Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev. 66.	v umu v tem. a. marca im
Leto XLV.
Velja po poŠt! t
u oelo leto naprej.. M en meseo „ .. H Beračijo oeloletno. ■a ostalo Inozemstvo.
E 26--
n 2-20
- 29--r, 35-
domi
X 24'— K 2--
V Ljubljani na 8s oelo leto aapre|.. sa os meseo „ .. ¥spravi preleman netaBno „ 1
as Sobotna izdaja: =
la oelo leto.....K ?■-
ss lem6t|o oeloletno. „ 9*— za ostalo lnosemstvo. „ 12'—
	m	1
	1	,' - ■'
	1	■ Hjf 1
		
t/.:*		
i		
		
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm Stroka in 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat . . . . po 30 v za dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
• Poslano: —!—r Enostolpna petltvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje in praznike ob 5. url pop.
Bedna letna priloga vozni red.
M" Uredništvo fa v Kopitarjevi nlioi štev 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirank Irana pisma se ne ■a sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 23.511, bosn.-hero. št. 7563. — UpravDiškega teleiona št. 188.
Maršal Coorad proti nadvladi kakega naroda v Avstrijskem cesarstva.
»Slovenec« je dne 10. t. m. priobčil od uradnega korespondenčnega urada razširjeno poročilo o razgovoru, ki ga je imel maršal baron Conrad pl. Hot-zendorf v avstroogrskem glavnem stanu z evropskim zastopnikom ameriškega lista »Associated Press«. Uradno poročilo korespondenčnega urada se naslanja na članek, ki ga je o tem razgovoru priobčila dunajska »Neue Freie Presse«. Ker poročilo korespondenčnega urada podaje le izvleček razgovora, je v tem izvlečku izostalo par stavkov, ki morda nemških listov in čitate-ljev ne zanimajo toliko, ki pa se nam zde toliko zanimivi, da jih naknadno priobčujemo po originalu, ki je priob-čen v »N. Fr. Presse«.
Conrad je dejal o medsebojnem razmerju med avstroogrskimi narodi sledeče:
»Mi nismo nikaik raznolik konglomerat, čegar posamezni deli si prizadevajo iti vsaksebi, marveč mi smo država, ki je zagozda Evrope, v kateri se različni narodi Evrope združujejo ne le socialno, gospodarsko in politično, ampak v kateri žive v pravem pomenu besede med seboj kot družina. Avstro-Ogrska ni sedež enega vladajočega naroda, ampak ja domovina vseh narodov, ki v nji prebivajo. Vojska je to dokazala in misleč človek mora priznati, da je treba — z objektivnega stališča — ta dokaz smatrati za posrečeno.
Obstoj Avstro-Ogrske je za Evropo potreben in oni, ki se za ta smoter bore, nikdar ne bodo nehali zastopati to stališče. Nekateri narodi, ki so jim očitali, češ, da so nespametni dovolj, da silijo pod ruski bič, so se izkazali za najboljše brambovce nedotaknjenega obstoja Avstro-Ogrske.«
V tej izjavi je maršal Conrad naj-prvo odklonil nadvladje enega avstrijskega naroda nad drugim in dalje po-vdaril, da so se tisti narodi, »ki so jim očitali« gotovi krogi veleizdajalske namene, izkazali kot »najboljše brambovce« avstrijskega cesarstva.
Ker je vsaka taka izjava od niero-dajnih strani za nas važna, sc mi zdi, da je dolžnost opozoriti na njo. najsi je že bila priobčena po nemških listih ali ne. Avstrijski in ogrski Slovani nimamo povoda take izjave zamolčali.
Konzervativni Nemci proti znanim nemško nacionalnim zahtevam.
Dunajski »Information« pišejo iz katoliško-narodnih krogov na Češkem: Noben pošten prijatelj domovine konzervativnega kova se ne more odtegniti spoznanju, da bo mogoče monarhijo v notranjosti nanovo zgraditi — kar bo velika naloga časa po vrnitvi miru — le tedaj, ako se bomo temeljito odpovedali napakam in zmotam preteklosti. S svojim prenagljenim obnašanjem pa kažejo voditelji nacionalne zveze, da so nesposobni, da bi pravilno umeli znamenja novega časa. Vidimo jih, kako so v svoji obžalovanja vredni zaslepljenosti že zopet na delu, da na nosijo skupaj novega netiva in da stare ovire, ki so desetletja zapirale poti sporazumu med narodi, pomnože z novimi, če mogoče še silnejšinii zaprekami. Vse njihovo politično delovanje gre tudi danes še edino le za tem, da narodni prepir v tej državi za večne čase utrdijo. Slediti jim na tem potu, tega pač ne more noben nemški konservativec. Naloga nemških konzervativcev je marveč, da ugla-dijo poti notranjemu miru v državi. Njihovo delo kot, »nemška stranka« more biti edino-le v tem, da z zmernostjo in modro fdjenljivostjo kolikor mogoče zbližajo oba narodna tabora. Ne udaja-joč so pogubni pregrehi narodnega napuha, morajo svojo politiko tako uravnati, da hod o vsepovsod razširjali in poglabljali mirovno misel. Praktično pa se mora ta politika udejstvovafci v kolikor najbolj mogoče vnetem pospeševanju neposrednih odnošajev z vsemi tujenarodnimi življi preko katoliškega mostu. Iz tega pomiseinega avstrijskega središča morajo vedno voditi gladke in ravne poti k vsem narodom države. Da je mogoče tako politiko uspešno voditi, so dokazali klasiki nemško-avstrijske konzervativne politike iz Taafejeve dobe.
stavil znane zahteve. Idejo češkega državnega prava je treba izločiti in pregnati sanje o ustanovitvi češkega kraljestva in njegovi nedeljivosti.
Izločitev Galicije naj Nemcem v zbornici vrne večino, brez katere pre-uredba Avstrije ni mogoča.
Wolf je bil glede nemškega državnega jezika v ?vezi tudi z madžarskimi politiki in ni našel nobenega odpora. Nemški radikalci so imeli razgovore tudi z nemškim kanclerjem in vodilnimi politiki v »rajhu«. Nemčija sc sicer noče vtikati v notranje avstrijske razmere, toda z ozirom na tesno zavezništvo pride nemštvo vnovič do one. veljave, ki bo omogočilo skupno tlelo obeh držav. V zbornici imamo 65 poslancev veČine, kar ni dovolj za izpre-membo ustave. V tem številu ie tudi 45 nemških socialnih demokratov. Zato bo pri prihodnjih volitvah treba poskrbeti, da bodo izvoljeni možje, ki so zanesljivi v narodnem oziru in odvratni judovskemu vodstvu.
Nemški državni jezik morda ne bo uveden pod tem nasiovom, kar je končno vseeno, ali sc imenuje nemški raz-pravni ali sporazumovalni jezik. Glavno je, da ga je pričakovati že v bližnjem času. Uresničenje nemških zahtev s cesarskimi patenti je predpogoj za nemoteno delo državnega zbora. Svoj čas smo s Sturgkliom prišli že tako daleč, da smo se hoteli zbrati v Pragi in postaviti oficijelne zahteve. Prav tisti ilan je bil Sfilrgkh umorjen, mož, ki je vedno nastopal za nemštvo.
Clam-.Martinic je po Wolfovi izjavi odločen pristaš nemškega državnega jezika. Wolf je omenjal še nekaj reform in končal: »Dobiti moramo domovino, na katero smo ponosni in ki je vredna našo ljubezni.«
X
X X
Wn;iovn Mrije.
VVolfov govor priporočamo v - poni i u tudi vladi in Nemcem.
lužiioavsir^lsKl Joifcsra
ii« li .
Na zborovanju nemških šleskih društev v Tešinu jc posl. Wolf rekel, da je preuredim Avstrijo potrebna, tudi, če sijajno premagamo sovražnika, ker prav tedaj bo naša država v zvezi z Nemčijo mogla vršiti skupno nalogo. Nemci morajo dobiti boljše stališče, ker so se izkazali za nosite)je države in državne misli. Hočemo združiti vse nemške sile, ker stremljenja Slovanov so centrifugalna (t. j. silijo proč od države). Zato je »Nationalverband« po-
Kakor poroča celjska »D. Wacht , so v nedeljo v Celovcu zborovali spodnješta-jerski, koroški, kranjski, tržaški in primorski »volksrati«. Odločno so za velikonočni program. Niso pa zavodovljni z »Natio-nalverbandom«, ker prepušča ureditev bistvenih določb v jezikovnem vprašanju negotovi bodočnosti. Odločno ugovarjajo »Nationalverbandovim šolskim predlogom, ki ogrožajo nemške manjšine. Ostro napadejo dr. Steinwcnderja, ki sc je v • Tri-gesoošti« zadovoljil z brezpogojnim sklica-
njem parlamenta. Glede zahteve, da naj se Nemci učijo nenemških jezikov, »volks-rati« ne sklenejo ničesar, dokler ni gotovo, v katerem obsegu bo nemščina uvedena kot nemški državni jezik in kot šolski jezik v nenemških ljudskih in srednjih šolah. Zelo jim je pri srcu Trst, zato zahtevajo že za prihodnje leto nemško mornariško šolo v Trstu.
iz seie ttlnesa odbora kranisKega.
dne 20. marca 1917.
Sožalnica ob smrti Otona pl, Detela.
, Deželni glavar dr. Šusteršič: Ve-lecenjeni gospodje! Dne 12. t. m, je preminul Oton pl. Detela, bivši deželni glavar kranjske vojvodine in član gospodske zbornicc državnega zbora. 7. njim izgine ena najmarkantnejših osebnosti naše dežele. Od 7. julija 1877 do leta 1908 dežel-ni poslanec, od leta !883. do leta 1891. deželni odbornik in od leta 1S91. do 1. 1908, pa deželni glavar, je bi! Oton pl. Detela skozi 31 let zaraščen z deželno zakonodajo in upravo, kol član gosposke zbornicc pa še naprej do svoje smrti zvezan z javnim življenjem naše dežele in države. Posebno pomenljivo in uspešno je bilo njegovo neumorno petindvajsetletno delovanje v deželni upravi kot deželni odbornik in deželni glavar. Njegovo delo jc bil cestni zakon leta 1889., ki je z vpeljavo deželne« ceste in temeljito reformo deželnega cestnega prava postal vdepomenljiv za razvoj občil v deželi. Posebno odlično je bilo delovanje orebl.igega pokojnika na davčnem in finančnem polju. Pri reviziji zemljiškodavčnega katastra leta 189$. je izvojeval izdatne, trajne udobnosti za kranjske kmetovalec. Povodom podržav-Ijenja samostojne deželne naklade na žgane opojne tekočine leta 1901, je pl. Detela dosegei s svojim izredno srečnim nastopom za deželo zelo ugodno državno odškodnino. Zato mu je deželni zbor v svoji seji dne 13. julija I. 1901. izrekel zahvalo kranjske dežele. Predaleč bi vodilo, ce bi hote! podrobno naštevati vse zasluge, ki si jih je preblagi ranjki pridobil za našo ožjo domovino. Pl. Detela je bil mož stare kranjske korenine. Kamorkoli je bil poplavljen, je vršil svojo dolžnost in preko nje zastavil vse svoje sile. Bil je mož skalnato trdnega, kremenitega, kristalno čistega značaja, deželi dika in ponos. Načela so mu bila sveta, nepremakljiva in nespremenljiva. Bil je odkritosrčen, ljubil ie resnico in pravico, sovražil neodkritost, zahrbtno? t in laž. Zvest sin in prvoboritetj svojega naroda, ni poznal sovraštva do drugih narodov; z vročo ljubeznijo vdan svoji rodni zemlji je bil obenem zvest držav-
Sveloir. 30
Povesi iz koncu U. veka. — Spisal P. Bohinjec.
(Dalie.)
»In ravno ti si mož za to, presvitli knez!« odvrne hrvatski peharnik Tadej. »Prijatelj si Korotancev, zaupnik Ljutol-dov, odličen pristaš svete stolice in dika češkega naroda. Kako ne bi ti tako rekoč igraje izvršil naloge, ki li jo nalaga sveti otec.«
»Prijatelj, brate moj, ti govoriš veliko besedo. Jaz naj bi sprijaznil Zvonimira in Ljutolda? To bi sc reklo, naj bi sprijaznil papeža Gregorja in cesarja Henrika? Jaz, češki prošt in podložnik češkega kneza Vratislava, vazala cesarjevega, naj bi bil zvest pristaš rimske stolice in udan hrvatskemu kralju? O, ljubi Tadi, ti zahtevaš od mene nemogoče stvari,«
»In jaz sem prepričan, da jih izvršiš srečno. Le pomisli, ljubi mi pobratime,' nadaljuje peharnik s črno brado in bistrimi očmi, kaj se je vse pripetilo, kar sva bila zadnjič skupaj v Rimu. Čudno se svet suče. Le pomisli, kako jc Bog kaznoval Sigharta, oglejskega patrijarha, ki je slepo drevil za cesarjem in celo papeževa pisma pokvaril v Ratisboni. Pri ti priči jc na-
padla huda bolezen njega in petdeset njegovih spremljevalcev, in vsi so umrli nenadne smrti. Še se spominjam žalostnega mrtvaškega sprevoda — bil sem ravno takrat po opravkih v Ogleju — in še mene so polile solze, ko so pripeljali patrijarha Signarla mrtvega in izobčenega iz svete cerkve v Oglej k večnemu počitku.«
»Mi jc znano, Tadi. Ali Sighart je mrtev in zdaj sedi na patrijarški stolici Henrik, bivši kanonik megunjski.
