troške Turčije.
Ruska, katero je vladal tedaj duhoviti kancler knez Gorčakov, usidrala je stoprav po poslednji I rusko-turški vojni moč svojo pri izlivu Dunava.
Avstrija je zasela Bosno in Ercegovino, Angleška ciperski otok, in od nekdaj silne Turčije
ostala je v Evropi samo senca; a tudi v Afriki je nje obiastvo propalo. Tunisa se je polastila Francoska, Egipta Angleška, massavskega pobrežja Italija. Samo na Portugalskem, kjer te dni hudo vre, dalje na Španskem, Švedskem in v Švici se ni nič premenilo.
Izmed sedanjih avstro-ogrskih ministrov je bil pred petindvajsetimi leti grof Taaffe solnograški deželni predsednik, vitez Dunajevski profesor in mestni odbornik v Krakovem, baron Praždk deželni poslanec in odvetnik v Olomuci in pozneje v Brnu, grof Falkenhaju ritmajster v pokoji in veleposestnik, markiz Bacquehem in baron Gautsch sta hodila še s knjigami pod pazduho v gimnazijo terezijanske akademije.
V	tej dobi bila so tudi izvršena velikanska, orjaška podjetja. Prekopali so sueški zaliv in pričeli 80 pričetna dela za prekopanje panamske ožine. Prekopali so dalje planinske orjake Ceniš, Gotard in Arel (v Avstriji). Atlantiško morje je spojeno s Tihim morjem s štirimi železnicami severo-ameri-škega kontinenta; dalje je zgrajena zakaspiška železnica do središča Azije; pogumni mornarji so pri-brodarili celo do severnega pola, Stanlej je prehodil in raziskal notranjo Afriko, — toda zadeve avstrijskih Slovanov, koje je tedni v nekem ljubljanskem hotelu praktikant deželne vlade kranjske nazivljal v svoji nemški nadutosti ^Ssuvolk", — ostale so pri starem!
Heniške naselbine na Rnskeni.
VIL
V	sedanjem času imajo v okroglih številkah naseljenci (bodisi že darovanih, bodisi kupljenih od raznih društev): v samarski guberniji okoli 800.000 desetin, v saratovski kakšnih 500.000 desetin, v
LISTEK.
Slavnostni govor.
Govoril pri Villiarjevi slavnosti v Planini, dne 8. sept. 1890 župnik Podboj.
(Dalje.)
Pokojni slovenski literat Levstik, ki je poučeval Vilharjeve otroke in spoznal njegove izredne zmožnosti, zlasti njegovo prirojeno pevsko žilo, vnel ga je še bolj za delo na zapuščenih lediLah slovenskega pisanja.
Tako so jeli prihajati na dan prvi plodovi njegovega pesniškega duha, Vilharjeve pesmi, od I. 1845. naprej v ^Novicah" iu slovenskih koledarjih, dokler jih ni sam Vilhar skupaj zbral in 1. 1860 podal slovenskemu občinstvu. Ponižno se izgovarja v začetku te zbirke in pravi o svojih pesmih :
,,Vem, da je lepših	.Jaz nisem Prešeren,
Cvetic po vrteh.	Ne Vodnikov stric,
Te pa so zrastle	Nabral pa sem nekaj
Na skalnatih tleh.	Domačih cvetic.
Če bodo vam vstregle. Izročam jih jugu. In segle v srce.	Kaj i njimi, že ve,
Uom drugih nabiral,	Naj sestram vonjajo,
Še lepših kot te.	Naj brate bude!"
Kakor ni vsakemu človeku dano peti, tako ni vsak poet dober pesnik. Kdor pa ima od Boga pesniški dar ter ob enem korenito pozna dnha in življenje svojega naroda, o najmanjši travici ljubko
zapoje. Oboje se nahaja pri Vilharju v obilni meri. Bil je rojen slovenski pesnik. Zato se vse njegove pesmi gladko bero, gladko pojo; — zajete so narodu iz srca, zložene so v njegovem duhu, — cvetlice so z domačega polja. Čeravno se vse njegove poezije ne morejo med klasične šteti, vendar so vse pri-jetne-domače, mnoge celo velečastne, iz vseh pa žari pesnikova gorka ljubezen do domovine.
Ni ga skoraj stanu, ni ga domačega dela, da bi ga ne bil Vilhar s kako pesmico počastil, — narodu v pouk in zabavo. Vse je radovedno čakalo, kedaj bode Vilhar zopet katero zakrožil in čuvši novo pesem njegovo, so jo Slovenci hitro znali, prepisovali in razširjali. Kmalu se je pela po mestih in vaseh, — vsa dežela je oživela vsled milega pe-vanja in nedolžnega veselja. — Vilharju je bilo lahko pesem zložiti. Ce je bila ugodna prilika iu on pri dobri volji, kar v hipu je imel pesem skupaj ter ob enem na glasovirju zaigral melodijo, — tako mi je pravil učitelj njegovih otrok. Mnogo pesem njegovih je bolj lokalnega značaja, n. pr.: „Raz-drški smo fantje", „IIali, halo, želoda več ne bo!", ki jo je ohranila le še tradicija.
3. Da so Vilharjeve poezije — kar čez noč, bi rekel — narodne postale in se Slovencem prikupile kakor nobene druge, je pripomogel ugoden slučaj, da je Vilhar sam zložil svojim pesmim krasne napeve. Bil je pesnik in ob enem skladatelj. Kako redkoma sta združena ta dva talenta v eni osebi! In tudi pri skladbah svojih je vedel Vilhar udariti
na pravo struno. Svoje melodije je vbiral po vzgledu naših narodnih pesmi: priproste iu lahke, a vendar tako mile in sladke, da se na prvi hip primejo poslušalcev. Njegove pesmi: ,.Po jezeru bliz' Triglava", „Mila, mila lunica", „Sem slovenska deklica", „Bom šel na planince", „Ko tičica sem pevala", „Ne vdajmo se!" in druge se pojo po vsem Slovenstvu, pojo jih ne le izurjeni pevci, poje jih tudi kmečko ljudstvo: fantje pod lipo, dekleta kadar posedejo k delu doma in na polju, hlapec iu pastir, vse poje Vilharjeve pesmi, ne vedoč, da so odmevi z njegove strune, s strune našega planinskega rojaka.
