NASLOV—-OFFICE OF PUBLICATION:
6117 ST. Clair Art. CLEVELAND, OHIO
IH»L
Največji slovenski tednik v Združenih drŽavah ameriških
The largest Slovenian Weekly in the United States of America
miiHiUHiHrnimit?
Kranjsko - Slovenski Katoliška Jednota
je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
Posluje že .17. leto
GESLO K. 8. K. J. JE:
"Vse za vero, dom in narod!"
yv»niiiiiiiiminimn»
Entered ae Second-
Matter December 12th, lttS at the
Office at Cleveland, Okla Under the Act of A
u. int.
tar Mamas at
rate efl restate
for ta Section UN, Act of October trd, U17. Authorised en May Bad. ISIS.
Slev. 52 — No. 52
CLEVELAND, O., 30. DECEMBRA (DECEMBER), 1930
LETO (TOLUME) XVL
za novo leto
Naj vam Novo leto v zdravju vseh začeto ure, dneve, tedne blagrov polne vedne radostne donaša! Naj vam solnce sreče sije, žarke meče v vsa domovja vaša!
»
Božja roka mila blagoslov rosila, da bi vas čuvala pravi cilj kazala, v naši sveti veri! Naj vse vaše želje spol ni jo v veselje se v največji meri!
Težke dni življenja polne vse trpljenja, naj od vas odvrača v srečne le obrača radostne in zdrave! Vi pa vsi delujte, vez Jednote kujte, kvišku srca, glave!
Ivan Zupan, urednik.
-o-
Čestitka
Rev. Luka Gladek, srebrni mašnik, Milwaukee,, Wis.:
Tvoj sošolec in mislim prijatelj, Ti želi ob Tvoji <25-let-nici, oziroma srebrni maši in vošči blagoslov iz neba. Bog Te ohrani še najmanj 25 let, da boš deloval v Gospodovem vinogradu uspešno za blagor našega slovenskega naroda v duševnem in gmotnem oziru.
Tvoj sošolec,
Albin Moder.
Bridgeville, Pa., 17. dec., 1930. o
Mati Mr. L. J. Pirca, urednika "Ameriške Domovine,** umrla
Urednik dnevnika "Ameriška Domovina" in solastnik tiskarne, Mr. Louis J. Pire, je prejel te dni iz Ljubljane žalostno vest, da je ondi dne 6. decembra v častitljivi in visoki starosti umrla njegova draga mati Marija Pire, rojena Mikolič.
Stara in blaga ženica je bila rojenat leta 1848 v Toplicah na Dolenjskem, kjer se je tudi poročila, toda ni dolgo uživala sreče zakonskega življenja ob strani skrbnega moža, ker ga je neko zimo pri sekanju dreves v neki šumi na Hrvatskem ubilo, nakar se je s svojo druži-nico, dvema sinovoma in hčerkama preselila v Ljubljano. Kako je zopet žalovala, ko sta ji tekom let ondi umrli obe hčerki, najbolj pa še, ko je predlanskim preminul tudi njen starejši sin, duhovnik iz reda Lazaristov; izmed četvorice dragih otrok ji je preostal torej še eden, in ta se pa nahaja v daljni Ameriki, katerega je vedno želela še enkrat pred svojo smrtjo videti, in kateri ji je vedno rad denarno pomagal.
Naše iskreno ter globoko sožalje Mr. Pircu, njegovi umrli blagi mamici pa večni pokoj!
-o-
Kakšen jezik je Jezus govoril?
Mnogi ljudje mislijo, da je Jezus govoril v latinščini, osobito vsled tega, ker se vršijo vsi obredi katoliške Cerkve v latinščini. Iz sv. pisma posnemamo, da je Jezus govoril samo aramajščino, to je hebrejsko narečje, ki se je istočasno po vsej Palestini govorilo.
CLEVELANDSKE NOVICE
• Smrtna kosa.—Dne 16. decembra je preminula v Cleveland Clinic bolnici, ena najbolj poznanih in delovnih žensk, Mrs. Johana Milavec, rojena Skrajnar, dobro poznana soproga Antona Milavca, 6311 St. Clair Ave. - Dolgo jo je mučila težka bolezen, ki se kljub prizadevanju zdravnikov ni dala ozdraviti. Končna operacija ni bila uspešna, in kruta smrt je prišla po njo. Ranjka je bila stara šele 50 let. Doma je bila iz Velikih Poljan pri Ribnici, kjer zapušča še očeta in sestro. V Ameriki je bivala 29 let. Tu zapušča soproga Antona in mnogo sorodnikov, poleg tega pa tri sinove. Starejši Anton je bil znan kot iz-boren žogometen igralec, Filip je uslužben pri banki, Louis pa pohaja višje šole. Ranjka zapušča tudi brata Josipa Skrajnar. Ranjka je bila poznana širom naselbine kot zelo marljiva in darežljiva za siromake, gostoljubna z vsakomur. Bila je članica društva Marije Magdalene, št. 162 KSKJ, društva Srca Marije (staro) in Slovenske Ženske Zveze. — Nagloma je preminula Louisa Žiberua, rojena Urigel, v starosti 37 let. Doma je bila iz vasi Markovec, fara sv. Trojica. V Ameriki se je nahajala nad 24 let. Tu zapušča žalujočega soproga in dve hčeri, Angela in Hedvika, sestro Terezijo, omoženo Gre-gorič, v starem kraju pa očeta in sestro Ivano, omoženo Koter. — Našemu slovenskemu zdravniku Dr. Antonu J. Perkotu je baš pred Božičem v bolnišnici umrla njegova mlajša hčerka Margareta, stara 13 mesecev; bati se je bilo tudi za njegovega sinčka, ki je z&eno nevarno zbolel, toda se nahaja že na potu okrevanja. Naše iskreno sožalje vsem preostalim sorodnikom, gorinavedenih pokojnikov.
—Mr. Anton Kaušek s 185. ceste se je moral pred enim tednom v Glenville bolnišnici podvreči zelo nevarni operaciji, katero je hvala Bogu srečno prestal. Prijatelji ga sedaj v bolnišnici lahko obiščejo. Iskreno mu želimo, da bi se kmalu zdrav in vesel vrnil k svoji ljubljeni družini. V ravno isti bolnišnici se je pred prazniki podvrgel operaciji na slepiču odlični in znani operni pevec Mr. Svetozar Banovec; tudi njemu se /zdravje vrača. Mr. Banovec je mislil, da bo zadnjo nedeljo zopet zapel nekaj božičnih pesmi za slovenski radio program, tako je pa moral ležati v bolniški postelji, njegovo vlogo tega pr^?rama je izvršil operni pevec Mr. Subelj. Mr. Banovcu želimo, da bi kmalu okreval.
—John J. Grdina in njegova družba priredi v nedeljo, 4. januarja zvečer umetniško predstavo v Slovenskem Narodnem Domu, v korist nove cerkve sv. Vida/ Na programu so čarov-niške točke, petje, igre, itd. Med drugim boste videli tudi prizor z radio postaje, in boste lahko natančno videli, kako se oddaja slovenski radio program. Tamburaški odsek društva Orel bo igral med predstavo.
smrtna kosa
iz urada glavnega predsednika
razne vesti
iz primorske
SOBRAT J. OSOLIN UMRL
Rojak Tom Simončič iz Clevelanda, O., ki je svoječasno živel v Forest Cjty, Pa., nam je te dni sporočil žalostno vest, da je na božični praznik, dne 25. decembra zjutraj ob 2:45 nanagloma umrl eden izmed najbolj znanih Slovencev v gori navedeni premogarski naselbini Forest City, Pa., sobrat John Osolin; podrobnosti o vzroku smrti tega blagega pokojnika nam ni mogel navesti. Prerano umrli sobrat Osolin je bil star okrog 50 let, doma nekje iz Gorenjskega, zapušča žalujočo soprogo, enega sina, in pet hčera, izmed katerih sta dve že učiteljici, dve boste pa kmalu izšolane tudi za učiteljice; zapušča tudi več drugih ožjih sorodnikov, med temi tudi brata Louisa v Clevelandu, O. Bil je svak našega glavnega tajnika brata Josip Zalarja in tako tudi brata John Dečmana, predsednika porotnega odbora.
i
Kakor skoro vsi naši rojaki v Forest City, Pa., tako si je tudi brat Osolin leta in leta z žuljevimi'. rokami in težko služil svoj vsakdanji kruh s tem, da je delal v premogovniku. Pri vsem tem je bila njegova glavna miselr da je svoje otroke dobro izšolal. In res, dvomimo, da je izšlo iz kake slovenske družine kar četvero učiteljic ameriških ljudskih šol, kot je to slučaj pri Osolinovih. Poleg tega je bil pokojni John nad vse vnet za društvo Marije Vnebovzete, št. 77 in naš vrli Jednotar. Poznali smo ga dobro osebno, ker se je udeležil številnih minulih konvencij kot delegat označenega društva; znan je nam pa tudi po rednih in mnogih dopisih ter naznanilih v našem listu. Še v zadnji številki (božični) najdete na Četrti strani naznanilo njegovega društva, kjer ob sklepu pozdravlja vse naše Jednotino članstvo z iskrenimi božičnimi čestitkami ter novoletnim vo-ščilom. Ni pa pisec onega naznanila še prejel dotične številke Glasila v roke, ko so ga že položili na mrtvaški oder.
Na strani 272 naše Jednotine Spominske knjige najdete njegove podatke o zgodovini društva št. 77, kojega ustanovnik je bil tudi on in prvi tajnik društva. Ta tajniški posel je opravljal neprestano ali celih 26 let, kar je v resnici zelo redek slučaj. Tako je bil tudi na zadnji letni seji ponovno izvoljen za tajnika. Na strani 273 navedene knjige je videti njegovo sliko, bil je mož krepke gorenjske postave, pravi korenjak.
Da, v resnici Osolinova družina v Forest City, Pa., je imela letos gotovo najbolj žalostne in hude božične praznike; mesto veselja med njimi, je vladala žalost, ker je ležal gospodar, oziroma ljubljeni oče te družine na mrtvaškem odru. Hudo prizadetim preostalim izrekamo tem potom naše globoko sožalje, pokojniku pa naj bo ohranjen najblažji spomin. Naj v miru počiva in naj mu bo lahka ameriška gruda!
S tem obveščam vse glavne uradnike, uradnice, kakor tudi uradnike in uradnice društev ter članstvo sploh, da s prvim januarjem preneha moj urad kot glavni predsednik. Od tega
Slovenci v Italiji zapuščajo domove
Poroka starega kon grešnika
Dne 23. decembra se 'je v j
dne naprej se obrnite vsi v zadevah in vprašanjih, prošnjah itd. I Washingtonu, D. C., poročil 75 na novega glavnega predsedniki, sobrata Frank Opeka, 26—lOthilet stori kongresnik Charles B. St., North Chicago, 111. Sicer je nekaka navada, da se uradi Timberlake iz države Colorado menjajo šele na seji glavnega odbora, ki se ima vršiti 19. janu- in sicer z 32-letno vdovo Mrs. arja, toda ker je postavno, da glavni novi uradniki postanejo R. N. Elliott. Poročne obrede
veljavni že s prvim januarjem, je tako potrebno, da s tem dnem je izvršil kaplan kongresne korak jn še dostavija da je za nastopi tudi uradno opravilo in dolžnost vsakega novega urad- zbornice Rev. J. Shera Montgo nika in da stari s tem dnem prenehajo s svojimi uradnimi po- merv. sli To sem sporočil pismeno tudi nasledniku in glavnemu taj-	-
Iz Trsta prihaja poročilo, da slovensko prebivalstvo Julijske krajine zapušča domove in beži preko meje. "Popolo di Trieste" z veseljem pozdravlja ta
niku. — S sobratskim pozdravom,
Anton Grdina, bivši glavni predsednik.
iz urada glavnega tajnika
šE JE ČAS!