»Pod krivo palico je vendarle dobro prebivati. Kako čast in slavo uživa Zvo-nimir, ki je udan sveti stolici, kako pa se peha češki knez Vratislav za kraljevo krono in je vendar ne doseže. Pa ne samo to. Tudi augsburški škof Emerih, ki jc pritrjeval Sighartu na državnem zboru, je umrl nagle smrti. Umrl je tudi hipoma vercelski škof Gregor, ki jc skliceval shod na ronkalski ravnini, da bi papeža odstavili. Leto dni poprej jc ravno tako nana-gloma umrl rimski škof Viljem, ki je papeža proklel. Ali ni vse to prst božji, ljubi moj?«	*
»Patrijarh Henrik ic pač udan papežu,
»Hm, hm,« začne spel po UhcA hrvaški peharnik, li morda ne veš, kako je pritiska! na kanonike in goriškega grofa, zaščitnika Oglejskega, cesarjev namestnik, možniški gaštaldo Leopold, ko so volili pa- j trijarha. Papež jc morai posiati svoje odpo- |
slance v Oglej, da bi preiskali patrijarhovo izvolitev, ako ni simonistična. Ali oglejski sufragani so bili v zvezi z razkolnimi lom-bardijskimi škofi, in tako se jc preiskava srečno iztekla za Henrika. Pnpež ga je potrdil.«
-Kaj vse ne poveš, Tadi! Henrik je torej vendar le pravilno izvoljen.«
»Izvoljen pač, dokler ga Bog — toda pustiva to, prijatelj, in mi povej, kdaj bi ti mogel iz Ogleja? Stvar je nujna, zakaj naš kralj Zvonimir se pripravlja na vojsko.«
•Na vojsko — zoper Korotance? In jaz naj bi posredoval?«
»Nc gre se za posredovanje, ampak za to, kdo bo poglavar sv. Cerkve, kdo bo nastavljal in odklanjal škofe in duhovnike — čili papež ali cesar?«
Obe oblasti ste nam potrdeni, duhev-ska in posvetna. Dokler sc ti dve oblasti ne zedinita, toliko časa moramo že tudi mi drugi plavati v sredi med nebom in zemljo.«
Ali naša dolžnost jc, Svetobor, da gremo sv. očetu na roke in sc trudimo, da Spelje pravilno razmerje.
»Priznaš torej vendar Ic, ljubi Tadi, da naj jaz prevzamem vlogo posredovalca. In jaz naj bi posredoval med korotanskim knezom in kraljem Zvonimirom?
Vsekako, pobratime! Ali ni tebi to najlažje mogoče?«
In kakšen povod jc dobil Zvonimir, da uapade Korotance?«
»Kakor ti je znano, so še i/.za časa kralja Krešimira po gosposveškem polju hrvaške naselbine. Tj Hrvatje iz Korotana so se pritožili, da jih Korotanci silno stiskajo in iim nalagajo neznosna vojna bremena.«
•Ne verjamem, da bi Slovenci Hrvate stiskali. Ako se to res godi, delajo to le nemški grofi, slovenski ne. Da se to odstrani, je treba le deželnemu knezu potožiti in on bo la pritisk hitro ublažil.«
■ Hic Rhodus!« zakliče Tadi, »stori li Hrvatom to ljubav, Svetobor!«
Dobro,« odvrne brnski prošt in oglejski kanonik, »pojdem s teboj. Jutri zjutraj odrineva.«
Peharnik Tadej se je poslovil, Sveto-bor pa se zamisli. Torej možniški gaštaldo je pomagal patrijarhu do prestola? Cesarja zastopa pri oglejskem kapitelju. Mogočen jc ta seliški grof, in kaj bi bilo, da se Svetobor razpre z gaštaldom do cela?
Pri durih se prikaže Dobrovil.
Prečastni, Dražno sem videl. Ah, kako jc lepa! Lepša kakor poprej. Avbico ima na glavi in brezrokavni ošpetelj se ji tako poda.«
»Kdo ti jo je pokazal? Kje biva?«
Na trgu sv. Ivana ima neki Korola-nec svojo hišo in gostilno, Pri njem prebiva Dražna.«	(Dalje.l
lian naše širne avstrijske domovine in se držal do smrti starega, vzvišenega gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Živel in umrl je kot zvest sin katoliške cerkve. Biagor mu' Deželni zastop kranjske vojvodine in z njim ccla dežela žaluje ob njegovem grobu in slovesno priznava, da je umrl mož, ki si je stekel neminljivo hvaležnost dežele. Čast spominu Otona Detele!
Gospodje ste se dvignili raz sedežev in siguren sem soglasnega pritrdila, če proglašam sklep, da se sožalna manifestacija ovekoveči v zapisniku današnje seje.
Potem se je prešlo na dnevni red.
Aorovizačne akcije deželnega odbora. Store se primerni sklepi po predlogih deželnega glavarja.
Kanalske pristojbine za mesto Ljubljana. Sklene se sprememba svojčas od deželnega zbora sprejetega zakonskega načrta o kanalskih pristojbinah mesta Ljubljane po intencijah osrednje vlade ter zo-petna predložitev istega v Najvišjo sankcijo. Veljavnost zakona se omeji na cas od dneva Najvišje sankcije pa do konca leta 1918.
Primarijat na očesnem oddelku deželne bolnišnice. Primarijem se imenuje dr. Albert Botteri.
Zdravstveno osttvanie kolnikov in ranjencev v LiiiUljaBj.
Piše polkovni zdravnik dr. Mavricij Rus.
(Z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana.)
(Konec.)
Kako jc z nego in oskrbo, ne povprašujejo moštva v bolnišnicah samo službujoči zdravniki in bolnični poveljniki, marveč tudi mnogi višji nadzorniki, a odgovor se vedno glasi: »Tu je zelo dobro!«
Žal se najdejo med mnogoštevilnimi oskrbovanci tu in tam tudi izjeme, slabo-voljni ljudje, ki kljub najboljši negi in oskrbi redkokdaj najdejo kako priznalno besedo. Nekateri so iz fizičnih, drugi iz psihičnih razlogov razdražljivi in zlovoljni. Nekateri se morajo po zdravniški odredbi zadovoljiti z lahko hrano, ker bi drugače njihovo zdravljenje ne napredovalo ah bilo celo resno oškodovano.
Toda kakor že rečeno, spadajo talu nezadovoljneži med najredkejše izjeme. -eno besedo: nihče nima opravičenega tehtnega povoda za pritožbo. Marsikateri izmed teh bi doma komaj našel enakovredno nego in oskrbo nego jo ima v bolnišnici.
Preobširno bi bilo, ako bi hoteli opisati vse izvrstne zdravstvene zavode ljubljanske garnizije in njihove odlične posebnosti. Dovoljeno nam bodi lc, da posvetimo nekaj vrstic c. in kr. rezervni bolnišnici št. 4 —■ častniški bolnišnici v »Mladiki«.
Tik ob periferiji mesta ležeča »Mladika«, najlepši dekliški zavod v Ljubljani, s svojimi krasnimi prostori in stanovanji za gojenke, s svojimi modernimi napravami in ljubkimi drevesnimi nasadi, je bila kmalu po izbruhu vojne izpremenjena v^ rezervno bolnišnico za ranjene in bolne častnike. Kjer so si preje ljubke deklice ob viru znanosti bogatile svoje znanje in se vadile v praktičnem delu, imajo sedaj hrabri Marsovi sinovi z vsem modernim kom-fortom opremljen, skoraj razkošen, sijajen bolniški dom, pravi dorado.
Bolniške sobe so nad vse prijazne, prostorne, solnčne in skoraj razkošno opremljene. Iz neposredne bližine veje blagodišeč, z ozonom nasičen zrak iz drevoredov, nasadov in gozdnih tivolskih gričev. Bogato s cvetjem okrašeni hodniki napravljajo na obiskovalca vtis, kakor bi hodil po vrtu. Z balkonov je krasen razgled na nebotične gorske velikane Kamniških planin na severu, Ln na Mestni log in Krim na jugu. Posebno prelestno je tu spomladi, ko se po sosednih travnikih smeji pisano cvetje, ko so kostanji na gosto okrašeni z belim in rdečim cvetjem kakor s slavnostnimi svečami ter žgole krilati pevci svoje najslajše spomladne pesmi. Okrog zavoda je mičen, skrbno gojen park z ljubkimi prostorčki in klopmi pod senčnimi drevesi. Razen tega imajo gospodje na razpolago: veliko obednico, knjižnico in čitalnico, ki služi obenem za pomenkoval-nico, potem salon za kadilce, igralnico, brivnico; zavod ima električno razsvetljavo, centralno kurjavo, kopalnice ter je to res z vsem modernim komfortom opremljena bolnišnica.
Marsikaj namenu primernega sc je šele tekom vojne izboljšalo ali nanovo uvedlo. Vse je tako čudovito lično, vse se sveti, kakor bi bilo čisto novo, in obenem je vse tako smotreno in bogato opremljeno, da mora zadovoljiti tudi najbolj razvajene zahteve.
Jasno jc, da spričo vedno novega dotoka bolnikov, spričo obsežnega in zapletenega bolničnega obrata in velikega službenega prometa med različnimi instancami tudi veliki in prostorni zdravstveni zahodi ne moreio traino noDolnoma zmago-
vati celokupnih zahtev ter potrebujejo razbremenitve.
Čim so si tedaj ranjeni in bolni vrli branilci domovine nekoliko opomogli in
prestali predpisani kontumac, pridejo za njihovo nadaljno zdravljenje v poštev drugi zavodi. Ljudje se pošiljajo v zaledje ali zunanje zavode v širšem etapnem prostoru, kakor že zahteva vrsta njihove ranitve ali bolezni.
Pred odhodom se moštvo razvrsti v »ležeče« in »sedeče«, Ogri skupaj, Avstrijci skupaj. Vsakdo ima clomotožjc, vsak z vsemi silami hrepeni po dragi domači grudi. Vsak upa, cla bo doma velike preje ozdravel nego v tujini, in skoroda ima prav. Autosugestija ni prazna blodnja! Centralno vodstvo za premeščanje bolnih vojakov tudi v polni meri upošteva to te-rapevtično važno silo ter premešča ljudi kolikor le mogoče v njihovo domačijo ali vsaj blizu nje. Kjer ni mogoče upoštevati teh želja takoj ob prvem premeščenju, se to zgodi kasneje. Seveda je pa spričo ogromnega prometa čisto nemogoče, da bi prav vsakega posameznika poslali v njegov domači kraj, a stori za junake, ki prihajajo ranjeni ali bolni iz svetovne vojne, kolikor je le mogoče.
Tisti ranjenci in bolniki, katerih popolno okrevanje ni več daleč, se razdele po vojaških zdraviliščih etapnega prostora. V malo urah dospo bolniki ali v severni smeri pod mogočne alpe, v kraje, ki so polni veličastnih naravnih lepot in samo njim lastnih prelesti, ali pa proti jugu na avstrijsko riviero, k večno lepi sinji Adriji. Rezervni zdravstveni zavodi in domovi za rekonvalescente v prijaznih, idiličnih scl-skih mestecih ali romantičnih gradovih, v ljubkih dolinah z najraznovrstnejšimi slikovitimi krajinami in krasnimi razgledi ali pa glasovita zdravilišča in kopališča sprejmejo okrevajoče in skrbe za izvrstno dodatno zdravljenje do popolnega okrevanja. Nanovo okrepljeni in kakor prerojeni se vračajo zdravljenci polnih, rdečih lic zopet v sveti boj za domovino.
V veliki zbornici ljubljanskega deželnega dvorca se vrše vsak mesec enkrat vojaško-zdravniška predavanja pod predsedstvom garnizijskega zdravnika-načelni-ka, ki je dal tudi prvo pobudo za to. Tu so na dnevnem redu nova opazovanja in izkustva na ogromnem poprišču zdravilstva, nove koristne pridobitve in priporočljive zdravilne metode; vse se temeljito znanstveno pretresa in presoja. Predavanja izpopolnjujejo večkrat svetlopisi, napravljeni nalašč v to svrbo.
Vsak, kdor le nekoliko pozna in upošteva težave velikega obrata, nc bo odrekel zasluženega priznanja vodstvu in iz-vršujočim močem. Neumorni vnemi v izpolnjevanju dolžnosti vseh se je zahvaliti, cla posluje razsežni in zapleteni zdravstveni obrat ljubljanske garnizije brez napake ter izvršuje določene mu naloge po načelih, ki so v soglasju s praktičnimi potrebami in izkustvi, katere smo pridobili tekom vojne, ter jamčijo za resnične ugodne uspehe.
Iz vsega navedenega utegne biti razvidno, da se v ljubljanski garniziji stori vse mogoče, kar more biti v blagor in korist ranjenim in bolnikom vojnikom.
flii
Ravno tako ni uspel napad sovražnih letalcev dne 19. t. m. na Trst.
Drzen polet naših letalcev.
Dunaj, 21. marca. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Kako predrzno povsod naši letalci nastopajo, kaže zopet drzno 17. t. m. izvedeno podjetje. Neko naše letalo, opazoval je poročnik Albert Scharner, vozil pa četovodja Andrej Czekel, je prodrlo zaporo kljub živahnemu sovražnemu ognju in je napadlo pri Titeni železniške vlake. Letalo se je izpustilo na 150 m in je vrglo na vlak več bomb, dve sta ga zadeli, ga zelo poškodovali in ga prisilili, da se je moral ustaviti. Na vojake, ki so prestrašeni zapustili vlak, so streljali s strojnimi puškami. Ko je častnik opazovalec fotografiral točko, kjer so bombe zadele, se je letalo, ki je bilo le z dvema kroglama iz pušk neznatno zadeto, vrnilo na lastno letališče. Hrabra posadka ni bila nič poškodovana.
rezuspese^ zracei napam p M
Dunaj, 21. marca. (Iv. u.) »Agenzia Štefani« je poročala: Naša pomorska letala so izvedla 18. marca ofenzivno poizvedbo nacl morsko trdnjavo Pulj. Na arsenal so metali bombe. Francoska letala, ki so našim na pomccč priletela, so zapletli v dvoboj pet sovražnih letal, ki so se spremljana po torpednih rušil-cih dvignili za protinapad in jih odbili.