Pa ne samo po Slovenskem, tudi dalje so segle Vilharjeve pesmi. Mej Hrvati iu Srbi, Rusi in Cehi so Vilharjeve pesmi skoraj tako domače, kot pri nas. Reči smem na kratko, da poleg slovenske „inarzeljeze" Jenkove „Naprej zastava slave!" ki je znana vsemu slovanskemu svetu, so Vilharjeve skladbe najdalje prodrle. In naj poreko glasbeni kritiki, kar hote, naj dokažejo, da je bil Vilhar le samouk v glasbi, da se ni strogo držal glasbenih pravil, tega nihče nikoli ovrgel ne bode in to je in ostane njegova slava, da je znal peti za narod. Malokateri pesnik je doživel to slavo, ali recimo nobeden, da bi si narod pesmi njegove tako do cela osvojil, kakor Vilhar. „Venee vseh njegovih skladeb gre brez dvojbe pesmi „Po jezeru bliz' Triglava", — tako mi piše Vilharjev sin, genijalni komponist Franc Serafin, in ko ne bi bil naš slavljenec nobene druge pesmi z melodijo zložil, kakor to edino,
Besarabiji 600.000 desetin, v tavriški guberniji 900.000 desetin, v jekaterinoslavski 800.000 desetin, v hersonski 700.000 desetin, t kijeVski, podolskl in voiinski 800.000 desetin — tedaj vkup okoli 5,100.000 desetin zemljišč. Pa če prištejete k tema še en milijon desetin, ki jih imajo tujci na Poljskem , v severno-zapadnem in beloruskem kraju, neprište?aje semkaj v najem ?zeta zemljišča, vidi se, da imajo Nemci na Baskem sploh v svojih rokah ie čez 6 milijonov desetim zemljišč.
Šest milijonov desetin najboljšega zemljišča in v najboljših krajih Rusije, v rokah tujcev in Busom čisto neprijazne narodnosti — to gotovo ni nobena šala! S takšnimi okolnostmi je treba gotovo računati. Zemljepisna dolgost razširjenih nemških naselbin na zapadu, jugo-zapadu in jugu Rusije že sama na sebi dovolj jasno pokazuje, kako le-ta dosedanji ntihi" protivnik Rusije sistematično napreduje po stalno razviti osnovi, katero on z divno vztrajnostjo izvaja tembolj energično, čimbolj Rusija omahuje, da porabi sredstva proti temu nemškemu navalu na iztok.
Pozorni pogled na zgorej imenovano karto bode prepričal vsakega, da mislijo Nemci na Ruskem samo na to, kako bi mater zemljo, pravo Rusijo, oddelili od njenih zapadnih krajev, od ustij njenih velikih rek in morskih obal na jugu, iugoiztoku in od baltiških obal, da Ruse potisnejo dalje na severo-iztok, pa da naenkrat dob^ v svoje roke vse najboljše žitnice Rusije in ostale izvore njenega pri-rodnega in obrtnega bogastva, ki ležč v področju njihove namišljene okupacije, ter da na ta način prisilijo Rusijo, da bode v pogledu narodnega gospodarstva večni kontribuent Nemčije.
Ta cilj pa ne mislijo morda doseči danes ali jutri, nego ga oni kanijo doseči v bližnji ali daljni bodočnosti, ali za to oni napredujejo neprenehoma stalno in postojano v svojih namerah. To otočje ali ti etapi nemških kolonij in tujih veleposestnikov, ki se razširjajo od zapadnih mej Rusije ob strategičnih potih v srce Rusije, imajo tako rekoč samo zname-novanje posredno, pomočno, namreč da v slučaju vojske na vsak način olajšajo navale Nemcev. Ali celo področje nemških posestev, ki se razširja kot široka proga po ruskih krajih, od zapada skozi jug na iztok — to že ni več sredstvo, nego samo cilj, ki se mora uresničiti v bodočnosti, kot nasledek srečne vojske za Nemčijo proti Rusiji.
Pa tudi zares, ko bi se Nemcem posrečilo: 1. zbrati nekdaj v tem področju vsaj 50 odstotkov celega zemljišča (a oni, kakor je videti, tudi hrepene za tem, da bi v 30—40 letih dobili vse v svoje roke); 2. pomešati med tamošnje ruske prebivalce svoje doseljence iz Nemčije, katerih število bi vsled naravnega prirastka in vsled neprestane nove emigracije naraslo za nekolikokrat veče, nego U je sedanje veliko število; 3. da se ruski prvotni prebivalci, na vse strani stiskaui in gneteni od nemških doseljencev, tudi nadalje morajo seliti, kakor do
zdaj, in tako bi se od leta do leta manjšal odstotek ruskih prvotnih prebivalcev na imenovanem področju, a število nemških „prtjStelJev" iM"' njihovih ruskih .pobratimov*, katere je' protestantska propaganda spreobrnila k sekti .Itundistov",^1-8810 bi neprenehoma kakor do zdikj: ni Ii v takšnih okolnostih mogoče, da bi se Nemčija po programu Knezebeka, Bunzena in Hartmanna, v slučaju z4-njo srečne vojske z Rusijo, polakomnila za celim zgoraj imenovanim področjem zemlje, sklicevaje se pri tem na odstotke nemških posestev na tistem zemljišču in na razmerje tamkej pomešanega prebivalstva, kakor tudi na njegovo versk« bliženje s protestantizmom in na množino čisto nemških trgovskih obrtov iu drugih podjetij, zavodov, tovarn itd.
Kdor se spomni onega, s kakšno brezobzirnostjo je Prusija vzela Danskej Šlezvig, Fraucoskej pa Alzacijo-Lotaringijo, kdor uvaža one politično-eko-nomske uredbe, katere je ona vpeljala v teh zemljah poprej, nego jih je osvojila ter jih tudi po osvojenju izvaja — le-ta si more zares misliti, da zgorej navedeno mnenje ni nemogoče. Vse to je čisto nemško, čisto v duhu in značaju nemškem, ter po vročih željah prvih nemških mož kakor Knezebeka itd. A razven tega, kakor smo že rekli, mora se ta zistema-tična osnova Nemcev na Ruskem poprej ali kasneje izvesti.