Od minule konvencije do danes se je priglasflo 23 društev za pristop v centralni bolniški oddelek. Izmed 188 krajevnih društev jih sedaj spada 139 v centralizacijo. To je jasen dokaz, da se Članstvo vedno bolj in bolj zanima za centralizacijo.
Pri minuli konvenciji kakor je bilo že poročano, je bila odobrena posebna resolucija, potem katere SC je dalo dru- Vojaški zdravnik morilec štvem zelo ugodne pogoje za priston v centralizacijo, čas j)ne 22 decembra je bila v za pristop v centralni bolniški oddelek pod temi posebno Kansas City, Kans.. zaključena
Joločenim pogoji je bil določen do 1 februarja 1931.	senzačna sodnijska obravnava 1 sar v Dolini Trstu je w
Se mesec dni m čas bo potekel nakar se bo zamoglo m vojaškemu zdravniku vaem mladeničem od 18 do *o članstvo sprejemati v centralizacijo le v smislu pravil. Za-maFJorju Charles A shepardu,	™ Jejo v
rad, tega se ponovno prosi vsa ona društva, ki sedaj se niso ker je nedavno ^trupii svojo ^ T sm Mta in v centrahzac,,,, da se pr, se,, januarja meseca za pnstop ženo Zenano V8led tega, da bi ^ *
te, ki jim ni po volji žiti v Italiji najbolje, da gredo. "Pic-_	colo" pa še predlaga, da se naj
Nepoznani vojak" izvoljen vge prebivalgtvo v okolici Trsta.
V New Yorku je te dni zbo kj m- italijan8ko> kar enostavno roval posebni odsek Ameriških iztira Qb vseh mejah ne Ra. veteranov svetovne vojne, se- mo proti Jugoslaviji> tudi stoječ iz 18 uradnikov. Ta od- francoski in švicarski meji kon_ bor je imenoval za častnega po- trolirajo faAisti vse begUncc, da veljnika označenega odseka ljim ne ujde kflk ^^ osum_ onega nepoznanega vojaka, ki ljenec ki jih ^^^ sodi4fem. je pokopan na arlingtonskem Na Reki	GoM M
narodnem pokopališču v Wash- proceai osumljencev na dnev.
in*tonu-	rem redu.
Slovenski fantje v. Italiji nočejo v milico
Trst, Italija.—Občinski komi«
se lahko z neko mlado stenogra- jz Boljuaca so pa prišli vsi. Ko ifinjo poročil. Dr. Shepard. ki jih je komisar Radovani lepo je star 59 let, je dobil dosmrtni nagovoril in vprašal, kdo se Točka 16. novih pravil centralnega bolniškega oddelka se zapor in poleg tega je bil tudhVpiše, so mu soglasno odvrnili:
degradiran.	"Nihče' 'ter demonstrativno za-
--pustili dvorano. Drugi dan je
Radi bi delali, toda— prišel ukaz, da se vsi, ki se niso Znana "Empire" jeklarna vj^teB v milico, aretirajo. Ste-
VAŽNO ZA DRUŠTVA CENTRALNEGA ODDELKA 7
glasi:
"Ko zboli član ali članica, se mora takoj naznaniti pri društvenemu tajniku in zdravniku, bodisi že ustmeno, telefonično, pismeno ali po kaki drugi osebi. Tajnik društva naj izvrši
bolniku kartico, katero naj bolnik takoj predloži svojemu zdrav-	Clevelandu, O., je zadnji pone-lVji0 aretirancev znaša v dolin-
niku v svrho izpopolnjenja in jo naj takoj nato pošlje na g'avni	deljek naznanil, da rabi 400lSki okolici nad 200. Na več
urad. Tako se mora član ali članica tudi takoj naznaniti pri	delavcev. Na to oklic se je krajih so karabinerji odpeljali
društvenem tajniku in društvenem zdravniku, ko ozdravi."	označeno jutro zbralo pred jek-kar cele družine z otroci vred.
Iz predstoječe točke pravil je razvidno, da z novim letom	larno okrog 4,000 brezposelnih, Vasi Ricmanje, Boršt in Bolju-
je treba naznanilno kartico poslati na glavni urad in ne več vr-	ki bi radi dobili delo. Med to nec so skoro izpraznjene.
hovnemu zdravnik«, kakor je bilo to v navadi do sedaj.	ogromno množico je bilo samo|	-o-
Ravno tako je treba v smislu novih pravil poslati bolniška	400 tako srečnih, ostali so se	Zamenjan mrlič
spričevala naravnost na glavni urad in ne vrhovnemu zdravniku	pa vsi potrti vrnili domov
kakor se je to do sedaj delalo.	-
Družina Ira Allen v Middle-
1 town O je imela starejšega Društveni uradniki in uradnice kakor tudi članstvo cen-1 Novo zdravilo proti pljučnici . ' . V . . . it ......
'	,, . rTj 1 • j I sina. ki je delal v rhiladelphiji.
New York.—Zdravstveni oddelek Edison Electric sistemu
tralnega bolniškega oddelka se prosi, da se v smislu tega naznanila ravna.
Z bratskim pozdravom,
Josip Zalar. glavni tajnik.
O-;-
Slovenec, 18 let po nedolžnem zaprt
Rojak Joseph Erjavec \? White Valley, Pa., je bil 18 let po nedolžnem zaprt. Te dni sc ga spustili iz zaporov. Bilo je leta 1911 v Westmoreland okraju, v Pennsylvaniji, ko je bil v neki gostilni s sekiro ubit rojak Petek, ko so ga obdolžili skeb-stva. Prijeli so rojaka Erjavca, ki je nekaj mesecev prej prišel iz stare domovine kot 18-letni mladenič. Zelo se je čudil aretaciji, ko so mu povedali, da je bil obtožen umora Petka Vedno je trdil, da je nedolžen Bil je spoznan krivim umors prve vrste in obsojen v smrt. Za njega "so se / zavzeli razni Amerikanci, ki so dosegli, da je dobil drugo obravnavo, in da je bil obsojen od 16 do 22 let ječe. Sedaj je bil pomiloščen, in ko je prišel iz ječe, 'je ponovno izjavil, da je nedolžen in da sumi nekoga, ki je v resnici izvršil umor, in da bo slednjega poiskal. '
linskih plinov. Zdravniki, ki so poskušali to sredstvo, pravijo, da je bilo uspešno v vseh slu-
. —Leta 1929 je cestna električna železnica v Clevelandu, O., prevozila 357,000,000 potnikov; povprečni dnevni dohodki za voznino so znašali okrog $60,000.
Koliko je milijarda
Milijarde, milijarderji . . .0 njih vam govori že vsak paglavec. Pa ali ste že kdaj razmiš-L^^ razen v nekoliko najhuj ljali, kaj je to in koliko je to:jših ko go že bila pijuča uniče ena milijarda?
Neki statistik ni vedel kam s časom, pa je izračunil številko številk, ki bi jih bilo treba uporabiti, da se zapišejo vse številke od 1 do 1 milijarde.
Ko bi se hotele izpisati vse te številke, bi bilo treba uporabiti 45 milijard 32,998,006 številk, ako bi se hotele natisniti vse te številke, bi to dalo celo biblioteko, obstoječo iz 100,000 in še več knjig velikega formata. Vsa ta števila skupaj bi imela 13,235,000,002 zloga. Ker človek lahko izgovori 50 zlogov na minuto, bi mu bilo potrebno več ko eno stoletje, skoraj 101 leto, da bi naštel do milijarde. In ko bi se prav nič ne oddehnil in bi začel takoj po osnovni šoli, pa še bi ne preštel do konca svojega življenja, zakaj potem bi moral dočakati 111. leto.
Pa. Pred kratkim je bil oče
,	^^^^^^ ^^ t«ga sina obveščen o njegovi
je naznanil, da je razvil novo . ,	, .	'
,	, . „, smrti, na kar je poslal potrebno
zdravilo zoper pljučnico. Zdrav-
. , y\. . ... . i svoto za prevoz sinovega tru-jenje obstoji iz udihavanja . v , .... ...
. . , .	. .... . . pla. Kako so bili Allenovi pre-
mesanice kisičnih in ogljikokis- , . .	, .. ,
jseneceni. ko so odprli krsto in
našli v nji truplo nekega za-
morca; še isti dan so pa prejeli iz Philadphije od njih lastnega sina poročilo, da še živi. Pomota se je pripetila vsled tega. ker je bil mrtvi zamorec enakega imena in ker je bil zaposlen ravno tom kot še živeči Allenov sin iz Middletowna. Naravno, da so nepravo truplo onega zamorca poslali nazaj.
na. Od 85 bolnikov, za katere
v običajnih razmerah ni bilo
več upanja, je 70 ozdravelo.
-o-
Novoletno voščilo pisatelja
Rev. Ksaver Meškota
Znani slovenski pisatelj in
pesnik Rev. Ksaver Meško, ži- ^ .	. , ___.
v 0 ... . OI ._ . , Poboljšam hudodelci—Profesorji
več v Selih pri Slovenjgradcu, ( J	J
Štajersko, se je tudi letos o Bo- Dne 6. januarja bo na uni-žiču spomnil našega listo ter verzi v Chicagu otvorjen poseb-nam doposlal krasno pesmico ne vrste tečaj v svrho prouče-
se
_Samo 24-karatno zlato
smatra za čisto, 18 karatnemu zlatu je primešanih šest delov drugih kovin.
Božična noč, ki je bilo priob-čena na prvi strani zadnje izdaje. Kakor nam avtor označene pesmice poroča, še ni bila iste nikjer tiskana.
Zaeno Rev. Meško najlepše pozdravlja vse članstvo naše Jednote ter vse Čitatelje tega liste ter vošči vsem blagoslovljeno in srečno leto 1931.
Uredništvo Glasiia se častite-mu gospodu župniku Rev. Meš-kotu tem potom lepo zahvaljuje za njegovo naklonjenost in pozornost. Upamo, ako pojde vse po sreči, da ga bomo zamo-gli prihodnje poletje povodom našega izlete v staro domovino osebno pozdraviti.
vanja kriminalogije. Tega tečaja se bo udeleževalo številno policijskih načelnikov in šerifov iz vseh delov naše Unije, vodil ga bo profesor August Wollmer. Pri tem mu bodo kot učitelji in profesorji pomagali tudi bivši bolj izobraženi hudodelci in zločinci. Rvnateljstvo univerze je prišlo na to idejo vsled tega, da bodo lahko ti spokorjeni hudodelci oblastem razložili vse tajnosti in skrivnosti gangežev, katerih se poslužujejo pri butlegarstvu, ra-ketirstvu, umorih, tatvinah itd. Naravno, da bodo dobivali ti čudni profesorji istotako plačo kot drugi.