Skupina sovražnih letal je 19. marca zjutraj, predno se je pričelo danili, metala bombe na Gradež in na vzhodno Gradežu zasedeno morsko obal. Škoda je bila neznatna, žrtev ni bilo. Takoj potem je napadla skupina naših morskih letal Lloydovo delavnico v Miljah pri Trstu in je nanjo metala bombe. Vse italijanske in zvezne enote. ki so se teh podjetij udeleževale, so se vrnile v svoje postaje.
XXX
Z merodajne strani se pripominja: Dne 18. t. m. se je bližalo Pulju sedem sovražnih letal, katera je spremljalo sest torpednih enot. V zračnih bojih so paša morska letala prepodila pet teh morskih letal še prej, ko so dosegla Pulj; drža a so se v varstvu svojih torpednih čolnov, ki so brez uspeha obstreljevali no • e ldalce, ki so metali nanje bombe in Ubijali s strojnimi puškami. Zapletena niso bila —■ ,v protislovju z italijanskim opisom — naša letala, katerih naloga jc pač bila, da odbijejo sovražnika, marveč zapleteni so bili le sovražni 1' alej, ker se je med sedmimi letalci le dvema posrečilo, da sta priletela nad Pulj, kjer up njuno metanje bomb ni povzročilo niti naj-
FoljsKe vesti
Osvoboditev civilnih vojnih ujeinikov iz Poljske.
»Deutsche VVarschauer Zeitung« poroča, da bodo tudi v Nemčiji sledili zgledu Avstroogrske in izpustili na svobodo civilne osebe iz Poljske, ki so internirane v koncentracijskih taborih na Nemškem. Varšavski generalni gu-vernement je že uvedel potrebne korake. Doslej so izpustili 3381 interniranih oseb.
Vasi za mesta.
»Kurjer Warszawski« poroča o sklepu poljskega kmetijskega društva, ! da naj kmetje prostovoljno pomagajo i stradajočim mestom. Zdaj še enkrat i poživlja kmečko prebivalstvo- naj se usmili mest, zlasti otrok.
Shodi in občni zbori.
V Varšavi se teden za tednom vrši-: jo shodi in občni zbori raznih društev, zvez in akcij: kmetijskih, obrtnih, gozdarskih, tehničnih, socialnih, dobrodelnih i. dr. »Kurjer Varszawski« piše, da je shodov in posvetovanj zadosti. A zdi se mu, da so mnogi teh shodov premalo pripravljeni in da ne obrodijo za-željenih sadov.
Lvov in Lublin.
Lublin, središče avstrijske poljske okupacije, je v živahni zvezi z Lvovom. Iz Lvova so podpira socialno in izobraževalno delo v Lublinu. Lvovski vse-učiliški profesorji so v Lublinu organizirali poljudna vseučiliška predavanja. Predavanja so se zelo priljubila in so obilno obiskovana.
Državni svet.
Poljski državni svet je, kakor znano, svoje delo razdelil med 9 odsekov (departementov) in dvo komisiji. V začetku tega meseca je imela parlamen-tarno-ustavna komisija svojo prvo plenarno sojo. Člani komisije so deloma iz državnega sveta, deloma pa tudi možje izven državnega sveta; med temi sta n. pr. knez Lubomirski in prof. Buzek iz Lvova. Komisija ima za nalogo pripraviti ustavo, sestaviti parlamentarni in volilni red. Kronski maršal Niemo-jevvski je v svojem nagovoru izrazil prepričanje, da bodo prenehali vsi strankarski boji in da se bodo vsi zedi-nilj za obnovitev poljske države. Glavni poročevalec profesor Buzek je predlagal, naj se komisija razdeli v dve podkomisiji: 1. ustavna, 2. parlamentarna podkomisija. Predlog je bil sprejet. Obe podkomisiji sta se lakoj sestavili.
Vršila se je tudi prva seja političnega odseka. Razdelili so se referati: državnopravni, ekonomični, zunanji in zgodovinski. Pripravlja se gradivo za vsestransko pojasnitev poljskega vprašanja pri bodočih mirovnih pogajanjih.
Odsek za notranje zadeve je sestavil poslovnik za občinske urade in ustavo za mesta. Odsek je napravil potrebne korake, da se v vseh mestih vpelje poljski uradni jezik ter se odstranijo župani in uradniki, ki ne znajo dobro poljskega jezika. Ti koraki so ostali v Lodzi brezuspešni; židovska večina vztraja pri nemškem uradnem jeziku. Odsek predlaga, da se odpravijo mejo med nemškim in avstrijskim okupacijskem ozemljem; a ker je znano, da se to nc bo lahko izvršilo, se zahteva olajšavo osebnega prometa.
Gospodarsko-socialni odsek se je razdelil v pet. komisij. Odsek odločno zahteva omejitev pretiranih rekvizicij, ki so nevarne gospodarstvu.
Prosvetni in vojni odsek se še nista organizirala.. Namesto vojnega odseka posluje vojaŠko-organizacijska komisija; načelnik je general Pilsudski, prej poveljnik poljskih legij. — Odseki, kolikor jih doslej deluje za svoje člane, so izvolili najboljše poljske strokovnjake dniičnih strok.
Varšava, 19. marca. (Kor. ur.) Oddelek za notranje zadeve je sklical deželni zbor, katerega se je udeležilo okoli 1000 poslancev. V poročilu o političnem položaju je grof Rostvorovski izjavil, da državni svet sicer ni vlada, da pa ga je smatrati kot edino zastopstvo oficielne poljske politike. Državni svet bo storil vse, cla postane vlada ali da iz svoje srede ustvari vlado, ki bo imela primerno izvršilno oblast. Glede armade je poudarjal, da jo ustanavljajo v prepričanju, da pojde proti Rusiji in ne ostane nevtralna.
Vrhovni narodni odbor.
je izdal naslednji komunikat:
Nasproti napačpim, a trdovratnim govoricam, da sc je vrhovni narodni odbor razdružil, izjavljamo, da se more vrhovni narodni odbor šc le potem raz-družiti, ko bo dovršil svojo glavno naloga, namreč, organizacijo poljskih legij. Ko bo namreč poljski državni svet organiziral poljsko armado, se bodo legijo spojilo s to armado in vojaško nadlogo vrhovnega narodnega odbora bo prevzel poljski državni svet. Narodni odbor pripravlja vse podrobne odločbe za ta slučaj. Ko bodo priprave končano, so bodo predložili parlamentarni poljski zvezi, od katere je odvisno, če sc vrhovni narodni odbor ohrani ali pa razpusti. Do takrat bo pa vrhovni narodni odbor izvrševal svoje delovanje v vsem obsegu.
G-.rkva na Poljskem.
Vojska jc porušila okoli 400 cerkev v kraljestvu Poljskem. Za zgradbo raz« ličnih porušenih stavb sc je osnoval poseben odbor, ki bo prevzel tudi skrb za zgradbo cerkev. Pred nekoliko dnevi se jo vršilo v Varšavi posvetovanje arhitektov, duhovščine in nekaterih lai-s kov, kako bi se mogle zopet zgraditi porušene cerkve. Sklenili so, da se v sporazumu s škofi sestavi centralni stavbni odbor za vso Poljsko. Ta bo skrbel za finančno, tehnično in umetniško podporo za cerkvene stavbe. Centralni odbor jo zlasti zalo potreben, ker bi sicer zelo težko dobili primerno gradivo in gmotna sredstva. Cerkve so namreč porušene večinoma v najbolj opustošenih krajih, kjer je ljudstvo toliko trpelo, da bo težko obilneje podpiralo zidanje cerkva; potrebna je torej vzajemna pomoč. Centralni odbor bo oskrbel, da bo zidanje cenejše in solidnejše ter da bodo cerkve res umetniško zidane v duhu narodne poljske umetnosti.
Poljska armada.
Varšava, 20. marca. (Kor. ur.) V deželnem zboru je polkovnik Sikorski govoril o važnosti ustanovitve poljske armade: Pri nas so širili krivo vest, da je bila potreba poljske armade edini razlog za proglasitev poljske države. Ne! Armado potrebujemo predvsem mi sami. Zbor je v resoluciji na državni svet priporočal ustanovitev armade z novačenjem. Lem-picki je poudarjal potrebo, da opuste nabiranje in začno z novačenjem.
Manifest začasne ruske vlade.
Dne 19. t. m. dopoldne je izdala začasna ruska vlada naslednji manifest:
Sodržavljani! Veliko delo se je z mogočnim zamahom dovršilo. Rusko ljudstvo jc podrlo staro vladno obliko, iz tega silnega prevrata se je rodila nova Rusija, kar se v dolgoletnem boju ni moglo doseči.
Pod pritiskom zbujenih ljudskih sil je uradna listina z dne 17. oktobra 1906. obljubila Rusiji ustavne svoboščine, ki se pa niso uresničile. Prva duma, nositeljica zahtev ruskega naroda, jc bila razpuščena, drugo je doletela enaka usoda. Vlada, ki ni mogla zadušiti ljudske volje, je sklenila, da z uradno listino dne 3. junija 1907 ljudstvu del obljubljenih zakonodajnih pravic zopet vzame. Tekom naslednjih deset let je vlada ljudstvu polagoma zopet vzela vse pravice, katere si je bilo priborilo, in pahnila deželo v prepad neomejenega, samovoljnega, zgolj upravno postopajočega vladnega načina. Vsi poizkusi, da bi se vlada izpametovala, so bili zaman.
Velika svetovna vojska, v katero se je zapletla domovina, nas je našla z moralno propadlo, z ljudstvom sprto, za bodočnost domovine ravnodušno, v zla in pregrehe zapleteno vlado. Junaški napori armade, ki je podlegla pod pritiskom strahotnega nereda v notranjosti, in glas ljudskega zastopstva, ki se je zbralo spričo narodne nevarnosti, niso mogli spraviti bivšega carja in njegovo vlado na skupno pot z ljudstvom. Ko se je tedaj Rusija vsled protizakonitega in zlonosnega delovanja tistih, ki so jo vladali, znašla pred največjo nesrečo, jc umelo ljudstvo, vzeti oblast v svoje lastne roke. Revolucionarni zanos ljudstva, ki se zaveda velike resnosti tre-notka, in trdna volja državne dume sta sestavila začasno vlado, ki smatra za svojo sveto dolžnost, da izpolni želje ljudstva i» vodi deželo po svetli poti svobodne državljanske nrcanizaciie. Vlada ic uveriena. da
bo duh vzvišenega domoljubja, ki ga je pokazal narod v boju proti stari vladni obliki, preveval tudi naše hrabre vojake na bojiščih. Vlada bo pa s svoje strani vse storila, da zagotovi armadi vse, kar potrebuje, da more vojno zmagovito dokončati. Vlada bo zvesto ohranila vse zveze, ki nas vežejo z drugimi državami.
Ko je ukrenila vlada vse neobhodno potrebne odredbe za brambo domovine proti zunanjemu sovražniku, je smatrala za svojo prvo dolžnost, da olajša ljudstvu izraz njegove volje glede politične vladne oblike v vsakem oziru ter bo kakor hitro mogoče sklicala ustavodajno skupščino temeljem splošne volilne pravice, pri čemer bo zagotovila hrabrim braniteljem domovine delež pri volitvah v parlament. Ustavodajni zbor bo razglasil tudi temeljni zakon, ki bo zagotovil deželi nedotakljive pravice enakosti in svobode.
Pod vtisom vse peze političnega tla-čenja, ki ic težila deželo in ovirala svobodne stvaritelne sile naroda tekom mučnih let preizkušnje, smatra začasna vlada za potrebno, da še pred sklicanjem ustavodajne skupščine cla deželi takoj trdna pravila, ki zagotavljajo politično svobodo in enakost, in olajša tako vsem državljanom, da morejo uveljaviti svoje dušne sile v stvariteljnem delu za blagor dežele. Vlada bo tudi skrbela za to, cla se sestavijo pravila, ki bodo zagotovila vsem državljanom udeležbo pri občinskih volitvah, ki se bodo vršile temeljem splošne volilne pravice.
V trenotku osvoboditve ljudstva se cela dežela s tiho hvaležnostjo spominja tistih, ki so padli v boju za svoje politične in verske ideje kot žrtve maščevalnosti stare vlade; začasna vlada bo z veseljem poklicala nazaj iz pregnanstva in ječ vse tiste, ki so trpeli za blagor dežele.
Zaposlena z rešitvijo teh vprašanj, je začasna vlada uverjena, da izvršuje voljo ljudstva in da jo bo celokupni narod podpiral v njenem prizadevanju za blaginjo Rusije.
Milj uk o v pristavek o vojski bil podan na najostrejši pritisk sporazuma.
Berlin, 22. marca. (K. u.) Listi poročajo: Uradno objavljeni pristavek Miljukovi izjavi glede na nadaljevanje vojske se je bil pristavil šele na naknadni, najostrejši pristisk sporazuma.
Sveti sinod pripoznal novo vlado.
Haag, 21. marca. Sveti sinod je črtal iz liturgije molitve za carjevo rodbino in pripoznal novo vlado.
Odsek dume prevzel vojno vodstvo.
Genf, 21. marca, »Echo de Pariš« poroča iz Petrograda: Odsek dume se je konstituiral kot armadno vodstvo in je prevzel vrhovno poveljstvo armade.
Vojni smotri začasne vlade.
London, 21. marca. Petrograjski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča v nedeljo, da se je dolgo razgovarjal z novim pravosodnim ministrom Korenskim, ki je izjavil: Carigrad naj postane mednarodna last, Poljska postani neodvisna, Armenija naj dobi samoupravo pod ruskim pokroviteljstvom. Ustava Finske naj se obnovi.