Za poslednjih 68 let se je prebivalstvo Nemčije podvojilo. Leta 1820. je štela Nemčija 26,291.000 duš, leta 1880. pa je imela že 45,284.000 duš, a leta 1888. polnih 46,856 000 duš. Presežek je potoval dolgo let v Ameriko ter se je za vselej zgubil brez koristi za domovino njegovo. Kaj ni tedaj mnogo bolje in koristneje, da se ta presežek prebivalstva stlači v sosedno Rusijo, kjer bode v naj-bUžji dotiki z materjo zemljo, dapač jej prinašal še veče koristi, nego li bi jih prinašal doma? Spomnimo se samo tega, da ui nič drugega provzročilo naval Germanov v rimsko državo, nego pregosta naselitev Nemčije, ter jo konečno tudi osvoji; spomnimo se samo, da je sličen vzrok kasneje prisilil nemške naseljence na borbo s Slovani, katere so potisnili na severoiztok sedanje Nemčije. Spomnimo se tudi tega, na kakšen način se je slovanska zemlja baltiških .Pomorancev" spremenila v sedanjo nemško ,Pommern", kako se je slovanski „Branibor" spremenil v nemški ^Brandenbnrg", slovanski ,Zverin", „Stetin", „Starhrad", .Kalovec" i. dr. v nemški ,Schwerin", „Stettin", ,Stargard", ,Konigs-berg* i. dr.; da, tudi Berolin stoji na slovanskih kosteh. Spomnimo se konečno tudi tega, kako se tako rekoč pred našimi očmi, včeraj in danes slovanski Poznanj Prusije brezobzirno spreminja v nemško pokrajino, na kakšen način se tamkej gubi slovanski prvotni živelj, iu kako se preganja jezik slovanski.
Kdor tedaj noče biti hot6 gluh in nem nasproti vsemu, kar je že nemški živelj na slovanskem zemljišču izvel in še vedno izvaja, sedaj Je posebej
zaslužil je našo hvalo in priznanje, zakaj, odkar je zložena, ne mine dan, da bi se ta mila, narodu nad vse priljubljena pesmica ne pela po slovenski zemlji.
Lepe so cvetlice, a še lepša je mila pesem domača. Cvetlice ovenejo, pesmi pa slovijo leta in leta. Dokler bode živel narod slovenski, živele bodo v njem in ž njim Vilharjeve pesmi, ker so kos njegove krvi, ker se prilegajo njegovemu srcu kakor nobene druge.
Naša Planina je zgubila svojo nekdanjo čast in slavo, imenitnost in bogastvo, žal res! — toda ena čast in slava jej ostane na veke: da je v njej tekla zibka slovenskemu narodnemu pesniku in skladatelju Miroslavu Vilharju.
4. Ko smo pregledali domoljubno delovanje Miroslava Vilharja kot pesnika in komponista, ozrimo se na njegove politične borbe! V tem oziru ga najdemo kot deželnega poslanca v prvem deželnem zboru. Bil je voljen v skupini kmetiškib občin v Postojini s pokojnim našim rojakom Korenom vred. Čeravno ni imel daru govorniškega, je vendar v klubu in odsekih marljivo deloval za napredek dežele in izpeljavo našega narodnega programa.
Važnejše je njegovo izdavanje slovenskega političnega časopisa. Da je poleg ,Novic" Slovencem treba še drugega ndrodnega hsta, spoznalo se je precej v začetku ustavne dobe. Vilhar se torej od-joči izdajati političen list in 2. januvarija i. 1863.
pride na svetlo 1. številka časnika „Napreja" — toda „Naprej", žal, — še leta ni dočakal, kajti že v št. 78. piše Vilhar: »Današnji list je zadnji „Na-prejev" list. Grenke vzroke te dogodbe zagrebljem v svoje srce. Jemljem slovo rekoč: Živimo za narod, izobražujmo se, zložimo se v korist domovini in cesarstvu! Bog je pravičen. — On meri pota narodom in tudijnas vidi. Akotudi nas je malo, vendar čutimo, da smo enega debla, ene krvi — torej Bog z nami!"
Mej temi grenkimi vzroki je bil poleg velike materijelne zgube glavni ta vzrok, da sta imela Vilhar kot vrednik in Levstik kot prvi sotrudnik lista tiskovno pravdo. Zadnji se je srečno iz nje izkopal, Vilhar pa je moral za šest tednov v ječo. V »Napreju" so bili namreč priobčeni trije članki, v katerih se je to zahtevalo, kar si je slovenski narod, odkar se politično zaveda, za prvo točko svojega programa zapisal, zedinjenje vseh Slovencev. In I. 1864. je bil Vilhar zaprt, ker je v svojem listu priobčil o tem tri jako mirno pisane članke. Ta čas je veljalo za veleizdajstvo, če je kdo opomnil, da so kranjski in štajerski Slovenci eno telo, eno bitje. Danes seveda je drugače in nihče se skoraj ne spotiče, če se napiva in napeva zmagam velike Prusije.
Ta nezgoda je Vilharju zagrenila veselje do politike. Odtegnil se je javnosti in krenil iz Ljubljane domov ter živel do smrti na samotnem gradiču sredi skalnate Pivke.	(Konec sledi.)
na Ruskem, le-ta se je moral popolnoma prepričati, da imajo te nakane Nemcev v Rusiji odločen, ziste-matično izveden cilj: odtrgati zapadne Sn južne kraje Basije od matere zemlje ter odločiti. Rusijo od ustij njenih velikih rek in morskega brega, od teb blagoslovljenih zemelj, na katerih počiva ves njen bodoči razvoj gospodarski in njeno bogastvu, ter na ta način potisniti Rusijo, kot večnega gospodarskega tekmeca pruskega, v uralske iu azijske 8te~pe.
Politični pregled.
v Ljubljani, 25. septembra. Motran|e dežele.