tale društvo svojo glavno letno sejo dne 7. decembra. Najprvo se moram lepo zahvaliti vsem članom, ker se jih je te seje tako veliko število udeležilo; nekaterih Že nismo videli celo leto navzočih; upam in le-
sa njega zalaga
glavni urad. posebno pomisli,
član Jednote, če se ne sa svoje društvo* kajti
je del Jednote; kdorkoli se ite-	_
je za vestnega Jednotarja, se da tudi za druge člane, se ne mora saeno zanimati tudi za cedi med in mleko, tudi dru-
„ ™	„ svoje društvo.	gim članom ne rastejo dolarji
lim, da bi bila vedno tako veli- Nadalje: Ker smo blizu na- in da morajo tudi drugi člani ka udeležba, tako tudi na pri- stopa novega leta, priporočam, s težavo spravljsti tiste cente, hodnji seji in morda še večja, da bi v Močem leti} bolj prid- da poplačajo ob mesecu^ svoj Bratje! Vsak si vzame vsaj no, oziroma bolj pogostokrat asesment. Zato člani, kateri eno uro časa vsako prvo nede- prihajali na sejo, ne pa samo ste dolžni, prosim vas in opo-ljo v mesecu za našo sejo, ki se meseca decembra, in še takrat minjam zadnjič v tem letu, da prične ob dveh popoldne; pri- samo zato, da ni treba 60 cen- poravnate, vsaj kolikor vam je ložnost in čas imate osobito se- tov v blagajno plačati. Ta, mogoče vaš dolg še v tem letu. daj vsi na razpolago.	opomin velja marsikateremu; Veste, da je tajniku težko od-
Sledeči odbor je bil izvoljen sam društveni odbor brez član- govarjati pred člani in drugim za leto 1931: Martin Zelenšek, stva ne more pravomočno na odborom na seji, zakaj ta in ta St., predsednik; Anthony Col- sejah nič koristnega sklepati, ni plačal. Ven z njim, pravijo lins, podpredsednik; August C. bodisi za društvo ali pa Jedno- in še verjeti nočejo, da je tak Verbic J., 695 Aurora Ave., to. Brez kooperacije od strani član bil pri tajniku in mu po-tajnik; Anton Krajnc, zapisni- članstva se ne more pričakovati vedal, naj reče na seji, da naj kar; Joseph Jakosh Sr., blagaj- vidnega uspeha pri društvu, ta- še počakajo z njim, da je pri-nik; Victor Jakosh Jr., Frank ko v moralnem kot v finan- pravi jen vse poravnati. Seewarker in Anthony Collins, čnem oziru.	Dolžnost takih članov je, ds
nadzorniki; Martin Mlakar, Sr., Druga velika napaka, oziro- pridejo sami na sejo in tam vratar; Dr. J. Pulfer, zdravnik, mo brezbrižnost pri mnogih sami pred članstvom potožijo Ponovno prosim vse člane, članih in članicah je ta, da le težave sedanjih časov in da bo da se udeležijo prihodnje seje, malokdaj pogledajo Glasilo K. do, kadar bodo le mogli svoj ker bo več važnih točk na dnev- S. K. Jednote, nevedoč da so v dolg pošteno poravnali. Člani nem redu in bo tudi poročilo Glasilu priobčena Jednotina bodo radi na to pristali, saj nadzornikov za leto 1930. Ta- uradna naznanila, tikajoča se vendar niso divjaki in fudi oni ko tudi opozarjam one člane in celokupno članstvo, ne pa samo imajo svoje težave ter vedo, da članice, ki dolgujete na ases- društvenih odbornikov.	niso pri vseh enake. Zaio še
mentu, da svoje društvene pri- Potem glede bolnikov prosim enkrat prosim, da vsi tisti čla-spevke kmalu poravnate.	v bodoče nekoliko več pozorno- ni, ki društvu dolgujete, pridi-
Želim vsemu članstvu dru- sti. V pravilih centralnega bol- te na sejo prvo nedeljo v janu-štva in Jednote veselo ter sreč- niškega oddelka je označeno: ar ju, da boste vsaj pozdravili no Novo leto!	"Ko zboli član ali članica, se novi odbor. Pomisliti moramo,
August C. Verbic, tajnik. mora takoj naznaniti pri dru- da društvo je kskor družina.
__štvenem tajniku in zdravniki) Ce se člani družine dobro ne
Društvo sv, Petra. št. 30, itd. Ravno tako se mora član razumejo, skupno ne delajo za Calumet. Mich.	ali članica takoj zopet nazna- napredek, ni pričakovati na-
Naše društvo je na glavni niti pri društvenem tajniku in predka. Pač pa je pri taki dru-letni seji dne 14. decembra iz- zdravniku, ko ozdravi."	žini pri takem društvu pričako-
volilo sledeče uradnike za leto Le malo članov in članic je, vati, da se vse skupaj sesuje 1931:	da vpoštevajo zgoraj označeno in propade. Člani upoštevajte,
Matt F. Kobe, predsednik; točko; površnost v tem oziru kar sem vam sedaj napisal. Frank Musich Jr., podpredsed- povzroča tajniku veliko sitno- Kakor sem omenil, nas staro nik; John R. Sterbenz tajnik; sti, brezpotrebnega dela. pisa- leto zapušča. Novo je.pred na-Joseph Butak, zapisnikar; John rije itd. Toliko o tem!	mi, polno najlepših upov. Da
Shutey. blagajnik; Rev. L. F. V odbor za leto 1931 so bili se nam bodo pa vs| ti upi tudi. Klopčič. duhovni vodja; Mi- »a zadnji glavni seji izvoljeni ali vsaj delno izpolnili, je treba, chael Gregorich, Martin Ster- sledeči: Josip Maticich. pred- da delamo z združenimi močmi, benz, Frank Stanfel, John P. sednik; Frank Ferenchak. pod- Bratje! Ne glejte samo eden Lamuth in Peter Krebec, nad- predsednik; Josip Valenčič. pr-,na drugega, kadar je treba kaj zorniki; Louis Jenich, maršal: vi tajnik; Louis Henricher,,storiti v korist društva. Stopi-Frank Gregorich, vratar.	drugi tajnik in zapisnikar; John te vsi na noge, kakor en mož.
Bratje in sestre! V teku te- Jevnikar, blagajnik» Rudolf Zu- Vsi na delo, vsi zavihati roka-ga leta je naše društvo slabo pančič, predsednik bolniškega ve. Vsak naj pokaže, da je tu-napredovalo; radi tega vas opo- odseka; John Golob, John Bu- di on zmožen nekaj. Pomislite minjam. da bi se v prihodnjem kovinski in Marko Frankovič, bratje, če se kaj dela za dru-letu bolj zanimali za pridobi- nadzorni odbor; John Smerde>:štvo, so koristi za vse člane tev novih članov za aktivni, ka- Jr.. zastavonoša.	enake. Navadno je pa tako,
kor tudi za mladinski oddelek. Zelič vsem Jednotarjem ve- ako se kaj dela, "trotje," ki so Ob enem voščim vsem našim selo, srečno in uspešno Novo;le doma čepeli in se delavnim članom in članicam srečno in leto. ostajam s sobratskim po- članom posmehovali, najbolj na zadovoljno Novo leto!	zdravom,	široko usta odpirajo in dobrim
S sobratskim pozdravom,	Josip Valenčič, tajnik. , marljivim članom zagrenijo in
John R. Sterbenz, tajnik.	--pristudijo še to malo dobre vo-
--Iz urada društva Viteai sv. Flo- lje, ki jo imajo. Ne mislite,
Društvo sv. Barbare, št. 40, rijana, št. 44, South Chicago* člani, da vas mislim s tem, kar Hibbing, Minn.	Illinois.	I sem tukaj napisal, žaliti. O
Najprvo naznanjam, da ne Ne morem si kaj, bratje, da ne! Vzpodbuditi vas mislim, bomo imeli več seje v Park dvo- bi vas še enkrat ne pozdravil, do dela in vam dati priliko, da rani, ker bo zatvorjena; v bo- predno nam vsem zatone leto sedaj ob koncu leta premislite, doče se bodo naše mesečne se- 1930. Se imamo nekaj dni in kaj ni bilo v starem letu prav, je vršile na 113 Howard St., letošnjega leta ne bo več. Šlo ter da napravite za novo leto kjer zboruje tudi Jugoslovan- bo isto pot. kakor jih je šlo že sklepe, da boste čisto drugače ski klub. Izvolite torej to pre- toliko pred njim in ne bo ga delali za napredek društva v membo vpoštevati.	več nazaj . . .	novem letu.
Dne 14. decembra so bili iz- Ne moremo se posebno po- Člani našega društva! Ker voljeni sledeči odborniki za pri- hvaliti v tem letu, da bi bili ste vitezi, trdno verujem, da hodnje leto:	posebno napredovali. Lahko pa boste te besede tudi kot vitezi
John Staudohar, predsednik; z mirno vestjo rečem, da smo prejeli in se v prihodnjem letu Louis Putzel, podpredsednik: naredili kolikor smo mogli in po njih ravnali. Nikjer pri no-Anna Powsha, tajnica; Joe Mu- nam je sploh bilo mogoče, v benem društvenem delu ne glej-sich, zapisnikar; Louis Zbač- sedanjih teških časih, katere te samo nase, pač pa na skup-jiik, blagajnik; John Powsha, preživljamo. Bilo bi prav lah- nost in premagajte tisti "jaz" Joe Hushich in Jakob Gerzin, ko v marsikaterem oziru bolje, ki je kriv tolikim nesporazum-nadzorniki.	za člane in za društvo, ako bi Ijenjem in razprtijam. Prema-
Voščim vsem članom mnogo vsak član storil svojo dolžnost, gajte sami sebe, ker le kdor se-sreče, zdravja in uspeha v No- Nobenega ne bora tožil, da je be premaga je vitez, je junak, vem letu!	kaj zakrivil, ker ni lepo, da se To naj bodo moje poslovilne
S pozdravom,	. krivca oznani po časopisju. Kai besede od društvenega uradova-
Louis Tratar, ni prav, je najlepše in mislim; nja kot tajnik, ko končujem J dosedanji tajnik, tudi bratovsko, da se poravna svojo letno službo in novoizvo-
--med sobrati na sejah. Rad bi ljeni tajnik nastopa, da prevza-
Društvo sv. Jožefa, št. 41, pa nekaj povedal, posebno ti- me delo in odgovornost službe Pittsburgh, Pa.	stim članom, ki se tako malo na svoje rame. Ni pa rečeno,
Celokupnemu članstvu naše- brigajo za društvo, in tako ra- da s tem, ko odlagam svojo ga društva naznanjam, da se di pozabijo na svoje dolžnosti, službo, istočasno odstopam tudi bo vršila prihodnja seja dne 4. posebno glede mesečnih ases- od vsakega dela za koristi dru-januarja, ali prvo nedeljo po mentov. Vem, priznam, da je štva. Vedno, kadar mi bo le Novem letu in sicer točno ob 2. težko plačevati. In čim večjs mogoče, bom rad pomagal, kjer jiri popoldne v dvorani Sloven- svota se nabere, tem težje jo'bo potreba. Ako ni bilo vse skega Doma.	je poravnati. Vendar, na vse tako, kakor bi moralo biti in
Ker imamo za to sejo na zadnje bo morala biti poravna- sem tudi jaz kaj zakrivil, pro-dnevnem redu poleg drugih na, ako nočejo taki člani ve-! sim člane, da to spregledajo.
Kar
je pre-dolf	^^
itoo ^ V —^ tetuLe° Adwnich' tajnik;
Društvo
roko v roki skupaj za blagor in napredek našega društva.
Bamuta, zapisnikar; Krall, blagajnik; Gregor Pa-_ .	Pesh, John Videtich in Joseph
Ob koncu vam še, dragi čla-jRamuta, nadzorni odborniki;
sv. Ane, it. lWf vršiti o pravem času, je odvis-, Ru- j	Chtahoin, Minn.	no od vestnih in točno plaču-
Ob zaključku starega leta in jočih članic, katerih je tudi pri nastopu novega, se povsod de- našem društvu žal le bolj pičlo lajo računi ih načrti za nadalj-1 število. Ne vem, čemu nočejo no poslovanje. Tako je seveda vse naše članice tega zapopasti, tudi pri našem društvu. Do- da je treba asesment vsak me-
. t ^ ^	- ,--------------------- končale smo delo tega leta in sec sproti plačati. Torej naj
m m vitezi društva sv. Flori-j Frank Mihelieh, reditelj; Mathlahko z veseljem pogledamo na- vse one, katere sem že tudi po-jana, voSčim prav srečno in Golobich, umeščevalec; Anton zaj na lep uspeh v članstvu in tom dopisnic opomnila, a se še i vsega blagoslova polno Novo le- Stermec, Math Grabrian in Ste- , tudi v finančnem oziru, povsod niso odzvale, U moj zadnji to. b pozdravom,	fan Smrekar, zastavonoše. smo precej dobro napredovale, uradni opomin vpoštevajo.