Naznanilo carjevega odstopa v ruskem glavnem stanu.
Petrograd, 20. marca. (K. u.) Reuter: Iz glavnega stana se brzojavlja: Čete so zbrali na javnem trgu. Defili-rale so prepevajoč marseillaise; pred njimi so nosili rdeče zastave. Na željo velikega kneza Nikolaja Nikolajevima jim jc načelnik generalnega štaba Ale-ksejev prebral besedilo odpovedi in opominjal vojake, naj novi vladi lojalno služijo.
Črnomorsko vojno brodovje se pridružilo revoluciji.
Petrograd, 20. marca. (K. u.) Reuter: Cmomorsko vojno brodovje se je podvrglo novi vladi.
Bivšega finančnega ministra Barka so izpustili na svobodo. Trdi se, da bodo razpisali veliko »osvobodilno posojilo«. Progresist Staklovič je imenovan za generalnega gubernatorja Finske.
Odstavljeni gubernatorji.
Stockholm, 21. marca. »Havas« poroča: Vlada je sklenila, da odstavi vse gubernatorje in njih namestnike. Nadomestili jih bodo začasno predsedniki zemstev. Krajno policijo bo povsod nadomestila narodna straža.
Naslov »ekscelenca« v Rusiji odpravljen.
Amsterdam, 20. marca. (Kor. ur.) :'Daily Chronicle« poroča, da so člani nove vlade odpravili naslov »ekscc-lenca«.
Vseh 600.GG0 orožnikov odpeljejo na bojišče.
Siockhclm, 20. marca. (Kor. urad.) »Stockholms Tidningen« javlja: Poveljnik orožriištva v Torneji je povedal, da so napovedali, naj vsi ruski orožniki, 600.000 jih je, odrinejo na bojišče.
Armado mire.
Petrograd, 20. marca. (K. u.) Vlada je izdala oklic armadi, s katerim jo poziva, naj ostane složna, da pribori zmago. Nova preuredba v notranji Ru-
siij zavisi od vojaške obrambe. • * *
Stališče Korenskega.
Stockholrnski »Socialdemokraten« piše, da je Kerenski izjavil predno je vstopil v novo vlado, da ostane prej ko slej republikanec. Kerenski želi, da M se kmalu sklenil mir. »Temps« pravi, da so socialisti pooblastili Korenskega, da sme vstopiti v vlado lc pod pogojem, da sc morajo reforme kljub vojski izvesti in da mora poseben odbor nadzorovati delovanje začasne vlade. — Tudi ruski socijalisti v Kodanju so se izjavili za skorajšnji mir.
Korenski bo izsilil mir?
Stockholrnski »Sozialdemokraten« piše: Kerenski /daj nadvladuje položaj in b" ' bulo prisilil, da bo sklenila mir.
r"ara& na Kerenskega.
Petroprad, 20. marca. (K. u.) Reuter: Neki ritmojster je hotel k pravosodnemu ministru Kerenskemu s pretvezo, da mu mora izročiti neko pismo. Ker se jim je zdel sumljiv, so ga preiskali; pisma niso pri njem nobenega našli, pač pa revolver. Častnika so aretirali, nakar se je ustrelil.
* * *
Preobrat na Finskem.
i tcckholm, 20. marca. (K. u.) »Da-gens Nyheter« poroča: Včeraj se je pripeljal iz Petrograda prvi kurirni vlak. O dogodkih na Finskem se poročila ne ujemajo. V Helsingforsu se je baje preobrat hitro izvedel. Častnikov je bilo ubitih približno 100. Komisijo dume so na Finskem navdušeno pozdravljali in so jo z godbo sprejemali. Finskim govornikom so na njih želje člani dume odgovarjali: »Razmerje med Rusijo in Finsko bo v bodoče temeljilo na svobodi in na prijateljstvu in ne na zatiranju in na sovraštvu! Prvi finski časopis, ki jo došel na Švedsko, zahteva deželni zbor in naglaša strogo finske koristi. Iz Haparande se javlja, da so osvobodili v Petrogradu približno 200 jetnikov Fincev.
Finska ustava potrjena. — Finski de-deželni zbor sklican. — Splošno politično pomiloščenje.
Petrograd, 22. marca, (Kor. ui\) Pe-trograjslca brzojavna agentura: Začasna vlada objavlja oklic, ki popolnoma potrjuje ustavo Finsko in zapoveduje, naj se v celoti izvede. Oklic objavlja zelo obsežno politično pomiloščenje in zapoveduje, naj se v kratkem skliče finski deželni zbor. Dalje je začasna vlada izdala sledeči ukaz: Ustrezajoč zapove-dajočim zahtevam narodnega bistva odredimo v imenu zgodovinske pravičnosti in v spomin končnega zmagoslavja novega režima, ki temelji na pravičnosti in svobodi, splošno politično pomiloščenje.
• * #
Revolucija še ni končana?
Lugano, 21. marca. »Stampa« javlja: Ne more se trditi, da je revolucija v Petrogradu že končana.
Protirevolucija v Rusiji.
Kodanj, 22. marca. (K. u.) Po poročilih, ki dohajajo zadnje dni iz Rusije v Ilaparando, se sklepa, da se razvija v Rusiji protirevolucija. Pripoveduje se, da so se v ponedeljek prejšnjega tedna bili v Petrogradu boji. Nasprotstvo med izvršilnim odborom dume in delavci je vedno večje. V Petrogi-adu se zdaj sodi, da bodo delavci vprizorili nrotirevolu-cijo z namenom, naj se vojska konča. Socialistična skupina izvršilnega odbora dela na lastno pest in javlja samostojne ukrepe.
Car in carica ujetnika revolucije.
London, 21. marca. (K. u.) Reuter: Vlada je zapovedala, naj se prejšnjega carja in carevno kot ujetnika prepelje v Carsko Selo. General Aleksejev bo clal poslancem Bouzikovu, Veršininu, Gribonininu in Kalininu, ki so bili poslani v Mohilev, na razpolago oddelek vojakov, kateri bo stražil carja.
Ruski socialni revolucionarji zahtevajo, naj se sklene mir.
Berlin, 22. marca. (K. u.) »Vossi-selie Zeitung« poroča: Ruski socialistični revolucionarji so objavili oklice, s katerimi zahtevajo, naj se sklene mir. Narodu sedanja svetovna vojska ne koristi in si želi miru. Zahtevajo, naj se takoj uvedejo mirovna pogajanja.
Stockholm, 21. marca. Iz Helsingforsu: Socialisti zahtevajo republiko in da se morajo takoj uvesii mirovna pogajanja.
Armadni poveljniki 5n niso potrdili oklica dume.
Geni, 21. marca. »Pctit Journal« javlja iz Petrograda: Izvršilni odbor je
uradno naznanil časopisom, da armad-ni poveljniki Brusilov, Ruski, Evvert in Gurko šc niso potrdili oklica izvršilnega odbora dumo.
Nepokorščina in nered v ruski armadi.
Stockholm, 21. marca. Iz Petrograda se poroča, da jih skrbi, ker vojaki streljajo ruske častnike. Posebno se to pojavlja v petrograjskih polkih rekru-tov. V gardnih polkih ni nobenega reda več. Vojaki odrekajo službo in pravijo, da se je pravica stavkati razglasila tudi za armado. Disciplino je ohranil le telesni gardni dragonski polk, a politično ni zanesljiv. Poveljnika moskovskega osebnega gardnega polka, polkovnika Katenina, so uporniki ustrelili. Vojaki so zahtevali, naj se razobesijo na vojašnicah rdeče zastave, kar se ni dovolilo. Brezštevilni so slučaji, da so vojaki častnike prisilili nositi rdeče zastave in rdeče trakove, če so sc branili, so jih i'strelili.
Nemiri pcniorččaI:ov na Vzhodnem morju. — AdraSraS Nepenin nbit.
Petrograd, 20. marca. (K. u.) Petro-grajska brzojavna agentura: Uradno se poroča o nemirih pomorščakov na ladjah na Vzhodnem morju 16. t. m.: Del brodovja je izrazil vrhovnemu poveljniku admiralu Nepeninu zaupnico, drugi del mu je pa izrazil nezaupnico. Med nemiri so del častnikov usmrtili ali pa ranili. Začasna vlada je poslala tja dva. poslanca, katerim se je posrečilo, da je obnovil mir in da so se pomorščaki pridružili novi vladi. Zdaj so pomorščaki zopet popolnoma mirni. Na nesrečo je bil 17. t. m. usmr-čen admiral Nepenin. Generalni poročnik Kornilov, katerega je nova vlada imenovala za vojaškega poveljnika pe-trograjskega vojaškega okraja, je že nastopil svoje novo mesto.
Petrograjski delavci odklanjajo vojna dela. — Izključitev Rom^novičev od prestola, — Upor v IVvborjjju. — Sibirci se fcijejo za carja. — Mešani detavsko-vojaški odbori zahtevajo, naj se razglasi republika.
Stockholm, 21. marca. Delavci v Petrogradu odklanjajo dola, ki so potrebna, da se bo vojska nadaljevala. »Vossische Ztg.« poroča: Nova ruska vlada je Romanoviče izključila od prestola in je pozvala velike kneze, naj se odpovejo prestolu. V Wyborgu divja vstaja. Pri velikem železniškem mostu čez Nevo se jo bila v prvih jutranjih urah 15. t. m. velika bitka. Sibirski polki se zvesto bijejo za carja.
Bern, 21. marca. (Kor. ur.) »Temps« poroča iz Petrograda: V Tavriski palači zboruje mešani odbor delavcev in vojakov. Število pristašev obeh odborov se množi. Dne 16. t. m. je bilo vpisanih že 1600 članov, vsak teh članov zastopa ali 1000 delavcev ali pa eno vojaško stotnijo. Odbora nujno zahtevata, naj se takoj skliče ustavodajalna zbornica, ker upata, da bo razglasila republiko. Dalje zahtevata, naj se vsi Ro-manoviči odstranijo.
Angleži vznemirjeni.
Kodanj, 21. marca. »Times« pišejo o razmerah v Petrogradu: Odbor delavske stranke v dumi je kriv neredu v Petrogradu, ker se njegovih shodov udeležuje sodrga in anarhisti. Voditelji stranke širijo poročilo, da je bil car umorjen in da je že vojska končana.
Kako so ;o car Nikolaj odpovedal prestolu.
Haap, 21. marca. Dopisnik »Timesa« javlja iz Petrograda: Ko so carju Nikolaju na postaji Begeleje svetovali, naj se vrne v Petrograd, jo bil tako previden, da je odšel takoj v Pskov. Svojim spremljevalcem je rekel: »Ta revolucija bo monarhijo končala!« Bil je torej že takrat na najhujše pripravljen. Drugi dan je car v slabo razsvetljeni sobi sprejel odposlance dume. Bil je bled, videlo se je, da jc v velikih skrbeh, a zelo se je premagoval in je rekel Guč-kovu: »Povejte mi golo resnico.« Guč-kov mu je odgovoril: »Prišli smo, da Vaše Veličanstvo obvestimo o prestopu petrograjskih čet na našo stran. Brez pomena bi bilo, če pošljete še več polkov v Petrograd, ker bodo premagani, ko bi se pripeljali na kolodvor!« Car je odgovoril: »To vem. Oddelkom se jc za-povedalo, naj se vrnejo!« Nastal je odmor, dokler ni car vprašal: »Kaj zahtevate, da naj storim?« Gučkov je odgovoril: »Vaše Veličanstvo so mora odpovedati prestolu na korist velikega kneza Mihaela. To je volja vlade.« Car jc na to globoko ginjen rekel, da se ne more ločiti od svojega sina in da prepusti prestol velikemu knezu Mihaelu. Pristavil je še; »Imate kos pnnirja?« Takoj na to se ie sestavil oklic, katerega je car podpisal.
Carica prepovedala streljati na upornike.
EerJin, 21. marca. (K. u.) Kakor
poroča pariško časopisje, so 12. t. m. carju zvesti častniki in vojaki namerili strojne puško na stražo, ki je pristopila k upornikom, a carica je zapovedala: »No streljati! Usmiljenka sem!«
Ha lui pričakujejo novega napada.
Lugano, 21. marca. »Giornale cl' Italia« izvaja na uvodnem mestu: Javno mnenje pričakuje napoto važnih dogodkov, ki bodo, kakor sc splošno pričakuje, še letos končali strašno evropsko vojsko. Avstrijci in Nemci nameravajo, kakor vse kaže, novo kazensko elcspedicijo proti Italiji, Nemčija bo poslala Avstrijcem na pomoč le 10 divizij, ker mora biti na drugih bojiščih pripravljena, Nastopiti bodo mogli z največ 25 divizijami: 300.000 mož. Pričakovati se morajo začetkoma uspehi ofenzive. Italijanska vojska je pa bolj- pripravljena, kakor je bila lani. Razburjenje zato ni umestno.
Italijansko uradno poročilo.
20, marca. Dne 19. t. m. so se izvedla večja podjetja v Tonale (dolina Camonica), v odseku Pasubio, na Asiaški planoti, v tolminskem odseku, vzhodno Gorice in na Krasu. Poroča se o večkratnih spopadih prednjih straž. Na slemenih Dossocasine (južno Lopia) je zasedel neki naš oddelek prednjo sovražno postojanko in zaplenil strelivo in blago. Močno delovanje letalcev je povzročilo veliko bojev. Na asiaški planoti smo sestrelili sovražno letalo. Letalca smo ujeli.