Spomenico italijansko - tirolskih poslancev, vsled katere naj se Tirole razdele na dva dela, razpravljajo sedaj obširno avstrijski listi. Spomenica zahteva, da se poleg skupnega deželnega zbora vstanovita posebna deželna zbora za Nemce in Italijane; seveda bi bil po tem načrtu skupni deželni zbor brez pomena. V ta namen naj se spremeni volilni red; veliko posestvo razdeli se na dva dela in vsak obrani po pet poslancev. — Posebna zbora pa bi imela določevati in oskrbovati: a) kmetijstvo, b) javne stavbe, c) dobrodelne naprave, d) letne proračune, e) občinske posle, f) uk in bogo-č.-tstje itd.; to se pravi po domače: skupnemu deželnemu zboru se odvzemo vse pravice, ki se razdele posebnima. — Splošno listi zatrjujejo, da skcro ni misliti, da bi Italijani vspeli s svo)imi prenapetimi in vzlasti v sedanjih razmerah neumestnimi zahtevami. Sicer poročajo italijanski listi, da bodo njih poslanci zapustili deželni zbor, ako se jim ne izpolnijo v tem oziru njih zahteve, vendar je malo upanja, da bi jim tudi kujanje pripomoglo do boljših vspehov.
Podpredsedniku deželnega šolskega sveta gališkega, državnemu poslancu dr. Bobr-zjnskemu izročilo se je po dogovoru z naučnim ministrom vodstvo vsega šolstva v Galiciji; v ta namen je dr. Bobrzynski vladi predložil načrt, po katerem hoče izvrševati svoj važni posel; odložil je že svoj deželnozborsui mandat in najbrže se tudi odpove državnozborskemu, da bi tem vspešneje mogel se posvetiti novemu svojemu poklicu. Dr. Bobr-zynski je tudi Slovencem naklonieu prijatelj; bil je lani z državnim poslancem ,Fr. Šukljejem na Bledu pri IV. skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, ter se ob tej priliki jako laskavo spominjal slovenskega naroda.
Slovansko politično društvo Jednota*' na Dunaji je sklenilo, da pri volitvah za deželni zbor v dunajskem okraji Margarethen pobija kandidaturo dr. Lueggerja, ter je postavilo za češkega kandidata skriptorja dvorne knjižnice Ferd. Menčika. Ne bodemo se motili, ako trdimo, da imajo pri tem raz-dvoju dunajskih Cehov in antisemitov svoj nos židovi nemški in češki, ki zlorabljajo narodno občutljivost, da bi laglje zmagali s svojimi kandidati. Dasi antisemitje niso prijatelji Slovanov, smemo vendarle reči, da bi hujše ne mogli zatirati Slovanov, ako pridejo na krmilo, kakor jih že desetletja zatirajo židovski liberalni Nemci. — To cepljenje glasov na kvar obče krščanski stvari gotovo ni politično.
Tnanje driare.
Nemčija. Kakor piše „National-Zeitung", govoril bo dne 6. oktobra italijanski ministerski predsednik pri pojedini, njemu na čast v Florenci prirejeni, posebno o trodržavni zvezi. Povdarjal bode mej drugim, kolike koristi ima Italija od imenovane zveze in kake nevarnosti bi jej zapretile, če bi se ločila od Avstrije in Nemčije. — Nemško konservativno časnikarstvo piše zadnji čas mnogo o nemškem plemstvu in njegovem slabem vplivu na nižje sloje prebivalstva. Nemški „plemenitniki" so ljudstvu v spotiko, namesto da bi mu bih v vzgled. To pričajo mnogi samomori v teh krogih.
Italija. Kakor piše neki italijanski list, razpravljal je italijanski ministerski svčt 22. t. m. o zmanjšanji troškov v vseh, tudi v vojnem ministerstvu. Vojni minister baje namerava, storiti vse, kar bo mogoče, da bi zmanjšal troške v vojnih zadevah, kolikor bodeti to pripuščali organizacija in vrlina armade.
Francija. Protisuženjski kongres, o katerem smo že poročali, sprejel je jednajst resolucij. Najvažnejše izmed njih so : Delo protisuženjstva se razdeli med narodne odbore, kateri imajo neodvisno organizacijo in delovanje. Kongres se bode posluževal pred vsem mirnih sredstev, posebno delovanja katoliških misijonarjev. Narodni odbori si bodo prizadevali, da se bodo zasebniki po določbah bruseljske konference prostovoljno vdeleževali zatiranja suženjstva. Kongres želi, da bi sv. oče dovolil vsako leto nabiranje doneskov v ta namen. Kongres opozarja mohamedanske države na nevarnosti, katerim so izpostavljeni zamorci vsied nekaterih mohame-dan.skih razkolov, ter želi. da ne bi bila sredstva, poslana v to svrho katoliškim misijonarjem, obda-čena. Kardinal Lavigerie je zahvalil naposled Angleže, kateri SO se vdeležili kongresa za ujihova
delovanje, ter angleško vlado, katera širi v nesrečnih krajih omiko ter s tem zatira snženjski stan. Kongresa se je vdeležilo vsega vkupe do 800 oseb. — Ketadovoljnost med francoskimi delavskimi krogi se vedno pojavlja. Dnš 23. t. m. je ustavilo v pariških papirnicah 300 delavcev delo. V St. Etienu 80 zapretili delavski zastopniki, da bodo vsi rudarji ustavili delo, če se jim ne poviša zaslužek. — Povodenj na južnem Francoskem vedno narašča. Promet na železnični progi Marseille-Ljon je prenehal. Vsi pritoki reke Bodana so izstopili iz svojih strug ter na daleč poplavili deželo. Mnogo ob Bodanu ležečih krajev je pod vodo. Dosedaj je šestnajst Ijudij žrtva povodnji. Skoda, katero so provzročile narasle vode, je velika.
Švica. Na željo zaveznega komisarja Knozlija poslala bo švicarska vlada dva batalijona pešcev iz Berna oziroma Lucerna v kanton Tesin, in sicer prvega v Mendrisio, druzega pa v Bellinzono. Dnš 4. oktobra bodo v Tesinu štirje batalijoni vojakov in jeden polk dragoncev, da bodo zabranjali nemire, ki utegnejo navstati tedaj v Tesinu. Posvetovanje o tesinski zadevi v ndrodnem svetu se je določilo za prihodnji petek. Koliko sitnosti in skrbi napravljajo framasoni v miroljubivni Švici, razvidno je iz tega in druzih poročil. Nesrečna dežela, kjer vzdiguje ta kačja zalega svojo glavo.