C. Grmek, tajnik. Zdaj naj pa voščim vsem Dasiravno se močno čuti delav- Asesment bom letos pobirala ^	članom in članicam našega dru- sko krizo, vendar ste se članice še do 31. decembra, katera do
I «rada društva av. Jožefa, št. štva tako tudi Jednote srečno zavedale svoje dolžnosti in pri- tedaj ne bo plačala, kar je za-53, Waukegan, III	jn uspešno Novo leto!	pomogle do tako lepega napred- ostala, bo suspendana na podla-
ufMŽr?J1 glaVDi letni 8eji S 8°bratskim pozdravom, ka v vseh ozirih. Na zadnji gi določbe naših pravil. Torej, je bil izvoljen sledeči odbor na-	Le* Adamich, tajnik. letni seji smo si začrtale delo da ne pride do kakih neljubih
šega društva za bodoče leto:	--^ bodoče leto; torej zdaj vse, posledic, poravnajte svoje za-
Frank Jerina, predsednik; Društvo sv. Petra in Pavla, št. kar potrebujemo, je samo slož- ostale mesečne prispevke. |Math Slana ml., podpredsednik;!	91, Rankin, Pa.	no sodelovanje od strani članic, Naša prihodnja seja se vrši
Joseph Zorc, tajnik; John Miks,	j^j V8e je amo od vas od- dne 6. januarja, 1931 kot obi-
zapisnikar; Math Slana Sr., Članstvu našega društva se yisno Torej vaa v prvi vrsti čajno ob sedmih zvečer v na-blagajnik; Frank Zorc, Frank naznanja, da je naše društvo yabim udeležujte 8e marijivo vadnih prostorih. Kozina in Frank Sebenik, nad-1 Pristopilo na zadnji seji dne 14. naMh megečnih gej> posebno S sosestrskim pozdravom, zorniki.	j decembra v centralni bolniški ridite y vehkem številu ^ Christine Rebernišek, tajnica.
V prihodnjem letu bo ta od- oddelek. Mislim, da je s tem prihodnjo ^jo dne 4. janUarja,	-
bor delal v namen, da se dru- urejen velik korak za napre- kjer bodo prečitana društvena Društvo Marije Pomagaj, št. štvo poveča v številu članov in dek društva, ker bomo vsi v bo- prayila in ygi ^^ prihodnje_ 184> Brooklyn, N. Y. društveni blagajni. Da bo pa do*e zagotovljeni sigurne bolni- ga deIovanja. Ako katera ve
tem uradnikom mogoče delati ške podpore iz centralnega ^ ^ kako (Jobro gtyar nZm Ker se nagiba leto k svoje-uspešno, je potrebno, da vsi sklada. Prav nikomur ne sme |oži gyoje mnenje> fa ^ ^o mu koncu, je imelo tudi naše člani delujejo z njimi. Torej biti vsled te*a i&]l	& bolj društvena pravila izpo- društvo svojo glavno sejo in
zu prihodnje leto vsi na delo iii Kakor znano, smo dosedaj p^j^ Vsaka je dobro do- sicer dne 14.. decembra ob ude-pridobivajmo nove člane. Cla- Pokrivali letne upravne stroške šla g kakim umegtnim nagve- ležitvi V8eh članic- Re8' leP° ni so prošeni, da plačajo svoj društva s tem, da smo letno tom Je ^ tud- ygake članice in mirno se je vršila ta seja. V asesment pri društvu vsak dru- Plačevali 50 centov. Ker pa ta dojjnoetf ^ ^ ^jma ^ gvoje ^h01- 80 bile P000™0 izvoljene gi mesec.	8V'ota ne zadostuje, se bo v bo- družtvo' Posebno s tem vabim V8e stare odbornice. Ne vem,
S sobratskim pozdravom, doče» P° Novem letu plačevalo ^^ mlade čianice rojene v ali so vse tako rade zopet pre-Joseph Zorc, tajnik. P° 10 centov na mesec od vsa- Ameriki ^ 8e udeležite pri- vzele uradniška mesta, ali je pa
--kega člana in članice. To vam Podnje seje. Ako se boste za- vse dr"štvo z nami tako zado-
Društvo sv. Petar i Pavao, od- ie danes naznanjam, da se bo- nimale za društvo, se lahko še v°Uno. Vseeno izražamo vse sjek, 64, Etna. Pa.	znaIi ravnati, ali da boste k veHko vpe,je M napredek dnl_ skupaj vsem članicam hvalo za
Sa ovim dajem članstvu do rednemu asesmentu prišteli note od vas je odvisno, da po- izkazano nam zaupanje. Sku-znanja, da smo obavili godišnju V8ak me8ec 10 centov za kaiete če gte ^dovoljne, da **le 60010 z°Pet delovati po na-sjednicu, na kojoj smo sve do- "Pravne stroške.	^ yge ^ gtarem ali da ge ši najboljši moči v korist dru-
bro uredili i odbor mirno i po- Tako tudi prosim vse naše ype,je tudi Raj novega ^ vag stva tudi v bodoče. Prosimo šteno izabrali za godinu 1931. č,ane in članice, da naj mi vsak ^ ^	drujtveno živ- vas 844100 to, da nam stojite
Toliko članovima do znanja, po- v najkrajšem času naznani, za !jenje; priioinost imate, torej vedno rade na strani in da so-što svaki član, koji nije mogao, kako ali koliko bolniške pod- na dan z yaiimi nagveti in ^ delujete z nami. da na sjednicu dode, pa ne zna P°re «e misli zavarovati. To ljami Društveni odbor je ved- Ve8el° ter srečno novo leto najvažniju točku, da smo pro- moram vedeti do prihodnje se- no pripravljen vam pomagati v V8em članicam našega društva, mijenili društvenoga tajnika. ki 8e vrši dne 11. januarja. ygeh ozirih	tako tudi vsem glavnim urad-
Svaki član bi mogao znati za Asesment in podpora central- 2tfaj ^ V08cim i„ telim vsem nikom in V8€mu članstvu naše tajnikovu atresu u slučaju pla- ne^a oddelka sta sledeča me- danicam grečno in zdravo no_ dične Jednote. čivanja ili kakove druge nesre- "^no: 35 centov za $3.50 te- vo |eto kakor tudi ygemu č|an- S pozdravom.
če, mora da se prijavi društve- denske bolniške podpore; 50 gtvu ^^	j^note.
nom tajniku, jttbo je tajnik centov za $5; 75 centov za jedina cjelina društva, da kroz dnevne, in $1.55 za $2 dnevne
Terezija Skrabe. tajnica.
Mary Virant, predsednica.
Društvo Marije Pomagaj, št. 190. Denver, Colo.
Štejem si v prijetno dolžnost,
njegove ruke mora da sve pro-	bolniške podpore. Kdor bi ho-. j)ruž(vo sv# joiefa 169.
lezi; zato vam ja. stari tajnik	tel morda spremeniti, oziroma	Cleveland. O.
svijetujem, da čitajte naše	zvi^ati bolniško podporo, naj . Tukaj navajam imena novo_
glasilo, pa čete seznati u budu-	Pri tem dobro premisli, če bo izvoljenih uradnikov našega ,se tem P°^em najlepše za-
če kako vladati. Kada budete	zamogel zmagovati .tozadevni dn||tva ^ bodoče leto kakor nvahm vsem članicam našega
trebali tajnika za godinu 1931,	a«esment. Ako se mi do pri- gledi.	društva za obilno udeležbo na
pišite sva pisma i dopise na	hodnJe 8*je nihče glede tega	^^ predsed-	,etni In ker Tme
novoizabranog brata tajnika	ne zglasi, .bom vse iste vpisal nik; Pave, Kogovšek, 15606 P°novno izvolile v ta urad. Do-
Frank Malovanič, 50 A Chess-	kak°r dosedaj za $5 tedenske Ho,meg Aye tajnik; ^^ bro vem da je dosti boljših in
man Ave., Etna. Pa. Svaki	bolniške podpore.	Panchur, blagajnik; John Ter- "nožnejsih k«t sem jaz, in ven-
član neka se obrati na ovu atre- Da,i« Prosim č,an8tvo na8e*a ček. zapisnikar; Alice Kastelic, ^ me ^^te ter zaupate su u buduče; a istotako molim društva, da bodite malo bolj Augugt F Svetek Math Teka_ vodstvo društva
članove, da to u buduče učine. rodni 8 Plačevanjem asesmen- yec nad20rni odbor; Rev. Milan Dalje,use .zahvalJ"J«ni tudi Dalje dajem članstvu do zna- Zapomnite si to dobro, da SIflje duhoyni yodja; Jony vsem odbornicam, ki so vestno nja. da je v odboru bolesti po- kateri bo ostal dolžan za dva Rudman> maršal; ^^ Penne> spolnjevale svoje dolžnosti, da novno za dojducu godinu brat meseca in se ne zglasi, bo su- vratar; Dr Perme Dr gkur in smo v lepi slogi vodile društvo Josip Petra vich, 119 High St., 8Pendovan brez vsakega vzro- Dr Stasney, zdravniki; zastop- napredovale. Glede napred-EHna, Pa., komu je potrebno ka- Samo na iste se **> še nik Slovenskega Doma Math ka v clanstvu se sicer ne mood brače članova neka se prija- kal°' ki Pridej° 08ebn° na sej° Kastelic in Henry Kodek. rem dosti pohvaliti pa vseeno ve na ovu atresu u slučaju bo- P™8*-	, Društvo je sklenilo, da se	bltl zadoV®ljne s tenu'
lesti. Toliko članstvu do zna- ^aeno v,Judno vabl01 član" prihodnje leto obhaja deset-	se 1fnamo' ker so sedaJ
stvo našega društva, da se v letnico obstanka ali ustanovi- slabl cas1' da se v resnicl težko
nja.
I sada sa pozdravom ostajam velikem številu ude,eži. prihod- tve in sicer se ta slavnost vrši plafuje' ^ vem tudi iz 8V°Je
sUri tajnik, želeč svima člano- nJe seJe dne 1L Januarja 1931, megeca julija? 1931
viraa Isretnu Novu godinu, da bi	na tej seji boste culi celoletno s sobratskim pozdravom,
nam Bog podijelio mnogo bla-	Knančno poročilo, da boste zna-
goslova, a po najviše rada, ko-	11 za ko,iko smo napredovali v
ga večina današnje vrijeme ne-	letu	...... . ....
mamo	Tako ste tudi tajnika izvolili
George Panchur, tajnik.
Društvo sv. Ane. št. 173, Milwaukee, Wis.
lastne skušnje; zato pa moramo potrpeti in upati na boljšo bodočnost.
Ker se leto 1930 baš bliža k svojemu zatonu, zato še enkrat pozdravljam vse uradnice
Stanko G Skrbin, tajnik. b°doče leto; niste ^ ^^ Naše društvo je imelo letno !n č,an!cAe našega društva ter
znali, da bo imel tajnik dvakrat ajj g^vno sejo dne 3. decembra. Jim vosčim veselo, zdravo in
Društvo sV. Antona Padovan- to,iko dela kakor dosedaJ' T°- Na označeni seji so bile izvolje- sreCno	leto' kakor tudi
skega št 87 Joliet, 111.	reJ vas V°novno pr0sim' da 86 ne sledeče uradnice za bodoče VseAmu clanstvu naše Jednote.