Veli igoii no zaliodii.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 21. marca. Veliki glavni
stan:
Deževalo jc in snežilo, bojevali so se le malo. Med Arrasom in Bertineour-tom, severnovzhodno Eama in severno Soissonsa so naši varnostni oddelki prisilili sovražnikove mešane oddelke, da so se morali z veliki izgubami umi-kaJi. Danes zjutraj sta se na desnem bregu Moze izjalovila pri gozdu Fosse dva sunka.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
17.	marca ob 11. zvečer. Na celi fronti med Andechy in Oise se je sovražnik izognil bitki in je pocl pritiskom naših čet izpraznil mogočno In spretno utrjene postojanke, katero je dve leii držal. Danes se vrši naše hitro pomikanje naprej. Naše prednje čete so, zasledujoč sovražnika, vdrle v Roye. Sovražnik je razdejal trge in ceste' v mestu. Okoli 800 prebivalcev, katerih Nemci radi pomanjkanja časa niso več mogli odvesti, je naše vojake navdušeno sprejelo. Severno in vzhodno od Las-signy, ki smo ga tudi zasedli, smo zasedli več točk na cesli iz Roye v Noyon
j in jo celo prekoračili.
18.	marca ob 3. popoldne. Mod Avre in Oise so francoske čete ponoči rosno prodirale. Vse ozemlje, ki je bilo osvojeno med prejšnjimi črtami in cesio iz Roye v Noyon in od Damery do višine Lagny, jc v njih posesti.
18. marca ob 11. zvečer. Od Avre do Aisne se je nadaljevalo prodiranje naših čet na nad 60 km dolgi fronti. Severno od Avre jc naša konjenica zjutraj prijezdila v Nesle. Severovzhodno od Lassigny smo v smeri proti Ham-u doslej prodrli nad 20 km. Dalje južno smo danes zjutraj ob 10. uri zasedli Noyon. Med Oise in Soissouom jc prišla cela prva nemška črta kakor tudi vasi Carlepont, Mersain, Nouvron in Vingre v našo oblast. Ustalili smo se na visoki planoti severno od Soissona in zasedli Creucy pri Reimsu.
Pariz, 19. marca ob 3. popoldne. (K. ur.) Ponoči so naši lahki oddelki ohranili tesen stik s sovražnikom in so brez odmora nadaljevali svoj pohod. Vzhodno Neslosa srno na raznih točkah dosegli železniško progo Haz-Ncsles. Severno Noyona smo zasedli Guiscard. Naše poizvedovalne čete so napredovale o bcesti Saint Quentin. Vzhodno Oise smo so polastili druge nemške postojanke. Francozi so v zadnjih treh dneh osvobodili 100 trgov in vasi.
Ob 11. ponoči. Naše čotc so podnevi napredovale čez Ham ob Somme in čez Chaumy ob Oise. Med navedenima točkama držimo velike krajo. Naša konjenica, ki je v obliki žarkov napredovala več kilometrov severno Hama, je zaplenila transportni vlak, ki se jc umikal proti Saint-Quentinu. Tam smo napredovali 35 km. Južno Chaumy so prišli naši oddelki do splošne črte Lcttc-Sois-sons, ki je popolnoma prosta. Severno-vzhodno Creuy so prodirale naše prednic straže ob cesti v Maubeua:e. Podn»-
vi smo oprostili približno 20 novih vasi in trgov.
Angleško uradno poročilo.
17.	marca. Bapaume smo po trdem boju z nemškimi zadnjimi četami vzeli. Južno od Somme srno zasedli sovražne postojanke na 16 milj dolgi fronti. Zasedli smo vasi Fresnes, Villers, Carbon-nel, Barleux, Eterpigny in La Maiso-nete. Severno od reke smo zasedli Le Trancloy, Bief villers, Achiet-le-Petit, Ablainzerelle, Bucquy in Essarts, Bapaume je sovražnik popolnoma oplenil. Naše prodiranje se na obeh bregovih Somme hitro vrši. Zasedeno imamo selo Quesnoy, 1500 jardov severovzhodno od Essarta, in smo dobili zahodne in severozahodne obrambne postojanke Monchy-au-Bois.
18.	marca. Sovražne zadnje čete zasledujoč so naše čete zadnjih 24 ur prodrle zopet nekaj milj naprej. V bližini krajev Chaulnes in Peronne smo zasedli več kot 60 vasi.
London, 19. marca. (Kor. ur.) Sovražnika smo danes preganjali dalje. Konjenica in prednje straže so podile sovražne zadnje straže. Pridobili smo 2 do 8 milj zemlje v širini in zasedli zopet 40 vasL
Pred novo francosko ofenzivo.
K »B. Z. am Mittag« poroča: Painleve Je prevzel vojno ministrstvo, ker se je vedno zavzemal za ofenzivo, ki jo Francozi žele. Lyautey in Nivelle sta vedno nasprotovala ofenzivi.
Hlndenbnrgov čin v Franciji, t Bern, 21. marca. (K. u.) Stegemann piše v »Bundu«: Tajna nova Hinden-burgova razvrstitev čet se je sijajno izvedla. Dne 17. t. m. je bil popolnoma viden Hindenburgov sklep odločilne poteze, da se doseže končni namen. To, da je umaknil armado, dokazuje, kdo ima močnejše živce v tej nepreračun-ljivi vojski, ki jo pa le vodijo dušne postave. V strategičnem smislu je Hindenburgov sklep rešilno dejanje.
Nova nemška strategija na francoskem bojišču.
Vojaški strokovnjaki pišejo: Prej ko slej nas zanimajo dogodki na zahodni bojni črti. Dne 21. t. m. se je poročalo zopet o bojih v tistih krajih, ki so jih bili Nemci popustili; a Nemci so izvajali proti Francozom in Angležem protinapade. Nemške varstvene čete, ki so bile ojačene, so napadale angleško-francoske pehotne, konjeniške in topniške oddelke in jih pregnale. Sovražnik tega ni pričakoval in bo moral v bodoče napredovati z močnejšimi oddelki. Sedanjim spopadom bodo zato sledili boji. Nemško vojno vodstvo je pa ravno s svojim umikanjem hotelo doseči, da se sedanja stoječa vojska iz-premeni polagoma v premikalno vojsko. Te se pa Angleži nič kaj ne vesele. Nameravali so namreč na zemlji, ki so jo bili zapustili Nemci, zgraditi nove utrjene postojanke, kar pa zdaj ne bo posebno gladko šlo. Če hočejo Angleži in Francozi izsiliti še to pomlad odločitev, kakor so besedičili, se morajo novim nemškim postojankam zelo približati in tvegati morajo morebiti tudi bitko na odprtem polju. Posebno Angleži pa take bitke nikakor ne žele, ker njih čete za tako bitko niso dovolj izurjene. Počasi slede Nemcem zato, ker se boje, da bi jim ne vsilili odločilne bitke na odprtem bojišču.
Boji ob zahodni Mozi.
Berlin, 21. marca. (K. u.) Wolff poroča: Po besni pripravi s topovi in z minami so Francozi večkrat brez uspeha poizkušali, da bi zopet vzeli tiste postojanke na zahodnem bregu Moze, ki so jim jih bili Nemci 9. t. m. vzeli. Njihovi zelo besni naskoki so bili krvavo odbiti. Francozom se ni niti posrečilo, da bi bili prišli do nemških postojank. Nemški ogenj jih je namreč tako zagrabil, da so morali bežati v svoje postojanke. Angleži so tudi včeraj le obotavljajoč se sledili Nemcem. Boji z nemškimi zadnjimi stražami so izpadli zanje neugodno. Zelo odločno so pritiskali Francozi za Nemci iz pokrajine med Avre in Oise, a južno Oise so sledili brez vsake odločnosti. Nemška konjenica je vzdržala stik s sovražnikom.
Kako sodijo francoski vojaški strokovnjaki o umikanja Nemcev.
Bern, 21. marca. (K. u.) Medtem ko francosko časopisje piše, da so se Nemci umaknili pritisku angleških in francoskih vojev, pa sodijo njili vojaški strokovnjaki skoraj brez izjeme drugače. General Verraux piše: Če sc sovražnik, ki se umika, hitro zasleduje, sc izpostavimo nevarnosti, da se izpostavimo sovražnemu ofenzivnemu sunku; če mu pa ne sledimo hitro, bo imel sovražnik da se bo organiziral v evoiili Driuruvli.enih oostoianJiau.
Anglijo stane vsak dan vojske 144 milijonov kron.
Chiasso, 21. marca. Državni zakladnik Bonar Law je izjavil v angleški spodnji zbornici, da stane Anglijo vojska vsak dan 6 milijonov funtov šterlingov (144 milijonov kron).
Francozi za poseben mir.
Haag, 21. marca. Bivši prometni minister Sembat je izjavil nekemu belgijskemu časnikarju. Samostojno bi sklenili ne glede na Anglijo mir, če bi se hotela Nemčija z nami pogajati temeljem trajnega sporazuma glede na bodočnost Alzacije in Lo-rcne.
M infiiem Bolnu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 21. marca. Veliki glavni stan:
Naš ogenj je zadržaval ali odbil delne napade Francozov pri Nižem polju, Trnovi ln pri Raštanih zahodno in severno Bitolja. Posamezne v sovražnih rokah ostale višino severnovzhodno Trnove in pri Snegovu smo z naskokom zopet vzeli. Sovražnik je nato izpraznil vmesno ozemlje. Njegovi nočni poizkusi, da zopet vzame višine, so se izjalovili. V ovinku Črne je ogenj naših topov zažgal sovražni zavezani zrakoplov, ki je padel.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Boji v Macedoniji.
Berlin, 21. marca. Wolff poroča: Povodom izjalovljenega francoskega naskoka smo zaplenili 6 strojnih pušk.
Posledice noojsirene podmorske volne.
Nemški podmorski čolni na daljnjem Vzhodu.
Frankcbrocl, 22. marca. (K. u.) — »Frankfurter Ztg.« javlja iz Stockholma: Japonski admiraini štab je glede ni\nastop neke nemške pomožne kri-žarke na daljnjem Vzhodu zapovedal, naj ladje v japonskih morjih spremljajo vojne ladje. Dalje se poroča, da so dognali navzočnost nemških podmorskih čolnov na daljnjem Vzhodu.
Nemci razstrelili topničarko »Tsing-tau«.
Honkong, 20. marca. (K. u.) Reuter: Nemško topničarko »Tsingtau« so razstrelili. Potopila se je v reki Wham-pon.
Francozi izgubili 17 fo trgovskih ladij.
Bern, 20. marca. (K. u.) O položaju francoske trgovske mornarice piše »L' Information«, da je izgubila 400.000 ton t. j. 17%. cele tonaže.
Nemški podmorski čolni ob portugalski obali.
Lizbona, 21. marca. (K. u.) Uradno se poroča, da sta dva nemška podmorska čolna potopila štiri ribiške ladje.
Sovražnik izgubil 855.0C0 ton prostora vojnih ladij.
Berlin, (K. u.) Izgube sovražnih vojnih ladij so se s potopom neke ladje Dantonove vrste zvišale (pomožne kri-žarke in pomožne ladje niso vštete) na okroglo 850.000 ton. Toliko ton so obsegale vojne ladje Rusije in Japonske skupaj, ko se je pričela vojska in le 60 tisoč ton manj, kolikor ton je obsegalo vojno brodovje Združenih držav, ko se je pričela vojska.
Pomanjkanje krompirja na Angleškem.
Haag, 21. marca. Ker Angliji popolnoma primanjkuje krompirja, ga bodo uvažali iz Afrike.
Monakovo, 21. marca. Angleški listi poročajo, da bo koncem aprila v Angliji krompirja popolnoma zmanjkalo in da na Angleškem zaloge živil niso velike.
Kongres mmMi Men držnv.
WiIson sklical kongres 2. aprila, .
Washis3gton, 22. marca. (K. u.) — Reuter: Predsednik "VVison je sklical kongres 2. aprila na izredno zasedanje.
Wa3hington, 21. marca. Reuter. Predsednik "VVilson bo poslal kongresu poslanico, v kateri bo jasno opisal, da vodijo Nemci proti Združenim državam vsled neusmiljenega kršenja vsakega ljudskega prava in človečanstva dejansko že vojsko. Kongres bo na temelju te orientacije sklenil resolucijo, v kateri bo izjavil, da obstoji vojno stanje med Združenimi državami in Nemčijo žc nekaj časa sem. Resolucija ne bo pomenila dejansko napoved vojske, ampak bo vlada podvzela nadaljne korake, da varuje interese na visokem morju. Če in kedaj nastopi vojska v vsem svojem delovanju, je odvisno od postopanja Nemčjie.
ftciterdam, 21. marca. »Dailv Tele-graph« javlja iz Ne\vyorka: Lansing je izinvil čnsnikariem: Gosuodie. uoložai
je tako resen, da ne morem ničesar izjaviti.
Frankobrod, 21. marca. »Frankfurter Zeitung« poroča, da sc je položaj poostril, ker so bile tri ameriške trgovske ladje torpedirane.
Wi2son oborožuje.
Washinyton, 19. marca. (Kor. ur.) Predsednik Wilson je pooblastil mornariški oddelek, naj izda 115 milijonov dolarjev, da se bodo pospešile gradbe vojnih ladij in da bodo mogli nakupovati pomožne ladje. Učenci 1. razreda mornariške akademije bodo 29. marca povišani za častnike, II. razreda nekaj tednov pozneje. Stanje častnikov zbora mornarice se bo tako povišalo za 374 častnikov.
Gerard za Wi!sonov vojni program.
Rotterdam, 21. marca. »D'aily Chro-niele« poroča iz Newyorka: Prejšnji veleposlanik v Berlinu Gerard se jc podal na agitacijo za VVilsonov vojni program v južne in zahodne države.
TraSoihotel je, kakor javljajo iz Inomosta, gorel dva dni in popolnoma zgorel. Škoda, 600.000 kron, je pokrita z zavarovalnino.
Zdrržona ("ržave priznajo novo rusko vlado.
Washlngton, 20. marca. (K. u.) Reuter: Iz zelo dobrega vira se poroča, da je državni oddelek v Washingtonu naročil svojemu veleposlaniku v Petrogradu, da bodo Združene države priznale novo vlado.