Portugal. Kakor poročajo uradna poročila, imeli so nemiri v Goi povodom volitev v občinski svet le bolj lokalen značaj. Ljudstvo je metalo bombe mej vojake, kateri so streljali na razburjeno množico. Osem meščanov je mrtvih, mnogo pa ranjenih.
Turčija. V posvetovanja vprašanja o privilegijih grškega in armenskega patrijarhata sestavljena komisija je razpuščena, ker so si bili odlični vdeleženci preveč navskriž v svojem prepričanji. Vendar se bode na njeno mesto v kratkem druga komisija postavila, tako vsaj zagotavljajo poročila.
Vzhodna Afrika. Iz Sansibarja se poroča dnš 23 t. m.: Nemec Kiinzel se je dnš 15. sept. spri z domačinci v Vitu. Kiinzel in sedem druzih Nemcev je usmrčenih. Obiastva že neki preiskujejo to stvar.	. .
Izvirni dopisi.
Iz Krškega, 22. septembra. (Cerkvena slovesnost in razne stva.i.) Že v soboto so gromeli topiči, naznanjajoč prihodnji veliki praznik. Včeraj namreč je bilo blagoslovljenje vikarijatske, mestne cerkve, popolnoma čisto prenovljene.
Velečast. dekan iz Leskovca, velezaslužni gosp. dr. J. Sterbenec, je ob 10. uri najprej z obilno asistenco blagoslovil cerkev; potem je v izbornem govoru razlagal rek kralja Davida: „Preobrazil bodem obličje zemlje". Kakor je stari zakon čisto spremenjen, preobražen v novi zavezi, tako je tndi mestna, prihodnja župna cerkev krška čisto novo preobražena, okrašena tako, da bode ponos, slava, veselje novim faranom. Da se je pa to prenovljenje nčiniti moglo, gre hvala in slava preblagemu, velikodušnemu srcu največje dobrotnice Krške, preblago-rodne gospe Hočevar-jeve, koji je Bog dal obilno darov tega sveta.
Povsod deli tolikanj dobrega, velikodušnega, da je sam presvetli cesar priznal velike njene zasluge.
Po kom pa so nebesa vnela to preblago srce za krasoto hiše božje? Po velezaslužnem vikarju, gosp. J. Knausu, ki je vsem dobrodelnim napravam gospe Hočevarjeve istiniti duhovni oče. Slava sto-terna obema!
Po izvrstnem govoru so prenesli sv. zakramente iz cerkve Sv. Duha. To pa je cerkica v jako lepem slogo sezidana; žal, da je tako zelo zanemarjena.
Sledila je sedaj velika sv. maša. Petje na k6ru je bilo tudi kaj prijetno in umetno. Meščanska garda, pod vodstvom g. stotnika Dragotina Ženerja, stala je v svoji uniformi pred cerkvijo in kakor dobro izvežbani vojaki, povzdigovala slovesnost s točnim streljanjem. Tudi gre vsa hvala domači požarni brambi zjedinjeni z videmško, ki ste red pri toliki gneči ljudstva izvrstno vzdržali.
Kako pa je cerkev okrašena, kako preobražena? Tako prekrasno je, da je ljudstvo kar očarano strmelo in se ni moglo načuditi tej lepoti. Neki možiček je rekel: „Se Jeruzalem nima tako lepe cerkve," in neka ženica: „To so prava nebesa." — Zares je lepa! Vsi trije altarji, leca, orgije in ves zid so prenovljeni v zlogu cerkvi primerjenem. Altarji so vsi vnovič pozlačeni in pobarvani, kakor bi bili vsi novi. Obok in ves zid je s fino ornamentiko okrašen. Na oboku je glavna barva temno-zelena, brez števila zvezdic se lesketa kakor v najjasnejši noči, podoba nebeškega raja. Rebra in zid po stranšh so rujave barve, s cvetlicami in simboličnimi podobami. Tlak pred velikim altarjem je iz cementa, podoba najfinejšega prta. Dve okni za velikem altarjem, iz
Inomosta naročeni, sta pravi kras. Na epistelski strani predstavlja podoba sv. obhajilo. Sam Odrešenik obhaja namreč pobožno dušo. Na evangeljski strani pa je venčanje Matere Božje po sv. Trojici. Tretje okno v presbiteriju ima v sredi sladko ime Marijino, drugo je oroamentika, kakor tudi v dveh oknih sredi cerkve. Pri stranskih altarjih sta okrogli okni. ,Eece homo" in »žalostno Mater Božjo" predstavljajoči.
Tudi zunanja oblika cerkve je prenovljena. Okoli cerkve pa je gospod vikar dal svet poravnati iu znižati. Zato je bilo malo zidii potrebno. Še lepše pa bode, ko bodo po zimi vsa drevesa odstranjena, da se bode cerkev v vsej krasoti bolj videla, in da bi se vlažnost zabranila.
In tako sem po vrhu malo popisal krasoto mestne cerkve. Mislim, da res nima Kranjska, osobito Dolenjska, izvzemši Ljubljano, tako krasne hiše božje.
Naj omenim še pri tej priliki, da je preblago-rodna gospa Hočevarjeva dala tudi novo cerkev na pokopališči postaviti. Zidovje je dovršeno, zdaj se znotraj lepša. Pravijo, da bode ornamentika še lepša, kakor v mestni cerkvi. Kadar bode dovršena, bode se poročalo. Z velikimi troški se tudi na pokopališču zida mavsoleum. Pravijo, da bode kaj posebnega, monumentalnega, kar se nekoliko že zdaj lahko spozna.
Kdo pa je mojster vsemu delu? Nikdo drugi, kakor veliki umetni slikar, ki je tako veličastno ; preosnovil katedralo v Zagrebu, gosp. Klausen. Vsa čast njemu!
Naj omenim še, da se jako čudno dozdeva vsem Krčanom, osobito pa plemeniti gospej H., ki je že pred dvema letoma potrebno svoto vložila, da še do zdaj ni ta reč rešena.
Javljam tudi konečno vsem predragim součen-cem, da naš součenec, veseli Tone Zupanec, bivši vladni komisar, ima na tukajšnjem pokopališču lep spominek s fotografijo v kamen izdelano, ko je na mrtvaškem odru ležal. Naj v miru počiva! M. L.