Vsem članom našega društva udeležite Prihod"[e seJe! da se leto:	Anna	Predsednica,
se naznanja sklep zadnje glav- gotove važne točke resi.	Roge Jenich predsednica;	^
ne seje z dne 14 decembra, da	. V «dbor za leto so bih Margareth Udovich< ^^ DruMvo ^"JeCistega Spočet-
društvo pristopi v bolniško cen-	lzvolJeni «ledeč»: G RRu,d" sanica; Mary Luksich, tajni- Ja* ŠL 202' v»rginia, Mmn.
tralizacijo. In ker so po novih	oolfelednik T J H^ Uradnice našega društva za
Jednotinih pravilih novi dru-	^ mI 'in Rlan '' Mary Jammk' zapisni- bodoče poslovno leto so sledeče-
gačni razredi glede plačevanja	blch'. 8S kwitt: Antonija Velkovrh, An- Johana Strle, pAdsedn^'-
asesmenta in bolniške podpore,	^^J^JT^ ^T^ "
navajam iste tukaj kakor sledi:	bla^uk' „ T AntZ c^r N°Vak' nadzornice; Araahja Mary Jankovich, 120 S. llth
za 35 centov asesmenta na me-	ha^ ^ Mad™nich' Emma kropeč in St, tajnica in blagajniča kl
sec se plača $3.50 tedenske pod-	® ' ^ ^ ^sephine Debeljak,^«-
pore; za 50 centov mesečno $5	priporočam, da bi ^ T r ^ ^ rica^ France8 Prijanovich, Jo-
tedenske podpore; za 75 centov	retno udele ^™1 ^ ^^ ^	Johanna Chop,
mesečno, $7 na teden podpore,""	. . . . \ratanca. nadzornice; Mary Jankovich in
in za $1.55 mesedno. »14 teden-	££ veU«jo sledeče Mol.y SUmpohar! M tis"
ske podpore. Zato bi prosil ce-	to g besede kot opomm onim. k. Se.kovalke; Dr. Ewans. zdravnik
njeno dlanstvo naiega društva,	^ZJ^o Z JZ^o ^^ ^ V8em	- ^"i-
da bi mi kmalu vsak naznaml.	' " Jo: Poslovno leto se približuje cam naše dKne Jednote srečno
v kateri razred bo pladeval za	mu >» ' -k—^ koncu, še par dni, pa bo treba in zdravo Novo leto
bolniško podporo, da bom mo-	Sobratski poz«B , knjige zaključiti, celoletni ra- S sosestrskim pozdravom
gel naznaniti na glavni urad.	¥ j. Habich, tajnik. cun ter 8Ta nadzorni- Mary Jankovich, tajnica
In ker je bila to glavna let-	cam predložiti v revizijo. Da	J
na seja, je bil na isti izvoljen
I bo pa vse to mogoče tajnici iz-
(Dalje na 3. strani)
f
- .	'V J*
——
Tr
DruStvo sv. Ane, St. 208, Butte, Mont.
S tem naznanjam vsem članicam našega društva imena novo izvoljenih uradnic društva za bodoče poslovno leto kakor sledi:
Louise Lousen, predsednica; Pauline »Crnich, podpredsednica; Anna S. Panjan, tajnica; Mary Orazem, zapisnikarica; Mary Orlich, Anna Balkovatz in Mary Konda, nadzornice; Mary Serick, Mary Gorse, Anna Siver, Mary Kotze in Mrs. Miiar, bolniške obiskovalke; Evelyn Balkovatz, Mary Anzik in Anna Mihelich, zastavonosil-ke; Dr. Ugherini, društveni zdravnik. Seja se vrši kakor dosedaj vsako drugo sredo v mesecu v Narodnem Domu.
Kakor vam je znano, smo sklenile kupiti škrinjo iz cedro-vine (Cedar chest) in isto raz-pečati v korist društvene blagajne. Seveda so sedaj za to bolj slabi časi. toda če bomo složno delovale, pa bomo tudi nekaj napravile. Katera bo največ tiketov prodala, bo dobila posebno denarno nagrado. Torej hitro na delo. Katera bo tako srečna? Tudi sama se bom potrudila, morda jaz dobim to nagrado?
Prav srečno in zadovoljno Novo leto želim vsem skupaj in vas iskreno pozdravljam.
Anna S. Panjan, tajnica, 2202 Willow St.
Chicago, IB.—Sosestra Mary
Trinko se je povrnila iz bolnišnice sv. Antona. Zdravje se ji zboljšuje v veliko radost do^ mačih.
Sobrat Louis Mikel je pa dobil pred kratkim žalostno vest, da mu je umrta ljubljena mati v Rožni dolini na Koroškem. Naše sožalje!
Častite sestre so naučile našo šolsko mladino lepo igro, katera je bila uprizorjena v nedeljo 21. decembra. Srečni otroci, ki imajo tako dobre starše, da jih izroče vestni vzgoji ča-stitih sester.
V verskem oziru je naša naselbina dobro preskrbljena. Gospod župnik Rev. Anselm Murn in njih pomočniki požrtvovalno delujejo za verski in kulturni napredek Slovencev v naši veliki naselbini.
Slovensko Stavbinsko dru-društvo je izdalo svoje letno poročilo. Društvo je imelo zopet lep napredek. Mr. Martin Kremesec je predsednik, Mr. William B. taurich pa odvetnik društva.	t
Dr. J. E. Uršič je bil z družino za božične praznike v Jolietu, kjer ima še živeče starše in pet sester. Dve sestri Dr. Uršiča sta redovnici in obe poučujeti na slovenski farni šoli sv. Jožefa v Jolietu.
Srečno in veselo Novo leto vsem čitateljem! •
Naročnik.
Društvo sv. Kristine, št. 219, Euclid, O.
r	i
Naše društvo je na letni seji j dne 21. decembra izvolilo slede- ZAHVALA ZA DAROVE če uradnike za leto 1931: -Santa Klaus (sv. Miklavž) John Bradač, predsednik; nam je bil tudi to leto zel<> Pri
Frank Petek, podpredsednik; John Gabrenja, tajnik; Martin Korošec, blagajnik; Frank Kosten, zapisnikar; Jennie Inti-har, Mary Fier in Steve Trebeč, nadzorniki; Anrej Zdešar. vratar; Dr. Anton Škur, zdravnik. Izvoljen je bil tudi veselični odbor kakor sledi: Anton Laurin, predsednik; Steve Trebeč, Joseph Nosse, Joe Trebeč, John Kušar in Ludvik Blatnik, odborniki.
Na tej seji je bila udeležba zelo povoljna ali velika, mnogo članov je bilo navzočih, ki so jako vneti za društvo, torej se pričakuje več napredka v prihodnjem letu 1931. Tako je prav in lepo. Le korajžno in naše društvo sv. Kristine bo lepo napredovalo tudi v bodoče.
Prav iskrene novoletne če-sttkie vsemu članstvu našega društva in Jednote.
S sosestrskim pozdravom.
Terezija Zdešar, tajnica.
Društvo sv. Štefana, št. 234,
Noranda, Quebek, Canada
Na seji dne 21. decembra je bil za leto 1931 izvoljen sledeči odbor:
Valentin Jagodic, predsednik; Anton Štefanič, podpredsednik; John Snoj, P. O. Box 208, tajnik; Frank Pečarič, blagajnik; Frank Perhaj, zapisnikar; Josip Kramar, Anton Stariha, Dušan Tasovac, nadzorni odborniki; Martin Videtič, vratar.
S pozdravom,
John Snoj, tajnik, o-
LISTNICA UPRAVNIŠTVA
S tem vljudno prosimo one tajnike in tajnice, ki nam še niso naznanili imen novih društvenih odbornikov, da to kmalu storijo. Vsako društvo je prejelo iz glavnega urada tudi en listek za označbo novih odbornikov, katerega naj se do-pošlje upravništvu Glasila. Do danes nam manjka še 67 takih naznanil. Ker bi radi sredi januarja priobčili novi imenik društev ter uradnikov, radi tega ponovno prosimo, da nam naznanite odbor za leto 1931. -o-
Kako naj upamo, da bodo one, ki žive in prežive svojo mladost v veseljačenju in zabavah kdaj dobre, resne družinske matere? To je nemogoče I (Dupanloup).
jazen. Nanosil je nam številno voščil in čestitk, da jih bomo skozi vse praznike pregledovali in se spominjali svojih prijateljev.
Zelo velikega prijatelja se bomo pa spominjali še na drugi način pri mizi in obedovanju! Ekspresni voz je ravno dan pred Božičem pripeljal zanimiv zavitek. Na zavitku je bilo napisano: "Od Mr. Anton Trun-kelna in družine, Willard, Wis." Precej je bil ta zavitek tudi težak. Ko sva z ženo skrbno razvijala zavitke, je bilo jasno, da se bomo gostili. Sedaj pa pride zagonetka: Eno je bilo kmalu rešeno, takoj sva znala, da je šest-funtni fazan. Priložen je bil pa tudi zavitek, velik kos finega mesa in listek, da je to od neke živali, katera skače po gozdu in da naj le uganeva, kaj da je? Meni se dozdevalo, da je od srne, toda izgledalo je tako veliko, kakor da je rajši od medveda, ali pa od moosa, kakoršne lovi naš clevelandski Mr. Jaka Debevec. In ker nisva mogla takoj rešiti vprašanja, sva sklenila še katerega drugega povabiti na gostijo in takrat bo stvar rešena. Upam, ako povabimo tudi našo sosedo Mrs. Kuharjevo Mar-janco na večerjo, da bo stvar popolnoma rešena, da je bil to medved ali pa moose.
Mr. in Mrs. Trunkelj, prav lepa hvala za naklonjenost. V imenu družine in gostov Anton Grdina. Katere naše Glasilo še ob času sreča, naj velja še voščilo k veselemu in srečnemu novemu letu f
Anton in Antonija Grdina.
Cleveland, Ohio.
Dr. J. L. TApiirfnf^ Lindsay, Omaha. Il; Dr. P. J. Kefn, Cleveland. O., $1; Joe Lipec, $1; Paul Fatur. tt oen-tov; 90 60 centov: Andrej Milavec, L. Pavli«, John Ludvik in John Logan; J. Krulc. 28 centov, vsi v Delagua. Colo.	,
Po ti: J. Tomžič in Joe Bergoč, oba v Trinidad. Colo*
Anton Dekleva, Hastings, Colo.. 25 centov; Andrej Rebec, Bowie, Colo. 50 centov.
Po 50 centov Frank Remšak in Fr. Portuna. Leadville, Colo. N. N., Salida. Cok>., 25 centov. Anton Hren. Waukegan. 111., 25 centov.
John Troje $1 in John Rlgler. 25 centov, oba v Glenwood Springs, Colorado.
Po ti: Anton Majnlk. Anton Pen-ko. Frank Ercul. Mike Kornel. Luka Sltln^er, John Dekleva. E. Dogan, Tomaž Zakel; po 50 centov: Anton Delost. John Fatur, • John Delost, Matt Cesnlk in Anton Trebeč. Vsi v Somerset. Oolo.
John Rebol ti. in Mark Hrvat. 25 centov, Helper, Utah.
Leo Pirnat. 50 centov; po 25 centov: Frank Markoftek in Gašper Du ler. Standard ville. Utah.
M. Laurie, ti. in Frank Levičnik, 50 centov. Morley. Utah.
Anton Rihtar, Fontana. CaL. 50 centov._ Po 50 centov: Matija Slane. Anton Benčič. John Bartel; po 25 centov: V. Jurca In Joe Fab jan. Vsi v San Francisco. Cal.
Anton Dekleva. Sebastopol. Cal.. II.
Frank Udovč, ti; G. N. Negro. 50 centov, oba v E1 Verano, Cal.
Frank Star, ti; po 50 centov r Joe Šetina, Joe TrcAt. J. F. Jarts; po 25 centov: Andrej Kržlšnik. Joe Savi« in Joe Mestek. Vsi v Oregon City Ore.