Osemuml delavnik na ameriških železnicah.
Newyork, 19. marca. (K. u.1 Reuter: Ravnatelji železnic in voditelji železničarjev so danes podpisali pogodbo, ki določa osemurni delavnik.
ilv
London, 19. marca. (K. u.) Uradno: V soboto ponoči smo prekoračili Dijalo. Zasedli smo vas Bahric in del mesta Bakupa: dobro središče živilskih zalog. Sovražnik se hitro umika proti Kanikinu.
Politična nasprotja v Avstriji.
»Miinch. N. N.« poročajo z Dunaja, aa se je napetost glede preuredbe Avstrije bistveno poostrila, ker so jugoslovanske stranke sklenile odložiti mandate, če vlada izda le eno napovedanih naredb. (Nemški dopisnik je slišal nekaj zvoniti o neki »taktični prožnosti«, pa jc že naredil »sklep jugoslovanskih strank«. Svojih načrtov pač ne bomo odkrivali. Op ur.)
Clam-Martinic vabi Čehe.
Dunaj, 21. marca. Ministrski predsednik grof Clam-Martinic jc za danes opoldne povabil Ua razgovor predsedstvo »Češkega Svaza«.
Novi veliki govor nemaep urnim
se napoveduje v ponedeljek povodom proračunske razprave v proračunskem odseku nemškega državnega zbora.
Primorske novice.
Vsled ukaza prevzv. knezonadškofa goriškega pojde g. Vodopivec J. ta teden obiskavat goriške begunce, ki so raztreseni po Nižje-Avstrijskem v okolici Her-zogenburg, Ozsoru, Amstetten, Zeillern, Arclagger itd. Potem obišče one, ki so v okolici Linca. To naznanjamo naročnikom »Slovenca«, ki bivajo tam. Naj povedo to tam okoli bivajočim tovarišem-beguncem.
Iz italijanskega ujetništva se oglaša tem potom Jožef Vižin iz Kronberga pri Gorici in naznanja svoji ženi Katarini Vižin, begunki, stanujoči neznano kje, da je bil ujet 16. septembra 1916; dosedaj je še zdrav. Njegov naslov je: Jožef Vižin, pri-gioniere di guerra, 3. Reg. 2, Comp., Pa-dula B. 41, Salerno, Italia. — Istotako javlja Ivan Klavora, 27. dom. pp., svojemu bratu in drugim sorodnikom, da je v italijanskem ujetništvu in jih prosi, da mu pišejo in če mogoče pošljejo kaj denarja. Naslov: Ivan Klavora, prigioniere di guerra, sold. di 27. Reg., Zona B. Stretti, V. Re-parto, 9. gruppo, 17. Platon, Asinara—Sar-dinia, Italia. — Ivan Jakin iz Kojskega pošilja iz italijanskega ujetništva pozdrave svojemu očetu Ivanu Jakinu, ki je stanoval v Potoku št. 347, p. Dornberk. Na ta naslov mu je že večkrat pisal, a ne dobi odgovora. Torej mu tu javlja svoj naslov: Inft. Jakin Franc, prigioniero di guerra, V. Reparto, Avezzano, Italia. — Iz italijanskega ujetništva pišeta Remec Andrej iz Vitovelj št. 1 in Rijavec Štefan iz Trnovega pri Gorici. Prosita prijaznih naznanil o njunih družinah, za katere sedaj nič ne vesta. Naslov: A. Remec ozir. Štefan Rijavec, prigioniere di guerra, Avezzano, VII. Reparto,
Poroka. Dne 15. t. m. se jc poročila v Lipnici na Štajerskem gospica Marija K r e š e v i č — bivša pevka tržaškega slov. gledališča — z gospodom Ivanom R e d e r j e m , rodom iz Ze-muna.
Slovenščina ob sprejemu goriškega deželnega odbora pri cesarju. Mariborska >:Straža« poroča z Dunaja: Pooblaščeni smo od zanesljive strani, da priobčimo tole dejstvo, ki bo razveselilo vse Slovence, osobito pa goriške Slovence: Deželni glavar goriški dr. Faidulti je predložil svoj govor, ki ga je nameraval imeti na cesarja pri sprejemu goriškega deželnega odbora, samo v nemškem jeziku. Pred nagovorom pa mu je presvetli cesar povedal, naj se posluži tudi obeh deželnih jezikov, kajti njegova želja je, tudi v njih odgovoriti. Tako je bil cesar tudi ob sprejemu goriškega deželnega odbora pozdravljen v slovenskem jeziku in je tudi sam v slovenskem jeziku odgovoril. Deželni odbor goriški je to dejslvo v poročilu o sprejemu zamolčal. Zakaj, nam je neumljivo, kajti cesar je hotel vendar pokazati, da ljubi z enako ljubeznijo vse narode svoje širne monarhije in da so mu jeziki vseh njegovih narodov enako mili in dragi. Nihče pa nima pravice, da bi javnosti zakrival žarke njegove ljubezni napram vsem njegovim narodom. Od druge strani izvemo, da se je cesarska dvojica pri slovenskih članih goriškega deželnega odbora zelo sočutno zanimala za žalostno usodo goriških Slovencev. .Tudi to bo v tolažilo našim hudo prizadetim goriškim bratom.
Goriškim beguncem na Štajerskem! Na številna vprašanja glede begunske podpore na Štajerskem poročam tem potom: Prošnjo za podporo ima napraviti vsaka družina za sebe posebej. Prošnjo je nasloviti na c. kr, namestništvo v Gradcu. V prošnji je navesti, koliko je oseb in njih starost. Če družina dobiva vojaško podporo, je povedati svoto, koliko dobi dnev-i no. Begunska podpora znaša 1 K 50 vin< dnevno na osebo. Družine, ki dobijo vojaško podporo v oni višini, nc dobijo druge podpore. Napravljena prošnja naj se dopošlje na naslov: Profesor dr. Kari Ver-stovšek, državni in deželni poslanec, Maribor. — Gospod poslanec, ki je obenem deželni odbornik Štajerske, hoče iti nesrečnim Goričanom blagohotno na roko, Že od začetka pregnanstva deluje blagi gospod prostovoljno z vso požrtvovalnostjo za naše pregnance na Štajerskem, za kar mu bodi izrečena na tem mestu najsrčnejša zahvala. — Na njegov naslov naj se obračajo tudi vojaki, invalidi in drugi v drugih potrebah, ko so na dopustu pri svojcih na Štajerskem. Blagi gospod hoče iti v vsakem oziru nam na roko. — Drugače se priporoča beguncem, bodisi ženam in otrokom, da kar mogoče pomagajo kmetom pri delu. Nikjer naj se po nepotrebnem ne trati dragega časa in čaka križem rok le konca vojske. — I v a n M e r -molja.
Zaplemba imetja. Tržaško deželno sodišče, sedaj v Opatiji, je razveljavilo s sklepom, izrečenim 21. junija 1916, odrejeno zaplembo premičnega in nepremičnega imetja tržaškega knjigotržca Viktorja Morpurgo. — Tržaško deželno sodišče, sedaj v Opatiji, je izreklo zaplembo imetja naslednjih oseb, ker obstoji utemeljen sum, da so zakrivile zločin ubega k sovražniku, in sicer: Peter Postogna, rojen leta 1890. v Miljah, tjakaj pristojen, pisar, črnovojnik-pešec 97. pešpolka; Karel Buf-folini, rojen leta 1895, v Trstu, pristojen v Trstu, kovač; Marij Cermel, rojen leta 1895., pristojen v Trstu, kočijaž, oba pešca pešpolka št. 97, — Zaplembo premoženja je odredilo tržaško deželno sodišče proti Egidiju Taučer, roj, 1, 1892. v Trstu, dijaku na realki, praporščaku 20. lovskega bataljona, ker je osumljen veleizdaje; dalje proti Adolfu Peterlin, roj. 1. 1876 v Trstu, magistratnemu poduradniku istotam, ker je osumljen ubega k sovražniku.
Išče se vrtnar za dela na Kranjskem pod jako ugodnimi pogoji. Natančnejša pojasnila daje »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38-1.
Dete v plamenu. V Rovinjskem se-> lu na Pulščini se je dogodila dne 4. t, m. strašna nesreča. Štiriletna hčerka Marije Brajnovičcve se je v odsotnosti matere približala ognju in je bila takoj povila v plamen. Dete je umrlo že naslednjo noč ob strašnih mukah.
Dar za goriške begunce. Dekleta iz Ljubinja pri Tolminu so nabrale na dan 4. marca o priliki nepričakovanega izbruha sovražnika od strani, od katere bi se moglo pričakovati le ljubezen, znesek 26 K ter ga poklonile kot dar goriškim beguncem. Za ta velikodušni dar se »Posredovalnica« najtopleje zahvaljuje brdkim dekletom. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Išče se korespondent ali koresponden* tinja za c. kr. žrebčarno v Prestranku. Natančnejše podatke daje Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
Kroja S, strokovnjak, begunec, izvrs tna moč, išče mesta krojača. Natančneje nodatke daie Posredovalnica za goriške
begunce v Ljuljani, Dunajska cesta 38/1. kron globe. Posnemanja vredno.
Smrtna kosa. Umrl je v Gradcu svak pok. lovskega stotnika Tonklija iz Gorice, polkovnik G. Zoppetti ue Al-tomare. ki je bil mnogo let štabni častnik 97. pešpolka v Trstu in znan kot poznavalec in nabiralec starin. — V iWaltersdorfu na Nižjem Avstrijskem je umrla Uletna begunka Gabrijela Drašček iz Solkana pri Gorici. N. v m. počivata! — Olga Klanjšček iz Št. Fer-jana nad Gorico, sedaj begunka v GroR-Stohlu, okraj Romerstadt na Mo-ravskem, javlja s tem, cla je dne 24. februarja umrl v \ojaški bolnišnici v Le-bringu njen iskreno ljubljeni mož Jo-žes Klanjšček, 25. februarja pa sinček Radivoj.
Vojaški dom na Opčinah so otvorili >18. t. m.
Beguncem v Marcheggu na Mc-iav-skem sporočamo, da se je na njihovo prošnjo v »Slovencu« zglasil neki slovenski dušni pastir, ki bi bil voljan priti mednje. V svrho poeh-obnih pojasnil naj nam pošljejo naslov kakega svojega zaupnika, ki se bo v njihovem imenu dogovoril z clotienim gospodom duhovnikom o vsem potrebnem.
Samoumor. Obesil se je v Trstu v svojem stanovanju 55 letni sodni sluga Frančišek Sei. Vzrok samomora ni znan.
Dnevne novice.
+ Mirovna slovesnost Marijinih družb. Vsled inicijative neke Marijine družbe na Nizozemskem imajo v nedeljo, 25. sušca, na praznik Marijinega oznanjenja, vse kon-gregacije celega katoliškega sveta (42.000) slovesno mirovno pobožnost. V soboto pred praznikom naj imajo post, na praznik sam zjutraj skupno sv, obhajilo v mirovni namen, popoldne pa slovesen shod s primernim govorom in molitvami. Obenem naj napravijo tudi darovanje v kak dober namen. Tako da bodo pri tem združena vsa tri glavna dobra dela: molitev, post in miloščina. — Ljubljanske Marijine družbe imajo ta dan skupen shod ob 5. uri popoldne v frančiškanski cerkvi, ki je posvečena Marijinemu oznanjenju in kjer bo ta dan tucli celodnevno češčenje sv. Rešnjcga Telesa. Člani naj pridejo k temu shodu poinoštevilno. Priporoča se, da se zbirka darov obrne za vojne sirote.
+ Za lastni dom. Sprožila se je misel, da bi bila ob prazniku Marijinih družb mirovna pobožnost združena tudi z zbirko za zapuščeno in osirotelo mladino. Marijine družbe so bile doslej najmarljivejše pospeševateljice in podpornice »Patronata Vincencijeve družbe«, ki pred vsem potrebuje svojega doma. Zato bodi posebni namen vseh zbirk in darov tega dne: Za lastni dom Vinceneijcvega patronata. Vse zbirke in darove je nasloviti na: Patronat Vincencijeve družbe, Ljubljana, Pred škofijo št. 12.
-j- Odlikovanja pri 27. dom. peš-polku. Srebrno hrabrostno svetinjo sta prejela: štabni narednik Kukman Fr. in telefonist Poličk Anton. Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je prejel četovodja Martine Fran.
—	Za domovino je daroval življenje poddesetnik IvanKeber dne 16. III. 1917 na južnem Tirolskem. Z njim je zopet _ "„' , izgubil vrlega moža. Zapušča ženo in okoli 4 leta starega sinčka. V miru je bil uslužben v Cerknici na sodniji. Blag spomin junaku!
—r Osebna vest. Cesar jo predsedniku Češkega narodnega sveta, gospo-sko-zborničnemu članu Karlu Mattušu podelil čast tajnega svetnika.
Odlikovan je bil nadučitelj in posestnik v Šmarjeti pri Ptuju g. Ivan Žunkovič, sedaj na bojišču, za svoje zasluge za Rdeči križ s častnim znakom 2, vrste.
—	Smrt za domovi.no. V Gradcu je umrl na posledicah operacije stotnik 87. pešpolka Gustav Schmidl. — V Gradcu je umrl vojak 27. domobranskega polka Andrej Polanec.
Komorni glasbeni večer priredi 25. t. m. ljubensko glasbeno društvo v I-jubnu (Leoben). Sodelujejo: gdč. H. Korošec, glasovir; gospa Gregorič-Sal-ley, glasovir; glasbeni ravnatelj Paher-nik, čelo.