Iz turjaške občine, 23. septembra. Mnogokrat čitamo v listih, da je ta ali ona občina izvolila katerega za isti kraj zaslužnega moža častnim občanom. To je pač lepo, da se na tak način priznavajo zasluge odličnih mož. Vendar mora v vsaki reči biti neka mera, in nezmiselno je, obsipati kogar-koli z jednakimi častmi samo iz osebne naklonjenosti ne glede na to, ali ima dotičnik v resnici kaj zaslug ali ne. Tako ste nedavno tudi Vi mej novicami naznanili, da je turjašsa občina izvolila za častne občane g. dr. pl. Thomana, okr. glavarja v Kočevju, g. Sufiaja, okr. sodnika v Velikih Laščah, in bivšega davkarja g. Supančiča. Za nas je bila to v resnici novica, ker občinski odborniki sami tega niso vedeli. Gosp. župan je namreč po prigovarjanju neke osebe brez daljšega premisleka poslal zapisnik odbornikom, da ga podpišejo. Le-ti so podpisali drug za drugim, ne da bi vedeli, kaj. Gosp. župan bi bil moral sklicati odbornike k seji in jim razložiti svojo namero. Ku bi bil to storil, nobeden ne bi bil izvoljen. Priznamo jaz in moji somišljeniki, da so imenovani gospodje spoštovanja vredni možje, a njihove posebne zasluge za našo občino so nam neznane. Primernejše bi bilo, da bi jih bili Laščanje izvolili, ker imajo morda več vzrokov. Eden teh gospodov tudi ni prijatelj našemu jeziku, torej bi noben zaveden rodoljub tega ne storil, kar je naš g. župan, kateremu svetujemo, naj bi se za druge občinske stvari bolj pobrinil.
Iz Čepovana, 23. septembra. Dnš 16. t. m. smo imeli pri nas birmo. Prevzvišeni knezonadškof so se pripeljali k nam dnš 15. t. m. zvečer pri krasnem jesenskem vremenu. Veseli občani so jim napravili več slavolokov s primernimi napisi in postavili mnogo majev z zastavami, gospod župnik pa se je celo leto trudil, da je cerkev dostojno prenovil, postavil novo lopo iz obrezanega kamna in z železno ograjo ogradil pred cerkvijo razširjeni prostor.
Pri vsprejemu je birmanec se poklonil pre-vzvišenosti s primerno pesmico, in drugi dan pred odhodom so zopet prišli birmanci knezonadškofa zahvalit v vezani besedi, katero je zložil mlad tukajšnji dijak. Birmancev je bilo črez 400, duhovnikov pa 15. Mej njimi je bil tudi znani gospod dr. Mahnič, ki je prišel najpridnejšemu birmancu birmo zavezat. Potem se je dogovoril s stariši, da pojde dečko v mesto v šolo, kjer hoče v najbolj blagem in obsežnem smotru se botra skazovati svojemu birmancu-varovancu. Cerkveno opravilo je tra-
jalo od 9. do 1. ure popoldne. Po obedu so prevzvišeni gospod še nekaterim duhovnikom dovolili ivdijenco, potem pa se vrnili v Gorico spremljani od nekaterih gg. duhovnikov in s čuti hvaležnosti in ljubezni.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je podaril za šolo pri Sveti Marjeti pod Ptujem 150 goldinarjev.
(Baron Scndier contra .Vaterland".) Z Dunaja se brzojavlja: V pravdi barona Scudiera proti ,Vaterland"-u je bil včeraj obsojen vrednik Koller na osemmesečni zapor in odgovorni vrednik Rath na 50 gld. globe, oziroma na desetdnevni zapor. Ob jednem je „Vaterland" obsojen na 200 gld. zgube pri kavciji. — Pri tej priliki omenimo, da nam telegrami v obče dohajajo popačeni in večkrat nerazumljivi. Ravno o tej stvari so bile v včerajšnjem telegramu grozne bedastoče. Ali bi se ne mogel ta nedostatek odpraviti?
(Slovenske vloge.) „Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" je poslalo mestnemu zboru celovškemu slovensko vlogo, ki je bila odklonjena, češ, da je uradni jezik občine nemški. Društvo je vložilo priziv, katerega je deželna vlada odklonila, ministerstvo za notranje stvari pa je prizivu ustreglo. Občinski zastop je v zadnji seji sklenil, da se bode pritožil na upravno sodišče proti ministerskemu odloku. Upamo, da bode upravno sodišče istega prepričanja, kakor notranje ministerstvo; vsaj je slovenščina na Koroškem vendar deželni jezik.
(Duhovniške premembe v Ijnbljanski škofiji.) C. g. Ferdinand Kogej, župnik v Zgor. Tuhinju, je dobil vikarijat Črni Vrh nad Idrijo. C. g. Lud. Jenko, kapelan v Trnovem pri Ilir. Bistrici, je dobil faro Knežak. — Prezentovani so nastopni čč. gg.: Andrej P e t e k , župnik v Polšniku, za faro sv. Križ pri Litiji. Alojzij K u m m e r , župnik na Brdu, za faro Retšče. Janez P 1 e v a n e č, župnik v Soteski, za faro Boštanj. — Premeščeni so čč. gg.: Jožef Laznik, kapelan na Vrhniki, je postal farni oskrbnik v Podlipi; Peter Bohinjec, kapelan v Dobrepoljah, pride na Vrhniko; Ivan D o b n i k a r , kapelan v Laščah, dobil je I. kapelanijo v Dobršpoljah; Jožef Kos, kapelan v Toplicah, gre za farnega oskrbnika na Sela pri Sumbregu; Jakob P o r e n t a , kapelan v Leskovcu, gre v Košano; Anton Š m i d, kapelan v Št. Jerneju, grš v Leskovec. — Na novo so nameščeni čč. gg.: Janez P i b e r , semeniški duhovnik, za kapelana v St. Jerneju; Frančišek Fik, novomašnik, za kapelana v Toplicah; Anton Pfajfar, novomašnik, za II. kapelana v Dobrepoljah; Simon S m i t e k , novomašnik, za kapelana v Laščah. — Stalni pokoj sta si izprosila čč. gg.: Frančišek Waldecker, župnik v Boštanju in Anton D o-m i c e 1 j, vikar v Črnem Vrhu nad Idrijo.