Joe Peternel. tl; po 50 centov: Valentin Majnik in John Miklič: 25 centov Anton Omek. Vsi v Renton Wash.
Po tl: Blaž Fellcjan, Joe Rihtar in John Cekada. vsi v EnumcJaw. Wash. John Stermol. Everettvllle. W. Va.
tl.
Po tl: Frank Fortune. Tom Kos John Puc. John Golob. Joe Tomšič 70 centov; po 50 centov: Anton Ju-govec, John Subic, Frank Potočnik. Peter Peršič, Tom Čadež. John Demšar. John Pločnik, Mrs. Josofln, Frank Bernik. Anton Bernik in Rudolph Stravs; po 25 centov: John Eržen. John Jugovec, Frank Verhunc. Jakob Šuster; po 20 centov: Frank Grum Vsi v Rock Springs. Wyo.
Po tl: L Krolnlk, Paul Šabec; po 50 centov: Jos Biščak. John Kočevar. Anton Klun. Anton Galič. Blaž Kos. Frank Lumbert; Joe KoAčak. 25 centov. Vsi v Diamond ville. Wyo.
Mrs. Peternel. tl; L Oerbec. 50 centov. Oba v Kemmerer, Wyo.
K. Orožnik, tl, Am bridge, Pa.
Anton Rupnik. $50 centov, Iron-wood. Mich.
Frank Cekada. 50 centov; Joe Sre-brnjak. 25 centov. Calumet. Mich.
Dosedaj nabranega v Ameriki skupaj t787.95.
■ Rodoljubna hvala vsem. Cas gre h kraju, ker sredi leta 1931 bo VU-harju postavljen spomenik. V domovini se Je že toliko nabralo, da Je bil kupljen prostor med cestami, kjer bo stal. Dasi so zelo slabi časi. pozivam rodoljubno Planince, naj že kaj darujejo. Prispevke lahko poAljete pokrovitelju Josip Benedeku, ki je bU 37 let nad učitelj v Planini. Sedaj Je možak star 83 let ter živi v Ljubljani v pokoju Njegov naslov je: Josip Benedek. 8-1, Frančiškanska ulica. Ljubljana, Dravska banovina. Jugoslavija. Darove lahko pošljete tudi na moj naslov. Matija Pogorele, 7. W. Madison St.. Room 605, Chicago,
he izpremembe all dostavke. Tako pripravljen naj pride na zbor in naj se javi k besedi. Kdor bi pa ne mogel priti, pa bi vendar rad dal svoje nasvete in pripombe, naj stori to pismeno in zbor bo njegove nasvete vzel v pretres.
Eno je gotovo: Ako je v nas količkaj dobre volje in podjetne energije, se Baragova Zveza ne bo samo ustanovila, temveč bo tudi prav krepko živela in živahno delala.
V to pomagaj Bog in njegov služabnik Friderik Baraga.
DAROVI ZA VILHARJEV SPOMENIK
Začetkom leta 1929 sem poročal, da za eno leto prekinem z nabiranjem za Vilharjev spomenik, da se kaj več nabere za Cankarjev spomenik, ki k bil postavljen poleti. Za CankarJ/ spomenik se Je nabralo v Ameriki nad dva tisoč dolarjev.
Vilhar Je že imel spomenik v Postojni, toda sedanja tamotaja vlada ga je oskrunila in odstranila. Nov spomenik mu bo prihodnje leto postavljen pred njegovo rojstno hižo v Planini.
Za spomenik so dosedaj darovali:
D.r Leonid Pitamic, Washington. D-C., tio.
Louis Removš, Fontana, CoL, $6.
Joe Vičič, Morley. Colo., tl.50.
John Keržišnik, Barley, Ida.. t5; Dr. A. Furlan, Chicago, HI., t5; N. N., mesto venca pokojnemu Franku Pet-kovžeku v Waukeganu, ni., t5; N. N.. mesto venca pokojni soprogi Jožeta Zavrtnika, Chicago, Hi., t5.
Bratje Caljan, Fontana, Cal.. $2;
Ul.
Ob zaključku tega poročila sem prejel vest. da Je dne 20. novembra umrla v Ljubljani gospa Marija Benedek. soproga znanega rodoljuba Josip Be-nedeka. Bodi Ji ohranjen blag spomin. Mr. Benedeku pa izražam iskreno sožalje.
Matija Pogorele.
baragova stoletnica
Piše Rev. Bernard Ambrožič, O. F. M. urednik "Svetilnika"
Prijateljem Baragove Zveze
Objavljen je že bil poziv ali vabilo na zborovanje v Chicago dne 29. decembra, na katerem se ima ustanoviti Baragova Zveza. Upam, da ta -poziv ne bo ostal glas vpijočega v puščavi, čeprav je sedaj adventni čas, ko se nam bere tozadevni evangelij v cerkvah.
Poglavitna naloga chicaškega zborovanja bo, da se us t vh rijo pravila za Baragovo Zvezo, da se izvoli odbor in določi program dela v letu 1931.
Marsikdo, ki je ves vnet za ustanovitev Baragove Zveze, si ne more prav predstavljati, kako naj bi bila ta Zveza organizirana. Dobil bo pa precej jasno sliko o tem, ko bo zvedel za pravila, ki si jih misli Zveza ustvariti.
Da bo že naprej vsaj nekoliko jasnosti glede tega važnega vprašanja, priobčujem tu osnutek pravil, ki se bo na chica-škem zborovanju bral in pretresal. Poudarjam: to je samo osnutek ali načrt. Vsak posamezni stavek, da, vsaka posamezna beseda bo prišla na razgovor in se bo dala na glasovanje, da jo zbor lahko potrdi, aH izpremeni, ali zavrže.
Kdor je na stvari interesiran, naj tu objavljeni načrt dobro preštudira in zamisli svoje last-
OSNITTEK PRAVIL BARA GOVE ZVEZE 1. Ime
Imenuje se: Baragova Zveza katoliških Slovencev v Združenih Državah. Krajše: Bara gova Zveza. (B. Z.)
2. Namen Baragova Zveza ima širši in ožji namen.
Širši namen Baragove Zveze je: uveljavljati katoliško akcijo med Slovenci v Združenih državah.
Ožji namen Baragove Zveze je: pospeševati delo za beati-fikacijo (prištet je blaženim) našega rojaka, škofa Barage, ki je umrl v duhu svetosti. 3. Organizacija Baragova Zveza je osrednja matica ali centrala slovenskih katoliških organiziranih skupin v Združenih državah.
4.	Članstvo
Člani Baragove Zveze morejo postati samo slovenska društva in organizirane skupine, in to samo take, ki prisegajo na katoliški program.
Učlaniti se morejo cele žup nije, Jednote, Zveze, Družbe ka cor tudi posamezna njih pripadajoča društva, bodisi da imajo samo verski ali splošno kulturni, ali pa dobrodelni ali športni program.
Društvo ali organizirana skupina se sprejme v Baragove Zvezo, ako se po sklepu .večine zbrane na seji, prijavi za pristop k Baragovi Zvezi tajniku Baragove Zveze in pošlje pred pisano članarino.
Društvo ali organizirana skupina neha biti član Baragove Zveze, ako samo izstopi po sklepu večine, zbrane na seji, ali ako ne odgovori v teku enega meseca na poziv tajnika Baragove Zveze, naj poravna zaostalo članarino.
5.	Sredstva
Baragova Zveza prireja kato
liške shode, Baragove proslave, poučna predavanja, zaupne sestanke, manifestacije in sploh prireditve, ki služijo poživitvi katoliške zavesti med našimi rojaki v Ameriki.
Baragova Zveza pospešuje katoliški tisk, daje pobudo za objavljanje versko-obrambnih in versko-vzgojnih člankov in spi sov, ter opozarja katoliško javnost na nevarnosti, ki prete verskemu življenju in katoliški zavesti naših rojakov v Ame riki.
Baragova Zveza skuša poskrbeti, da naši rojaki v onih naselbinah, ki nimajo slovenske župnije, vsaj enkrat na leto dobe v svojo sredo slovenskega duhovnika.
Baragova Zveza neguje med rojaki slovensko narodno zavest, posebno med ameriško slovensko mladino.
Baragova Zveza daje pobudo za vzgojo slovenskih dijakov, ki se žele posvetiti duhovniškemu poklicu, in zbira v ta namen poseben "Baragov dijaški sklad."
Baragova Zveza pospešuje raziskavanje Baragovega življenja in delovanja in zlasti zbira dokaze za njegov svetniški značaj.
Baragova Zveza popularizira med rojaki idejo Baragove bea-tifikacije (proglašenja za blaženega) .
Baragova Zveza seznanja drugorodne katoličane .v Združenih državah z največjim slovenskim Amerikancem, škofom Barago, in s težnjami katoliških Slovencev, da bi se Baragi
priznala čast altarja.
Baragova Zveza po svojih posebnih zastopnikih skuša zainteresirati poklicano cerkveno oblast, da bi se pričel proces za Baragovo beatifukacijo.
Baragova Zveza pobira od svojih članov, to je od društev in organiziranih skupin, ki so v njej včlanjene, letno članarino, ki znaša po prostovoljni odločbi društvenega Članstva od $2 do $10.
Baragova Zveza sprejema prostovoljne denarne darove in volila, da tako z večjo gotovostjo doseza svoj visoki namen. * Baragova Zveza izdaja tedensko glasilo z imenom "Baragov Svetilnik," v katerem seznanja katoliško ljudstvo s svojimi cilji in s svojim delom.
6. Vodstvo Baragovo Zvezo vodi poseben odbor, ki sertoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika in njegovega namestnika blagajnika in njegovega namestnika, urednika "Baragovega Svetilnika," vsaj enega misijonarja in še štirih odbornikov ali odbornic.
Na vsako mesto v odboru, razen predsedniškega in onih mest, ki jih po značaju službe more prevzeti samo duhovnik, se lahko voli tudi katoliška žena ali dekle.
Vsak član ali članica odbora se lahko pooblasti, da organizira iz sposobnih mož ali žen delaven pododbor za kako posebno nalogo Baragove Zveze, kateremu sam ali sama načel ju je. Tako se lahko organizira poseben propagandni pododbor, misijonski pododbor, publika-cijski pododbor itd.
Člani pododborov se na pred-og pododborovih vodij potrjujejo na četrtletnih odborovnih sejah. Kakor hitro so potrjeni, se smejo udeleževati rednih in izrednih sej teh občnih zborov in se smejo javljati k besedi, vendar imajo samo posvetovalni glas*
7. Seje
Predsednik sklicuje odborov-ne seje, ki so redne in izredne.
Redne seje se vrše vsako četrtletje ob času in na kraju, kadar in kamor jih skliče predsednik v dogovoru vsaj s tremi odborniki.
Ako vsaj šest odbornikov sporazumno sodi, da se iz enega ali drugega važnega razloga redna seja ne more sklicati, je predsedniku dana pravica, da sklicanje redne seje opusti.
Izredne seje se sklicujejo po potrebi. Ako je vsaj sest odbornikov mnenja, da je izredna seja .potrebna, jo predsednik mora sklicati.
Za sklepčnost se zahteva nadpolovična večina pri seji navzočih odbornikov.
8. Občni zbor
Občni zbor Baragove Zveze se vrši vsako leto med Božičem in Novim letom. Sklicujejo ga predsednik, tajnik in misijonar. Kraj prihodnjega občnega zbora se določi na tretji četrtletni seji v tekočem letu z večino glasov. Ako bi tretja čertlet-na seja tisto leto odpadla, in ako se ne obeta kmalu potem izredna seja, naj predsednik vsaj pred začetkom decembra pismeno predlaga ostalim od bornikom kraj občnega zbora in se ravna po mnenju večine.