Vojne umetnine R. Frangeša in O. Ivekoviča. Hrvatski kipar profesor R. Frangeš je izdelal kip nadvojvode Evgena, katerega pokloni nadvojvodi ln kip generala Boroeviea, katerega podari samemu generalu. Kip »transport topa« je kupil vojni muzej na Dunaju. — Hrvatski slikar profesor Oton Iveko-vič je pa dovršil sliko »Prehod čez Drino«, katero je kupil zagrebški 25. domobranski polk. Prof. Ivekovič izdeluje zdaj sliko generalnega štaba 13. (zagrebškega) armadnega zbora.
Požar v Elruševjju. Dne 18. marca t. 1. je gospod c. kr. deželni predsednik Henrik grof Attema v spremstvu c. kr. okrajnega glavarja obiskal v hr.enovški
občini vas H r u š e v j e , ki jo jc opu-stošil požar in je ob tej priliki blagovolil izročiti g. županu Filipu Kavčiču 200 K kot prispevek za prvo, nujno potrebno pomoč.
Smrt izdajalca. Ustreljen je bil dne 4. svečana t. 1. v Bclgraclu visokošolec Ivan G o s a r iz Škofje Loke. V začetku vojske je prešel k Srbom, Bolgari so ga ujeli, od naših oblastij je bil obsojen na smrt,
—	Morilec fml. Knansslerja obešen. Iz Celovca poročajo: Sluga fml. Knauss-lerja Pavel Borecky, ki je svojega gospodarja ustrelil, ker ga ni mogel dalje oprostiti, da ne bi moral na bojišče, je bil pred vojaškim sodiščem obsojen na smrt na vešalib. Dne 20. t. m. ga je v Celovcu obesil dunajski krvnik L,ang.
—	Začasna učiteljica na deški ljudski šoli v Škofji Loki je postala dosedanja nadomestna učiteljica na ljudski šoli v Šmartnem pri Kranju Ljudmila Lederhas, iz Tržiča v Kovor je premeščena začasna učiteljica Marjeta Lilleg.
Samoumor. 15. t. m. so našli v rezer-varju žirovniške elektrarne mrtvo truplo bivšega strojnika istega podjetja 38letnega v Cerklje pri Kranju pristojnega, oženje-nega Jožefa D o 1 i n š c k. Dolinška so pogrešali od 31. decembra lanskega leta. Da trupla niso prej našli, je bil vzrok ta, ker je bila voda v rezervarju zmrznjena in je ležalo truplo pod ledom.
— Nezvesta dekla. 361etna služkinja Margareta Kavčič, doma s Štajerskega, e pokradla svoji gospodinji, to-varnarici v Stražišču, veliko perila in živil. Kavčič so aretirali in našli v njeni posesti poleg navedenih reči tudi več drugod nakradenega blaga.
—	Društvo »Bobros!e3nost« v Ljubljani prosi vse interesente, da dopisom in prošnjam prilože znamko za odgovor, kakor tudi da pošiljatve zadostno frankirajo, ker bi se v nasprotnem slučaju zanaprej ne odgovarjalo oziroma nezadostno frankirana pisma zavrnilo.
Uril peročift
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. marca. Uradno: Na nobenem vseh treh bojišč ni nobenih važnih dogodkov.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 21. marca zvečer. Uradno: Izvzemši bojev v ozemlju Somme-Oise nobenih posebnih dogodkov.
Na vzhodu je lasEsn sunek cb Bc-rezini pcpclncma uspel.
Severno Bitclja so se zopet bojevali.
Najnovejše iz Me.
Rotterdam, 21. marca. (K. u.) »Times« poročajo iz Petrograda; Vsi ministri so nastopili svojo službo. Ministrski svet zboruje vsak dan pod predsedstvom kneza Lvova. Izvršilni odbor dume j c po vseh guberni ja h imenoval komisarje. Skupno delo začasne vlade in clume je zagotovljeno. Vprašanje o prehrani so poverili zemstvom in strokovnjakom v posamnih občinah. Sedaj dohajajo v Petrograd zadostne množine živil.
K izpustitvi bivšega finančnega ministra Barka.
Fariz, 21. marca. (Kor. ur.) Izpustitev bivšega ruskega finančnega ministra Barka se je izvršila po odredbi sedanjega finančnega ministra, ki mora razpravljati z Barkom o važnih finančnih vprašanjih, česar pa noeo kot z ujetnikom.
izjava nove francoske vlafie.
Pariz, 21. marca. (Kor. ur.) Danes popoldne v zbornici in senatu prebrana vladna izjava novega kabineta na-glaša odločnost Francije, da vodi vojno do zmage, pridobi nazaj nekoč uro-pane pokrajine, doseže primerno odškodnino in jamstva ter pripravi pot trajnemu miru na temelju spoštovanja do pravic in svoboščin narodov. Vlacla pozdravlja osvobojenje ljudstva na Ruskem in izreka željo, naj bi se izvršilo brez uporabe sile in brez nemirov. Glede preskrbe z živili splošni položaj ni vznemirljiv, ako se začasa uvedejo potrebne omejitve.
LjnmjansKe novice.
lj Odlikovanje. Črnovojniški nadporočnik izven službe g. dr. Mirko vitez pl. Grassclli, ljubljanski sodnik, je bil za izvrstno službovanje tekom vojske odlikovan z Najvišjim pohvalnim priznanjem.
lj Za agrarnega inženerja II. razreda v 10. činovnem razredu je imenovan Anton S t a c u 1, agrarni elev c. kr. deželne komisije za agrarne operacije v Ljubljani,
lj Umrla je dne 21. t. m. ob 9. uri
zvečer v deželni bolnici ljubka hčerka deželnega računskega nadoficijala Fr. Urbanee, jeclva tri leta stara Marica.
lj Občni zbor »Kreditne zadruge«, reg zadruge z omej. zav. v Ljubljani, se vrši v soboto dne 24. marca t. 1. ob pol 5. uri popoldne v zadružni pisarni na Miklošičevi cesti št. 8.
lj Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana, razglaša, da se vrši redni letošnji občni zbor dne 28. marca t. 1. popoldne ob 6. uri v sodni dvorani št, 82 justična palača, I. nadstropje). Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor, ki pa je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov.
lj Drzna tatvina. Včeraj okoli 1. ura popoldne je nek gospod opazil, kako je nek fant odprl pri urarju Zajcu na Starem trgu izložbeno okno ter vzel ven nekaj zlatnine. Ker se je očividcu to zdelo sumljivo, je neznanca izročil nekemu vojaku, sam pa šel po stražnika, ki je predrzneža aretoval. Dognalo se je, da je to ključavničarski vajenec pri Samassi ter da je izložbeno okno odprl s ponarejenimi ključi. V izložbi je pokradel zlate prstane in nekaj druge zlatnine, česar pa baje že niso več dobili pri njem, marveč je med potjo vse skrivoma vrgel proč. Tudi ponarejene ključe je bil vrgel v sneg, katere so pa potem našli. Fant je star okoli 16 let, stanuje nekje na Glincah in je na ta način baje že kradel razno blago pri neki drugi trgovini, naposled se mu jc pa zahotelo po zlatnini, ki je bila zanj usodna.
lj Umrli so v Ljubljani: Lujiza Pavlin, zasebnica, 66 let. — Ana Grajžar, hči zapisovalca železniških voz, 3 leta in pol. — Ivan Gliebe, rudar v premogokopu, 19 let. — Marija Čelešnik, delavčeva žena, 68 let. — Josip Vidmar, rudar v premogokopu. — Terezija Brumat, vdova cestnega mojstra, 52 let. — Uršula Pfeffer, zasebnica, hiralka, 80 let. — Fran Kukenberger, bivši premogar, hiralec, 37 let. — Marija Adela Slak, hči zasebnice, 3 mescc
lj Ušel je prisiljenec 181etni Ivan Lovko iz Grahovega, ki je bil služil v Ljubljani kot dimnikarski vajenec. Lovko je udan tatvini ter je ob svojem begu ponoči skrivoma obiskal spalnico dimnikarskih uslužbencev na Emonski cesti in odnesel mnogo obleke, čevlje, srebrno uro itd.
lj Izgubila se je včeraj dopoldne v električnem vozu denarnica z manjšo vsoto denarja. Pošten najditelj se prosi, da prinese proti nagradi v trafiko R lažni k, Stari trg.
lj Našla se jo večja vsota denarja. Dobi se v trgovini g. Ign. Kessler »pri Janezu« Pogačarjev trg 13.
OospoMe Beležke.
Izvoz vipavskih vin prepovedan. Kmetijsko društvo v Vipavi naznanja, da je 5. armadno poveljstvo prepovedalo izvažati vipavska vina. Prepoved zadeva tudi mašna vina. Ker se dovoljenje za prevoz ne bo dalo v nobenem slučaju, naj dosedanji naročniki mašnih vin naročajo mašna vina na Dolenjskem ali Štajerskem.
Eavarnarii, preskrbiie se s saharinom! Uradno se poziva kavarnarje, da naj so pravočasno preskrbe s saharinom. V Ljubljani je grosist lekarnar Sušnik na Marijinem trgu.
Prodajni cenik gladil objavlja današnja »VViener Zeitung«. Prodajne cene so precej nižje kakor cene saharina v zadnjem času. Monopolna prodaja se začne 26. t. m. V zasebnem gospodarstvu sme vsakdo umetna sladila poljubno porabljati, pač pa je potrebno dovoljenje finančnega ministra za porabo po obratih, ki izdelujejo ali prodajajo živila. Gostilničarji, kavarnarji, slasčičarji v prihodnje no smejo več rabiti sladkorja pri mleku, čaju, kavi, kakau, čokoladi ali drugih pijačah. Vsa umetna sladila morajo v prostem prometu nositi vidno označbo: »iz saharina«.
Gospodarska zveza med Avstrijo in Nemčijo. Na berlinskem zborovanju nemško-avstro-ogrskega gospodarskega društva jc več govornikov poudarjalo pomen Trsta in važnost kanala Rena—Donava. Soglasno so sklenili: Čimprej naj se z dolgoletno pogodbo med Avstrijo in Nemčijo sklene carinska in gospodarska zveza, ki naj vsebuje trajno zagotovljeno skupnost trgovinsko politike. Z obojestranskim carinskim tarifom za medsebojni promet naj se uvede bistveno povečan prost promet in pa stopnjevito odpravo za nektere vrste blaga še vedno potrebna carina.
— Frepnvedani čas za sekanje domačega kostanja. Gozdni posestniki in lesni trgovci se opozarjajo, da je vslocl ukaza c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 27. jiui. 1918, št. 20.589, sekanje domačega kostanja od 1. aprila do 1. oktobra brez izjeme nedopustno
in kaznivo.
•i
Za letovišča in zdravilišča sicer no bo splošno prepovedan obisk; državni urad za ljudsko prehrano se bo potrui dil, da mestnemu prebivalstvu omogoči oddih. Toda v letovišča naj nc hodi nihče, dokler se ni poučil o tamošnjih razmerah. Urad bo gledal, da prepreči dvojno prehrano in da bodo v zdraviliščih bolniško hrano dobivali samo pravi bolniki. Zato bodo zelo poostrili predpise o zglasitvi.
Plačilne in delavske razmere v vojni industriji. Državni zakonik prinaša cesarsko naredbo in izvršilne predpi-i sc domobranskega ministrstva, ki urev jujejo plačilne in delavske razmere v obratih vojne industrije. Taki obrati so podjetja vojaške uprave in tista, ki jih je vojaštvo vzelo na temelju zakona o vojnih dajatvah. Delavcem jc treba dati njihovi strokovni izobrazbi in delu primerno plačilo, kakor ga zahtevajo vsakokratne življenjske in delavske razmere. V obratih ene vrste naj bo to plačilo enakomerno in nc nižje kakor v podobnih nevojaških podjetjih.' Po posameznih deželah se ustanovijo po-* sebne komisije za pritožbe, v katerih bodo zastopniki delodajalcev in delavcev. Naredba velja tudi za delavce, ki niso pod zakonom o vojnih dajatvah. Komisija ima tudi pravico odločevati in svoje sklepe izvrševati. Delavci v vojnih industrijah smejo delo zapustiti le iz važnih vzrokov; prestopki se kaz-. nujejo. Ženske smejo izstopiti vsled ne« odložljivili materinskih in družinskih dolžnosti. Prav tako pa smejo deloda-i jalci če so lastniki, delavsko pogodbo razrušiti lo iz važnih vzrokov in le z dovoljenjem oblastvenih organov. Če komisija nc dovoli razrušitve delav< skega razmerja, čeprav jc po mislih stranke v smislu obrtnega reda ali kai kega drugega zakona podan razlog za enostransko razrušitev pogodbe, tedaj se sme stranka obrniti na sodišče.
Pasja pečenka. Lastnik praške kavarne »Parlament« je imel dobroreje< nega velikega psa, za katerega je imel na ponudbo 600 K, pa ga ni hotel dati Te dni je pa psa zmanjkalo in policija je dognala, da je psa ujel 651etni vdoi vec Bogoljub Soyka, odvedel v svoja stanovanje v Kr. Vinogradih, ga ondi zaklal in spekel; k pasji pečenki je zalagal zelje in cmoke.
Vladno meso in Dunajčani. Župan jfc izdelal spomenico o dohodninskih razme* rah dunajskega prebivalstva. Dunaj ima 2,221.986 civilnih prebivalcev. 1,200.000 oseb ne plača nobenih davkov, tedaj imajc pod 1600 K dohodkov. Obdavčenih jt 330.000 gospodarstev s 800.000 osebami, od teh jih je 670.000, ki imajo letno pod 6C00 K. Dunaj ima tedaj vsaj pol milijona manj premožnih. Za meso je župan zalite« val vsaj 1200 goved. Minisler je rekel, da bo težava pri takem številu.