(Iz Wl)rishofena) se nam poroča: Mil. gospod knezoškof mariborski zapusti dne 25. t. m. Kneip-pove kopeli ter se vrne v spremstvu prečast. gosp. dr. Fevša v domovino. Pri gosp. Kneippu je bilo letos na tisoče bolnikov, med njimi šeststojedenin-štirideset duhovnikov.
(Ogenj.) Včeraj popoldne je nastal ogenj v hiši posestnika Poklukarja. Unela se je posestnika Hudovernika hiša. Bleško gasilno društvo je z velikim trudom udušilo ogenj.
(Gosp. Gregor Pečnjak) iz Hinj, ki je dovršil prvo leto na ljubljanskem bogoslovnem učilišču, je vsprejet v bogoslovni zavod čč. oo. jezuitov v Inomostu. Na ondotnem vseučilišču bode nadaljeval svoje študije ter se učil modroslovja in skolastiške dogmatike.
(Štajarska deželna razstava.) Presvetli cesar je C. kr. avstrijskemu sadjarskemu društvu podaril dve častni darili, trideset in dvajset zlatov, za sadno razstavo od 25. sept. do 4. oktobra v zvezi z letošnjo štajarsko deželno razstavo.
(Slovanska strpnost — nasproti nemški slavnosti.) Nemško telovadno društvo .Aar" v Plznji proslavljalo je minolo nedeljo šestindvajsetletnico svojo z .razkritjem" svoje zastave in otvorjenjem nove telovadnice. Gledš na to, da je bila slavnost v vsem svojem obsegu — celo z javnim sprevodom po najživahnejših ulicah mesta — dovoljena, sodimo, da obiastva plzenjsko prebivalstvo in ondotno mestno zastopništvo smatrajo za bolj spodobno in taktno, nego se je pokazala opavska in celjska klika. Plzenjska policija jc bila vsa zbrana in je vzorna
skrbela za red, da so mogli ^Aari" praznovati svojo (ilavnost. Občinstva ni bilu na ulicab, razven nekoliko radovednežev. C. kr. priv. zbor meščanskih strelcev, ki sestoji izključno ii čeških meščanov, prepustil je turuerjem za to slavnost godbo svojo v — polni paradi!
(Z Duuaja) se poroča, daje tamošnje slovansko gledališko društvo dne 21. t. m. priredilo predstavo oa kori8t*poplavljencev na Češkem. Vdeležba je bila velikanska; med prisotnimi odličnjaki sta bila minister baron Pražak in grofHarrach. Tudi več Slovencev se je vdeležilo te dobrodelne predstave, ki je imela čistega dohodka blizu 2000 gld.
(Na zagrebškem rsenčiliščn) je bilo v minolem letnem semestru vpisanih 363 slušateljev, in sicer iz Hrvatske 270, iz Slavonije 61, iz Dalmacije 12, iz Ogrske 8, iz Istre 2, iz Štajerske 3, iz Kranjske, Češke in Srbije po 1, iz Bolgarije 3 iu iz Gorice 1. Bednih slušateljev je bilo na bogoslovskem oddelku 39, na pravoslovskem oddelku 171, na modroslovskem 51; izvanrednih na bogoslovskem 65, na modroslovskem 13. Farmacevtov je bilo 24.
(SnSa.) Z mnogih strani dohajajo poročila o veliki suši. Tako nam piše prijatelj iz Šmartina pri Litiji, da že uad dva meseca niso imeli izdatnega dežja. Kmetje ne morejo orati in sejati; ljudje ne pomnijo, da bi bili pridelki tako zgodaj pospravljeni 8 polja, kakor letos vsled suše. Tudi mnogi kovači ue morejo delati, ker so se potoki usušili.
(Slovenske paralelke.) Naučno ministerstvo je dovolilo, da se prva slovenska paralelka na mariborski gimnaziji razdeli v dva oddelka.
(Kranjska komisija za pogozdovanje Krasa) je ta ponedeljek pričela ogledovanje onih prostorov, ki se bodo prihodnje leto zasadili.
(Odbor za osuševanje ljubljanskega barja) zboruje prihodnjo soboto ob VjIO. uri v prostorih c. kr. kmetijske družbe.
(Novo pošto) bodo odprli s 1. dnem oktobra 1.1, pri sv. Volbenku pri Središču na Štajarskem.
(C. kr. okrožnem sodišču v Celja) Je prideljen okr. sodnik g. K. \Venger.
(Za župnijo Gorenji Grad) na Štajerskem je prezentovan č. g. Frančišek Dovnik, profesor morale in podvodja kn.-šk. bogoslovnega semenišča v Mariboru.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) v Škofji Loki ima v nedeljo, 28. septembra, ob 5. uri popoldne v čitalnični dvorani svoj občni zbor. K obilni vdeležbi uljudno vabi	ODBOR.
(Za vodovodno škodo,) provzročeno v hiši, odgovorni so nasproti hišnim posestnikom vsi najemniki, in da bi bila ta škoda provzročena po poslib, tako je te dni razsodilo najvišje sodišče na Dunaji. Neka služkinja je namreč pustila vso noč odprt vodovod in s tem hišo zaplavila. Slnžbodajalec moral Je škodo poravnati ob svojih troških.
(Bosniški Turki v Trstu.) Kakor poroča „Edi-nost", ukrcali so se turški romarji iz Bosne, ki so bili v Meki, na Lloydov parnik „Reka" in so sedaj na potu v Trst. Tržaška mestna delegacija je prosila osrednjo vlado, naj bi se romarji izkrcali v Solunu, da ne bi v Trst zanesli kolere, ki se Je že prikazala med njimi. Vlada tej prošnji ni ustregla in
romarji se bodo ustavili v lazaretu sv. Jerneja pri Trstu.
(Dobitek.) Zadnji glavni dobitek komunalnih dunajskih srečk v znesku 200.000 gld. je dolgo ostal brez imejitelja. Te dui pa je prišel po lepe novce vladni svetovalec in nadzornik pri državnih železnicah, Fr. Sebulz iz W(ihringa pri Dunaju.
Raznoterosti.