Izrednega občnega zbora pravila Baragove Zveze ne poznajo. V slučaju, da bi predsednik odstopil med letom, prevzame njegove posle podpredsednik. Ako bi tudi ta iz kateregakoli razloga nehal opravljati svojo službo, poverijo ostali odborniki kateremukoli odborove-mu članu (ne pa članici) predsedniške posle do prihodnjega občnega zbora.
Na občni zbor Baragove Zveze pošiljajo v Zvezi učlanjena društva in organizirane skupine po enega delegata ali delegati-njo. To je njihova pravica, ne pa dolžnost. Ako društva ne mislijo poslati zastopnika, smejo pismeno poslati občnepiu zboru svoje nasvete in želje, ne
smejo pa voliti na ta način novih odbornikov.
Na občnem zboru navzoči delegati v Zvezi včlanjenih dru štev morajo imeti od društvenega tajnika potrjen pismen dokaz, da so res prišli zastopat svoje društvo. Brez takega dokaza se jim dovoli na zboru sa mo posvetovalni glas in volitve novega odbora se ne smejo ak tivno udeležiti. Isto velja o takih obiskovalcih občnega zbora, ki so sicer morda dobri katoličani, pa spadajo v kako katoliško društvo, ki ni včlanjeno v Baragovi Zvezi.
Občni zbor voli nov odbor z nadpolovično večino in sicer za vsako mesto posebej z dviganjem rok. Novi odbor nastopi službo takoj, ko je pravilno izvoljen.
Stari odbor pripravi za občni zbor kar mogoče natančno poročilo o delovanju v svojem poslovnem letu. Zlasti podajo svoje poročilo predsednik, tajnik, blagajnik, urednik, misijonar in vodje pododborov. Po vsakem poročilu se otvori debata. Zbor izreče posameznemu poročevavcu zaupnico ali nezaupnico.
Po končanih poročilih poda eden odbornikov, ki je bil za ta namen naprej določen, skrbno izdelan program za delo Baragove Zveze v prihodnjem letu. Po končanem ekspozeju se otvori debata. Podani program se ali sprejme ali spremeni z večino glasov. Ko je program sprejet, se izvede volitev novega odbora. Vsak nov odbornik, ki sprejme izvolitev, se s tem zaveže, da bo po najboljši volji delal za izvršitev za prihodnje leto začrtanega programa.
Ko je izvedena volitev, se občni zbor zaključi in novi odborniki prevzamejo knjige in druga poslovna sredstva od prejšnjih odbornikov.
Pred volitvijo novega odbora i se tudi pregledajo pravila in se dodajo z nadpolovično večino morebitne izpremembe.
9. IjOkalni pododbori
Želeti je, da se v pomoč cen tralnemu odboru po posameznih državah ali večjih slovenskih naselbinah organizirajo posebni pododbori, ki imajo nalogo, v svojem okolišu propagirati idejo Baragove Zveze.
Lokalni pododbori bi bili torej predvsem propagandna sredstva Baragove Zveze. Njihovo delovanje in poslovanje regulira centralni odbor in imajo le toliko in take pravice, kolikor jih dobe od centralnega odbora.
Magajna Bogomir:
Župnik Simon
(Božična slika iz Primorja.)
Bilo je v tistem tednu nekako težko razpoloženje nad vso dolino. "Samo malo, malo solnca naj bode," so prosili ljudje, da bo vsaj dolina vesela, če že mora ubija duše. Božični čas je, spomin rojstva velike Besede, ki je postala meso, da bi lahko govorila sužnjem. Bil je čas velike Besede, nad katero kriči zlo, greh in hudič ob koncu drugega tisočletja po njenem rojstvu.
V	predvečer božičnega dne smo se zbrali pevci v župnikovi godbeni sobi — dekleta in fantje in otroci, mlada kri, ki bi morala v tem času vriskati v zanosu velikega veselja. Zunaj je vreščala burja, butala v dveri, grabila steklo na oknih in ga stresala, da je zamolklo odmevalo po prostoru. Vrtinci belega sneženega peska so se dvigali do bledikastega sija, ki ga je metala petrolejka skozi okno v noč in so bili kot čudna belkasta senca, kot smrt, zavita v belo platno, v katerem pleše, pleše v prijazno vabilo.
V	sosednji sobi je umirala pevka Marija, župnikova sestra. Zdajpazdaj smo slišali vzdih, ki je bil kot iz drugega sveta in strah se je polaščal naših src.
Umira pevka Marija, umira tisti čudoviti srebrni glas, ki je omamljal lepote željne duše, tista naša dobra prijateljica, ki
ima dobre plave oči, ki so kot pogled angela in nebesnih sinj'in.
Umirala mu je sestra in vsi smo vedeli, da bo na svetu le nekaj minut a vendar je prišel kot navadno pred vsako mašo. Pred cerkvenimi vrati smo stali in čakali, kdaj bo odprl cerkovnik vhod v stolp, po katerem vodijo stopnice na kor. Ni bilo besede med nami in na tihem smo se bali, da bi prišel, pa je prišel kot navadno z istim pogledom, z istim drobnim smehljajem na utnicah, stisnil vsakemu roko.
"Pojdite, otroci moji, preizkusili bomo še enkrat ,da ne bo pomote na koru." Učil je petje; sam in med njegovo mašo smo prepevali na koru brez pevovod-je. Izza črnih dni je obubožala fara in ni mogla plačevati pevo-vodje več.
Spogledali smo se in mu sledili. molče v župnišče. Ko smo dospeli v pevsko sobo, se je iz druge zaslišal vzklik, čudno žalosten, čudno skrivnosten, župnik je prebledel za hip a v naslednjem trenutku mu je zopet legel nasmeh na ustnice.
"Pojdem par minut k njej.* Počakajte!" Med tem časom je tulila burja, hripavo, jokajoče kot strah. Vrnil se je.
"Pojmo! Pojmo sveto noč!"
"Ali bi raje ono, težko, Pre-mrlovo," je vprašal Jože Sila, "Slabo jo znamo še."
"Pojmo sveto noč," je odgovoril župnik in zopet mu je igral tisti čudoviti nasmeh na ustnicah.
Spogledali smo se in razumeli
vsi.
Težko kot svinec so nam bile duše, težje od svinca bridkost, župnik Simon pa se je smehljal.
"Ali hočete note?"
"Znamo brez njih," smo odgovorili.
Sedel je k harmoniju. V siju petrolejke mu je bif obraz t>el kot sneg. Prsti so mu plavali nad tipkami kot da potujejo v daljne, daljne, temu svetu nepoznane, nerazumljive pokrajine in melodije so polagoma prešle v tišto čudovitolepo, s katero mo zapeli tudi mi, tiho, boječe, kot da nam jokajo duše.
"Sveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč.
SPA VAJ, DETE SLADKO . . .
SPAVAJ, DETE SLADKO . . .
SPA VAJ, DETE SLADKO . . .
"Pojte naprej, čemu jokate," se je razburil župnik, "pojte naprej,, vam pravim."
Gledali smo se. Nekatera dekleta so se stisnila v kot. Takrat je zaropotalo na vrata, strašno, zamolklo, strašno, zamolklo, strašnejše od hreščeče burje ob hiši.
"Apri, prete!"
Vstal je velik in ponosen in odprl vrata. Črni ljudje so stopili v sobo s puškami v rokah na sveto noč. Prvi izmed njih je odvil papir in čital.
"Po nalogu gospoda župana vam prepovedujemo peti nocoj in odslej za vedno v jeziku tuje-redcev .. ." čital je in čital, župnik pa ga je gledal in se smehljal in ko je črni mož prebral do konca se je ozrl kot v zadregi naokrog.
"Ste razumeli, župnik?"
"Sem," je odgovoril naenkrat temno. "Sem, izvolite napraviti še hišno preiskavo?"
"Kaj," je vprašal črni človek začudeno.
Mesto odgovora je župnik Simon odprl vrata v sosednjo sobo.
Onemeli smo vsi v čudnem veličanstvu, da, tudi črni možje, ki so nosili puške v rokah, so obstali brez besede na mestu.
Marija je ležala na postelji obdana od gorečih svečk, čudovito lepa, rdeča še, kot da je umrla roža iz pomladi naših polj. Na ustnicah ji je ležal nasmeh isti in enak kot oni na ustnicah gospoda brata Simona. . . SPAVAJ, DETE SLADKO!. ..
OUmELANt). OHIO
Ytartj
::s.oo
OB ZATONU STAREGA LETA
Zopet se od nas za vedno poslavlja eno leto. Jutri, na Sil-vestrovo, nas bo zlato solnce v tem letu zadnjič proti večeru pozdravilo, med tem ko bodo tudi to noč nebeške zvezdice spremile v večnost, kamor je odromak) že toliko tisočletij. Kako Hitro mine letna časovna doba: 12 mesecev, oziroma 52 tednov ali 365 dni! V našem vsakdanjem vrvenju in borbi za košček kruha nam tako naglo potekajo sekunde, minute, ure in dnevi, da sploh dosti ne mislimo in računamo na celokupno časovno letno dobo.
Leto 1930 si bomo dobro zapomnili in ga ohranili v trajnem spominu, ker nam je doneslo toliko izhenadenj ter britkih razočaranj. Koliko pridnih in delovnih rok je moralo baš to leto počivati vsled depresije in gospodarske krize, ki še vedno vlada v naši tako hvalisani in najbogatejši republiki—Ameriki. Da, marsikaka delavska družina je bila to leto večkrat lačna. Očetje ali družinski gospodarji iščejo že mesece in mesece dela, toda dobiti ga ne morejo; in kjer ni dela, tam tudi ni jela. Naše oblasti nas vedno tolažijo: "Potrpite, potrpite, kmalu bo boljše," toda vse to so samo prazne obljube in prevare. Morda si tako srečen, da delaš zopet par dni v tednu, toda za manjšo plačo in nestalno. Da, v resnici, leto 1930 nas je dobro izučilo, kako znajo voditelji sedanje vlade ljudstvu obljubovati dobre čase, pa je ravno nasprotno.
Pravijo, da čas zaceli vsako rano, tako menda tudi srčno? Kadi ali ne radi se moramo vdati usodi, ter pričakujmo z novim letom izboljšanje delavskih razmer. Mislimo in tolažimo se samo s tem, kajti druge odpomoči res ni; vsaka stym stvar traja samo nekaj časa, tako bodo gotovo tudi za delavce v Ameriki zopet nastopili ali nekdanji stari, ali pa še boljši časi. Pred vsem bodimo Bogu hvaležni za dragoceno zdravje. Da, koliki reveži in kako omilovanja so pač vredni še oni, katere tarejo poleg sedanjih slabih časov še bolezni in druge neprilike; saj je zdravje največje bogastvo na svetu!
Zdaj, ob nastopu novega leta naredimo tudi gotove zaob- gublja. Sv. Bazilij piše: "Kakor
da ji
Solnca še ni, vendar pa po zarji sklepaš, da solnce nujno mora «J vziti. Prihodnjih reči torej še ** ni; če jih ie ni, jih ne moremo videti, napovedati jih pa že moremo po primernih in vzrokih,
ki že obstojajo.
In sedanji čas! Koliko jih je, ki vedno tožijo, da jim je predolg. Predolg jim je zato, ker nimajo nobenega resnega dela, da bi se ž njim pečali. V resnici je pa čas zelo, zelo kratek. Ali bi bil čas dolg, ko bi za nas trajal sto let? Ne bi bil dolg, zakaj od teh sto let bi mi imeli samo
_ recimo — prvo leto, drugih
devetindevetdeset bi bilo še v bodočnosti. Ali pa bi imeli od teh sto let na primer: peto leto; petindevetdeset bi jih bilo še v prihodnosti, štiri pa že v preteklosti. Pa tudi eno leto ni celo naše, niti en mesec ni ves naš, naš je samo en dan. Pa kaj pravimo samo en dan! Niti ta ni cel naš, niti ena ura dneva ni vsa naša, naš je samo trenutek. Samo ta hip, ko rečemo na primer besedico: zdaj, je v resnici naš. Komaj pa smo besedo izgovorili, že ni več naša, marveč je Že v preteklosti. Ali bo pa prihodnji trenutek še naš, to ve samo Bog. Enkrat bo gotovo napočila ura, ko nam bo pošel tudi zadnji trenutek časa; smrt nam bo prerezala nit časnega življenja in zbudili se bomo v — večnosti.