Sramotni oder v izložbenem oknu Bclgrajska policija jc uvedla novo sredstvo proti navijalcem cen: vsak, kdor je obsojen radi navijanja cen, pride na sramotni oder v lastnem izložbenem oknu. Nc stoji sicer osebno notri, pafi pa je v izložbi nalepljen list, na kate--rern jc zapisano, da jc bil lastnik te trgovine obsojen radi navijanja cen na primer na dva meseca zapora in 3000
Zvezno vodstvo Mrliškega druSfva Rrfl efeia križa.
naznanja sledeče lastnoročno pismo Njegove c. kr. Visokosti nadvojvode Frančiška Salvatorja: Št. 473. G. J. Na zvezno vodstvo Avstrijskega društva Rdečega križa na Dunaju. Dunaj, 26. februarja 1917. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo na preponižno predložena poročila o delovanju Avstrijskega društva Rdečega križa, društva Rdečega križa v deželah svete ogrske krone, komiteja Rdečega križa za preskrbo vojnih ujetnikov in deželnega pomožnega društva za Bosno in Hercegovino za leto 1916. sledeče najvišje lastnoročno pismo premilostljivo meni do-doposlati: »S posebno zadovoljnostjo raz-vidim iz predloženih poročil, da vse v izkušenem vodstvu Vaše ljubeznosti obstoječe ustanovitve Rdečega križa so delovale tudi v preteklem letu izredno zavedno za blagor ranjenih in bolnih vojakov. Ko izrekam zahvalo Vaši ljubeznosti za Vašo najkoristnejšo delovanje, Vas obvestim, vsem vodstvom društev Rdečega križa moje popolno priznanje naznaniti za njih žrtvovalno delovanje. Baden, 25. februarja 1917. Karel 1. s. — Ko veselo gi-njen s premilostljivega priznanja o našein vkupnem delovanju naznanjam to ročno pismo prezaslužnim opraviteljem prostovoljne zdravstvene oskrbe in vsim drugim brezštevilnim, katerih človekoljubna pri-pomoč in z veseljem darovani so nam pripomogli do spolnitve naših dolžnosti, sem popolnoma prepričan, cla bodo besede premilostljivega priznanja za nas mogočna vzbuja pri našem bodočem delovanju do zmagovitega konca. Nadvojvoda Franc
Salvator, gen. konj., 1. s. — Ta okrožnica se pošlje vsem predsedstvom glavnih društev in podružnicam Avstrijske družbe Rdečega križa s prošnjo, da jo razglase vsem daljnim krogom prebivalstva in je priobčijo v najbolj čitanih dnevnih listih. Za zvezno vodstvo: Rudolf grof Traun I. s.
Ogrski državni m.
Budimpešta, 20. marca. (lvor. ur.) V zbornici magnatov je izjavil poljedelski minister, da vlada temeljito proučuje agrarno reformo in bo v kratkem predložila zakonski načrt o nakupu in prodaji zemljišč, ki bo ščitil velike interese dežele. Za obsežno reformo pa sedaj še ni čas, razmere še niso dovolj jasne.
Budimpešta, 20. marca. Grof Karo-lyi očita Tiszi, da je pri vladanju imel strankarskopolitične ozire. Sedanji položaj zahteva koncentracijo vseh, seveda opozicija noče Tisza za voditelja koncentracije.
Glede politike pravi Karolyi, da je poslanec Holko popolnoma pravilno trdil, da je Bismark glede večine vprašanj imel drugačno politiko kakor njegovi nasledniki. Karolyi upa v našo zmago, toda naši vojaki bodo zmagali navzlic nemški in naši diplomaciji. Tudi po vojski bomo čutili, da so po krivdi naše diplomacije deveti del sveta naši nasprotniki. Rarolyi je proti Bettleno-vi aneksijski politiki, ki hoče Rumuni-jo in Srbijo za Ogrsko. Zavrača tudi vsako zatiranje narodnosti. Zahteva obvezno brezplačno ljudsko šolo in razširjenje volivne pravice.
V zbornci magnatov je grof Hadik nastopil proti Tiszovem naziranju o vo-livni pravici. Predlaga, da naj vsi, ki so se borili na fronti in so si priborili Karel križec za čete, dobijo aktivno voliv-no pravico do smrtL
Grof Tisza ugovarjaš češ, da socialna politika ne obstoji v dalekosežni volilni pravici, ki ne bi služila ljudstvu, ampak demagogiji. Počakajmo, da se pokaže uspeh naše volivne reforme izpred vojne.
Zbornica zavrne Hadikov predlog. Vladi se toplo priporoči peticija poljedelskega društva, da naj določi najvišje cene za kmetijskim obratom potreben materijal in blago. Nato se razpravlja o kmetijski produkciji, pravičnih cenah za žito, moko in industrijske izdelke.
Grof Szechenyi graja vlado, da ni ničesar storila, da je zemlja postala plen mednarodnega velekapitala. Zadnje čase je več veleposestev prešlo v ne-madžarske roke in zaradi slabe valute imajo tuji kupci dobiček.
Ullmann zavrača napade proti ogrskim finančnim zavodom, ki so dvignili industrijo. Za boljšo produkcijo je potrebno ne samo kmetijsko, ampak tudi trgovsko znanje.
Ogrski politiki pri cesarju.
Budimpešta, 21. marca. Danes je kralj v svojem stanu sprejel grofa Ap-ponyja, barona Daniela, Aleksandra Erdelyja, grofa Karolyja, barona Ta-liaka, grofa Zichyja sprejme v bližnjih dneh.
Koncentracije ne bo.
Budimpešta 20. marca. (K. u.) Ogrski brzojavni urad poroča: Časnikarske vesti o sestavi koncentracijske vlade so popolnoma neutemeljene.
Bolečine v udih odstranjajo vribavanja s Fel-lerjevim bol lajšajočipi rastlinskim esenčnim flui-dom z znamko :>Elsa-fluid«. Isti prodre skozi kožo, prežene bol povročujoče, prehladilne strupe, ker oživlja bolečine. Predvojne cene. 12 steklenic tega zdravniško priporočenega domačega sredstva pošlje franko za 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, trg Elsa št. 134. Hrvatsko. — To izborno sredstvo se ne more z ničemur nadomestiti in bi ga torej ne smelo manjkati v nobeni hiši. Tudi Fellerjeve milo odvajalne *Elsa-kroglice< 6 škatlic za 4 K 40 vin. so dobre.	(eb)
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 180, za dame K l-50, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina Si Ko. v L ti-bljam.
Iz kož domačih zajcev pripravljeno usnje za čevlje in rokavice je razstavljeno v izložbi »Katol. Bukvarne«, obrnjeni proti stolni cerkvi. V kratkem se razstavijo tudi razna oblačila iz zajčje kožuhovine. Neumorno delavni stotnik avditor dr. Voszka, ki je istočasno vodja vojaške zajčarne poti Rožnikom, je oskrbel to izložbo, da pokaže, kako gospodarsko korist nudi prav urejena zajčjereja, ne le glede preskrbe z mesom, temveč tudi glede uporabe zajčjih kož, če se ž njimi pravilno ravna. Stotnik dr. Voszkovo navodilo o porabi zajčjih kož, ki se oddaja rejcem brezplačno
v Katoliški Bukvami v Ljubljani, navaja nekaj tvrdk, ki strojijo tudi med vojsko zajčje kože za kožuhovino ali za usnje. Po vojski bodo pa imeli rejci zajcev priliko dajati kože strojit tudi domačemu podjetju in sicer gosp. Josipu Demšarju, Češnjice 36, p. Železniki, Gorenjsko. Ta naslov naj si vsak zajčje-rejec zapomni, da bo vedel, na koga se ima po vojski tozadevno obrniti. Dokler pa traja vojska, sme g. Demšar strojiti sanio ?a vojaške namene in ne sme sprejemati zasebnih naročil.
Volički za uprego se bodo oddajali v petek dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani. Cesta v mestni log štev. 15. (Pristava Deželnega mesta za dobavo klavne živine v Ljubljani.) Deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani, Turjaški trg štev. 1.	688
Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi '•rsti svoj list v Novem mestu "inivtiimiiiiiiit*:',: 'niciiiiMmriKmiiiitiiiiiMiiimmiiuii
,'ske novice
l|!)li>ll1i:'!l|7',<»M.V;(!UINil<VtPI|HIIII!llinililllllllMtUIIUIIIIU vsi doieniski rojaki, četudi živite izven Dolenjskega po vsem Slovenskem. Naprej plačana letna naročnina 3 krone. — 604
Naprodaj sta
2 .ICO M JU
(kobila in tri leta star konj) ter
S prašičev-
Poizve se na Poljanski cesti 55 v Ljubljani.	695
&Jc© i! ©G
za kamnoseško obrt, ki je dopolnil 13 let, so sprejme takoj v pouk v delavnici Feliks Tomana v Ljubljani, Resljeva cesta 30, kjer ima vso prehrano in oskrbo v hiši. 692
Sprejme se tako) v trgovino
DEKLICA
poštenih starišev. Kje — pove uprava lista pod št 693.
Išče se
CIGICIsi
aH delavka za vrtno delo. Natančneje se poizve v trgovini pri g. An*. Ba'ec, vrtnar, PodTrančo 2, Ljubljana.	694
Kupi se blagajna št. 3 ali i ln
pisalni stroj
(Smlth Bross Beinlngton ali Underwood) Ponudbe pod šifro »T. D.« na upravo lista. 654
Henrik Weisz ftt)
Ustan. 1910.
jljjH gttr.^Sgpnr
zakon, protokol
dobavlja po povzetju naslednje čevlje v vsjki velikoiti. Kiziko izključen. Zamena dovol ena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par dam-skih čevljev K 35.-, K 40.—, K 45.-, in K 50. K 55. Par čevljev za strapac (bakanci) K £0.—, K 60.-, in K 70.-. Por čevljev za gospode K 45.—, K 50.—, K 55 -, in K 60. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 1 škatija kreme za čevlje KI.—
Za tekmo idealno prejahani prvovrstni polkrvni
jahalni \on\
z brezhibnim španskim tekom se proda. Več se izve na Dunajski cesti 66.	681
I
dobro izurjena, išče službe, na;raje v kakem župnišču, v starosti 31-ih let. Kje, to pove upravništvo „Slovenca" pod St. 6j2
I{p$tanjei; \<i$
do 2 m dolg, cepljen 10 do 30 cm v prerezu kupuje
Uinfis M\i, VBlslft »c, Mrtlaisrsio.
Ponudbe s skrajno ceno, množino in rok dobave naj so vpošljejo! Točno plačilo. — Kulantno poslovanje! Kupujem tudi mehak, bukov, hrastov les, okrogel in žagan.
V manufakturni trgovini v mestu išče mesta 141etni
V
Za oskrbovanje pat* konj se sprejme trezen, vojaščine prost
HliAPEC
Hrana in perilo pri družini, plača po dogovoru. — K^ROLi ŠIŠKOVIČ, trgovec, Črnikal pri Trstu.	685
ki se je pol leta že učil te stroke. Vešč je obeh deželnih jezikov. Prijazne ponudbe nn naslov: Marija Rožanec, Begunje pri Cerkoici.
Giasovirje, planine harmonije in
orhestrijone
S SCmetets
Liubljana,
Kolodvorska ulica 26.
124
Iščem
za restavracijo na deželo. Naslov pove upravništvo ..Slovenca" pod št. 869.
Orehov les
(ostanjev les
v hlodih
v polenih in hlodih
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake ohlike, vsaka noga ima svoje pesebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	2472
Fran Szantner
specialist za ortopedična in anntosnična obuvala
Lfu bljana, Sc^cnfrurgova nI. 4.
Sprejme se takoj proti dobri plaSi več
2407
kiipfni
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
Hrana in stanovanje preskrbljeno. Več pove gosp. Anton Steiner, mestni tes. mojster, Ljubljana, Jeranova ulica 13.
□aaann □
n
D
D
D n
^j^očlni salon.
□□□□□i
>aaaa
H [] Cenjenim damam priporočam suojo zalogo
i □□uuunna
§a
D
Ds
D
D
najnovejših l^lobul^ov.
03prfo fudi v opolEanskih urah-Cene priznano nizke.
■0 zalogi
nopi žalni ljlobulji.
Rozi Tabčič
Rimska cesla šf. 6
a
a
D □
D 0 D D
D 0 D
n aucjnpgacjunnauuupmuuLiaanc iuaaaanaa naaaaaaacaapni mnaanaaanaaannannnnna
Q
kupi vsako množino franko vagon
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
AdoIS Klausner, Saden pri Dunaju, Weilfourgstrasse 49.
je sedaj najboljše pralno in čistilno sredsivo, ki ima čudovito snažilno moč. Celo najbolj umazano perilo, najbolj mastni predmeti se snažijo brez truda in temeljito s ,.SEP"-perilnim praškom. Izredno majhna poraba. Porabno navodilo na vsakem zavojčku, vsebujočem y2 kg. Cena za 1 kg za razproda-jalce K l o0 iz Badna.
nove in stare |(|fjpi vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana
ljubljanska industriia prohkovih zamaškov
mnogo
ako si sama pr pravi nadomestek jedilnega olja iz
Morskega Cmgftee-maftu
ki na raznih solatah po vkusu popolnoma nadomešča najfinejše namizno olje in je zaravju zelo prikladen, četudi ric vjebujc oljne maščobe. Zavitek mahu na;fineiše vrste za 1 liter nadomestnega olja K 1'30, po pošti poslan K 1*50, rekomandirana pjšiljatev velja 25 vinarjev več. Navodilo za pr.pravo, ki je po-popolnoma priprosta in brez stroškov, je pridejana vsakemu zavitku. Za pos-kušnjo pošiliam tudi posamezne zavitke proti predplačilu ali povzetju, sicer se pa priporoča več zavitkov zajedno naročati, da se prihrani nekaj poštnine. Prodaja fflL, Spenlio Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Poštna naročila in denarne pošiljatve naj sc pošilja ;o na naslov
ffllat. *Bedman v Sjubljam, {Kopitarjeva ul. o.
/ »