— Požar Alhambre. Alhambra pri Granadi je bila zadnje dni žrtva silnega požara. Kakor se čuje, zažgal jo je nekdo nalašč. Sodnijska preiskava se že vrši. Alhambra (rudeči grad) je bil sijajen spomenik arabske umetelnosti. Nekdaj je bilo to znamenito poslopje palača mavriških kraljev, dandanašnji pa lu španska trdnjava. Zidati se ]e bila začela za Muhameda Abu Abdallaha 1. 1213. ter bila dodelana čez 125 let. Alhambra se je dvigala v rajskolepem kraji na vrhu skalnatega in obraste-uega hriba, oddaljenega dva kilometra od Granade. Mej Granado in Alhambro se razprostira bujna ravan, katero namaka reka Darrho. Grad je obdajalo rudečkasto zidovje, ki eo ga varovali kakor mogočni nasipi, če pomislimo, da Je bilo mej tem ozidiem trideset stolpov, več džamii, cerkev, palač, stanovanj, ne bomo se čudili, da Je potreboval tri četrt ure, kdor Jo je hotel obhoditi. Do najnovejšega časa Jo španska vlada vedno popravljala razpadajoče dele v starem slogu. Razven sloveče kraljeve palače je bila mej vnanjim ozidjem farna cerkev, samostan, ki pa je služil zadnji čas za vojašnico, in palača Karola Y., sozidana ua mestu zimske palače mavriških kraljev. V nekaterih stolpih so bile državne jetnišnice. Na tako zvanem levjem dvoru Je bil postavljen vodomet na dvanajsterih levih. Okolo tega dvora so bila krasna stebrišča. Stene in oboki so bih umetelno okrašeni. Škoda, katero je provzročil požar, je vsekako velika.
Teleg^rami.
Dunaj, 25. septembra. Kakor piše ,,Wie-ner-Zeitung", dovolil je cesar odpust od urada dalmatinskega cesarskega namestništva generalu topništva Blazekoviču, za katerega je bil prosil iz zdravstvenih ozirov ter nui pri tej priložnosti izreka zahvalo za njegovo vele-zaslužno delovanje za državo.
Dunaj, 25. septembra. Kupčijski minister je zaukazal zarad kolere v Aleppu, da se ' iz pristanišča Alexandretto došle ladije od Ras Chanja do Karatos Buruna sedem dni opažajo.
Pola, 25. septembra. Tori)edna ladija „cesarica Elizabeta" je bila srečno spuščena v morje. Nadvojvodinja Marija Valerija je odgovorila na nagovor admirala Sternecka. V veselem ponosu krsti kot zastopnica cesarice Elizabete ladijo. Naj odpluje v slavo avstrijsko-ogrske države, sovražniku v strah, domovini v čast in ponos.
Olomuc, 24. septembra. Na predlog ce-.sarskega namestnika je odšel 54. polk pešcev v Ostravo, da naredi mir med razgrajajočimi I delavci.
! Moravska Ostrava, 24. .septembra. Do-! zdaj štrajka vsega vkupe 5000 rudarjev I vseskozi le iz šlezijskih rovov.
a (S	Cas	Stanje		Veter	Vreme	li, ■g IS S a « a
opazovanja		mkomura T mm	topioBt.n p« C«Uua			
24	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	742-9 742-7 743-4	13-0 242 162	vzhod si. jzapad brezv.	jasno n	0 00
Liverpool, 24. septembra. Mesto Colon jt^ deloma jiogorelo. Ladijarnice so oteli požara. Promet s Panamo ni prenehal.
Umrli ho:
v bolnišnici: 22. septembra. KranCiška Zaje, gostija, 55 let, vsled raka. — Blaž Hodnik, gostač, 55 let pljučnica.
Tujci.
23. septembra.
Pri Mnliču : Klerk, Rosenthal z Dunaja — Steiner iz Siska — \Vagner, šolski vodja, s hčerjo, iz Češkega. — Griinschitz, učiteljica, iz Gorenje Bele. — Berlic, župnik, iz Bohinjske Bele. — Šolar iz Krope. — Mioni, fotograf, iz Trsta. — Cirncovič iz Belega Grada. — Diirz, trgovec, iz Zagreba. — dr. Gingest iz Pariza. — Ressig, inžener, s soprogo, iz Kra-kovega. — Maier, okrajni sodnik, iz Doberle Vesi. — Kraft, trgovec, iz Nemčije. — Lončar, davkarski nadzornik, s soprogo iz Krškega. — Baron Baillon iz Ogr. Bele Cerkve.
TremenHlco Nporočilo.
Srednja temperatura 17 8°, za 3-9° nad normalom.
]>iina|Ml£a borza.
(Telegrafično poročilo.) 25. septembra.
Papirna renta Siji po 100 gl. (s Ifi % davka)	87 gld. 80 kr.	
Srebrna , 5';, „ 100 „ „ 16%	88 „	15 ,
avstr. zlata renta, davka prosta . . .	106 „	70 ,
Papirna renta, davka prosta......	100 ,	95
Akcije avstr.-ogerske banke......	963 „	" f*
Kreditne akcije ..........	307 „	
	112 „	60 »
	~ M	n-
Francoski napoleond.........	8 „	03V,.,
Cesarski cekini ...........	S n	36
Nemške marke .........	55 „	25
Vabilo.
Čitalniski pevski odbor naznanja gg. pevcem, da se za letošnji zimski tečaj prično redne vaje že 26. t. m. Pevske vaje bodo se vršile dvakrat na teden, in sicer vsak torek in, petek. Ako se oglasi zdatno število gospodov, ki bi pristopili zboru, otvorila se bode tndi pevska šola pod vodstvom gosp.-prof. Gerbiča.
Začetek vaj za gospice-pevke določil se bode pozneje.
K polnoštevilni vdeležbi vabi uljudno
pevski odbor.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno In poštnine proato 1
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineSkega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot

f
f
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v	po-
zliitim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—38)
g	Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ^^oiilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prostol
Dunajske
Glavni dobM
50.om
Le malo jih je še!
f 1 !!re(;l[ Hi.
gld. vrednosti.
Žrebanje 15.
Hi-ec^Ue po 1 ^Kl. pi-i C ^ C'.	v I^jiil>ljaiii.
(i)
Iidajatulj: Matija Kalar.
'(ivo>uim vreiiDik : ignaclj 2it>iii
Tisk .Katoliške Tiskarne- v LjubljAni