Čas je kratek in njegova cena nedosežna" je klical modri Seneka stari Rimljanom. Sv. Bernard pa je pogosto vzklikal: "Moj Bog, nič ni dražjega kakor čas in nič se manj ne ceni, nič se bolj lahkomišljeno ne zapravlja kakor ravno čas." čas naglo teče; kakor potok drvi od svojega vrelca, h kateremu se pič ne vrne, tako hitro gine čas, nespametni pa niti ne opazi, kaj iz-
čas
me
srečna v<
no
ljube, katerih se bomo skušali držati. Pred vsem gojimo kot člani in članice naše bratske organizacije med seboj pravo bratsko ljubezen, spoštovanje, zaupanje, mir, slogo in naklonjenost. Nikdar v bodočem letu ne pozabimo obljub, katere smo svečano izrekli pri vstopu v društvo, to je, da bomo vedno delovali za ugled in napredek društva in naše dične Jednote. Ne zaosta-jajmo s plačevanjem prispevkov za društvo in Jednoto! Ne ogibajmo se mesečnih sej! Skušajmo pridobiti kakega novega iza Ereh- ne zapravljajmo ga / člana ali članico! Vršimo tudi naše verske dolžnosti in slednjič: brezdeljem, marveč svojo živ-prečitajte vsako številko Glasila, v katero tudi radi dopisujte! Uensko nalogo zvesto in marlji-_O__|Vo vršimo! Na to nas opozarja
ne moremo ustaviti velike deroče reke, moremo pa uporabiti njeno moč, ravno tako nam je nemogoče ustaviti čas, moremo ga pa porabiti v svojo korist.' Ne bodimo torej nespametni; ne zlorabljaj mo dragocenega časa
P. Modest:
Novoletne misli
f Kaj je čas? Nobena reč nam ni tako bogata, kakor ta beseda.
--V vsakem govoru, ko izražamo
Srečno novo leto! odmeva da-1 svoje misli, izražamo tudi čas. nes med brati in sestrami, med Pa vendar — kaj je čas? Tudi prijatelji in znanci. Kjerkoli se sv. Auguštin, veliki škof hipon-snidejo, si podajajo roke in nji- j ski in slavni cerkveni učenik, si hova srca prekipevajo najlepših! je večkrat zastavil to vprašanje, voščil. V marsikateri duši se V svoji znameniti knjigi Izpo-oglasi tajna struna, ki izzveni v i vedi (XI, 12—28.) govori o tem vzdih: "O, da bi bilo v resnici'predmetu ter nam odgovarja: srečno!"	"Ako me nihče ne vpraša,
Posvetna ničemurnost pa j vem; ako me pa kdo vpraša in oklepa mnoge človeške duše in mu hočem razložiti, ne znam." jih tlači k tlom, da niti v taki Tako se tudi mi ne bomo spušča-priliki kakor je novoletno jutro H v globokoumna razglabljanja ne morejo razpeti svojih kril in 0 bistvu časa, pač pa se bomo zase dvigniti do solnčnih višav. V i dovolj ili z nadaljnim odgovorom
odštevanju, seštevanju, v množenju in deljenju — v denarju in bogastvu je pogosto pokopana neumrjoča duša. Druge pa nenasitna uiivanjaželjnost vleče
ravnoistega učenika, ki pravi: "Smelo pa trdim, da vem, če nič ne bi minilo, he bi bilo preteklega, če bi se nam nič ne približevalo, ne bi bilo prihodnjega, če
v nasprotno smer. Kjer se bodo | nič ne bi obstojalo, ne bi bilo
gostili, plesali, razuzdano veso-ljačili, tam je njihovo mesto; dasriravno od tega nimajo drugega kakor pomilovanja vrednega "mačka," vendar svojemu nagnenju ne stavijo nikakih meja. Najbolj žalostno je pa to, ds se niti ne zmenijo, ko pri tem njihova duša neizmerno trpi.
Te vrste ljudje tavajo po svetu, pa ne vedo kam; živijo svojevrstno življenje, pa ne vedo zakaj. Vedo sicer, da je staro leto
sedanjega časa." Vendar pa preteklost več ni naša, prihodnosti še nimamo, naša je samo sedanjost.
Kje je vse tisto, kar je minilo? V preteklosti. Minilo je, pa naj je bilo dobro ali slabo, veselo ali žalostno. In preteklost, kje je? Samo v nasi duši, samo v njenem spominu se še poraja, ko nam misli prinašajo dogodke iz pretekliH dni. Mladostna leta naša kedaj so že minila in ni jih
minilo in se novo začelo, resno več; njihovo podobo pa vendar
ps o tej spremembi ne premišljujejo. Tok časa jih nese naprej, ne ds bi kedaj pomislili na njegovo važnost, njegov pomen Vi ps, ki berete te vrstice, pretehtajte in preudžrite sledeče besede o važnosti in pomenu ča-
še svežo nosimo v svojem spominu.
Kje so prihodnje reči? Daleč pred nami v negotovi bodočnosti. Bojimo se jih, če se nam zdijo škodljive; hrepenimo za njimi, če prijajo našemu ugodju. !Ni jih še nikjer, vendar pa si
tudi sv. apostol Pavel, ki pravi: "Glejte torej bratje, kako bi varno hodili, ne kakor nespametni, ampak kakor pametni; odkup-ljajte čas, ker dnevi so hudi' (Efež. 5, 15. 16).
Kaj imaš od tega, ako si dosedaj služil samo svatu in svojim strastem? Nič drugega kakor strto srce in dušo polno ke-sanja; čas pa, ki si ga zato porabil, je izgubljen, za večno izgubljen. Sv. Avguštin namreč pravi: "Vsak trenutek življenja, če ni v čast božjo, je za večno izgubljen čas."
Nikakor pa ni treba zaradi preteklosti obupavati; zakaj dokler imamo še čas, lahko vse dosežemo. S solzami pokore izbri-šimo madeže preteklega življenja; z dobrimi deli pa okrasimo neumrjočo dušo! "Kdor stori voljo božjo, ostane vekomaj" (I. Jan. 2, 17). Po volji božji po-rabljajmo svoj čas in zaslužili si bomo — Bega.
"Bratje, čas je kratek preide namreč podoba tega sveta" (I.Kor. 7, 29-31). Marsikdo se še-le ob koncu življenja, ns smrtni postelji zave, da je vse prešlo. V svoji onemoglosti se jezi na čas, da je tako hitro potekel. Pa čemu obtoževati čas? Obsojati bi moral samega sebe, ker bežečega časa ni rabil v svojo korist, ker vse spremembe časa nanj niso niti toliko vplivale, da bi biTuredil svoje življenje. Da tudi nas spoznanje in kesa-nje ne bo dohitelo prepozno, zato živimo tako, kakor bi nam bilo vsaki dan umreti, delajmo pa tako, kak^r bi imeli večno živeti, če se bomo po tem načelu ravna-
Nočno ckk) v industriji
V prvem letniku "Social Work tear Book," ki ga izdaja Russell Sage Foundation, se nahaja izmed drugih jako zanimivih razprav članek o nočnem delu v industriji Ta letnik, prvi svoje vrste, je podoben kaki enciklopediji in vsebuje 187 člankov o raznih socijalnih vprašanjih, spisanih od 197 piscev, izmed katerih je vsak strokovnjak v svoji stroki.
Članek o nočnem delu navaja poročilo jednote ameriških inženirskih društev, iz katerega je razvidno, da 40 najbolj važnih industrij obratuje neprenehoma noč in dan, bodisi skozi vse leto ali vsaj sezonalno. V nekaterih tovarnah delajo delavci v treh, v drugih pa v dveh šihtah. V slučaju dveh šiht Q3lajo delavci po dnevu navadno po 11 ur in oni po noči po 13 ur. Razmerje med številom delavcev po dnevi in po noči je različno: od 10 do 100 odsto. V mnogih drugih industrijah se v višini sezone dela "overtime." Delo čez uro utegne trajati do polnoči in tudi več. Nočno delo obstoja tudi v mnogih ne-tovarniških poklicih, kot na primer v plinarnah, elektrarnah, restavracijah, hotelih in zabaviščih.
Da neomejeno nočno delo je socijalno škodljivo, je pripozna-no v mnogih državnih zakonih, ki skušajo odpraviti največje zlo nočnega dela z ozirom na ženske in otroke. Ta državna kontrola v splošnem jemlje v obzir nekatere izmed teh štirih skupin ali pa vse otroke pod starostjo 16 let, moške nedolet-nike v starosti od 16 do 18 let, ženske nedoletnice v starosti 16 do 21 let in odrasle ženske. Prvi zakon o nočnem delu je bil sprejet v državi Rhode Island leta 1853 in je prepovedal zaposlovanje otrok v starosti 12 do 15 let v nočnih urah med 7:30 zvečer in 5 zjutraj. Leta 1890 je država Massachesetts vzako-nila prvo postavo o nočnem delu glede odraslih žensk.
Ko se je razpravljalo o teh zakonih, ugovarjalo se je—kot po navadi—da industrija ne bi mogla prenašati takih omejitev. Zagovorniki so trdili, da država ima vrhovni interes^ čuvati zdravje ženskih delavk, ker one utegnejo biti matere, in da otroci in nedoletniki so varovanci države in opravičeni do varstva s strani države.
Obstoječi zaščitni zakoni pojavljajo skupno karakteristiko. Interesi človeštva—tudi v onih zakonih, ki jih nočejo zaščititi —so vedno podrejeni interesom industrije. Najvišji standard je oni, ki je predpisan za delav-ce-otroke pod starostjo 16 let, ali celo za to skupino dvoje držav sploh nima nikakega zakona o nočnem delu in v osmih državah je delo otrok dovoljeno do 8., 9. in celo 10. zvečer. Ena država le prepoveduje zaposlovanje otrok pod 14. letom v prodajalnicah po 7. uri zvečer in v osmih državah se slična prepoved nanaša le na tovarne.
Mnogo zakonov ima polno izjem, zlasti v prid konservni industriji. Raziin kar se tiče odredb glede gledaliških predstav Ih službe brzojavnih slov, le sedmorica držav in District of Columbia imajo omejitve nočnega dela za dečke in dekleta n starosti med 16. in 18.. leta. Šte-storica drugih držav je raztegnilo zaščito zakona o otroškem delu na dekleta do 18. lete, aH ne na dečke čez 16 let. V osmih drugih državah je prepoved nočnega dela za dekleta čez 16. let zapopadena v splošni prepovedi nočnega dela za ženske v nekaterih poklicih. Dorasli dečki čez 16 let morejo v 41 dr-
dela žensk je Sssen napredek. Največji rec je dobil ta sodjatei dek leta 1907, ko je prizivno
sodišče države New York proglasilo neustavnim zakon o nočnem delu žensk od lete 1903. Posledica tega je bilo zsksšnje-nje socijalne zakonodaje tudi v drugih državah. Le države Connecticut, Pennsylvania in South Carolina so sprejele zakone o nočnem delu v letu 1912 in Oregon je potom svoje indu-strijalne komisije uredilo tako delo v trgovskih podjetjih. Vsled nove pritožbe, predložene s strani L. D. Brandeis in Josephine Goldmark, je newyor-ško prizivno sodišče leta 1914 ovrglo svojo sedem let staro odločbo in priznalo ustavnost državnega zakona od leta 1905.
Šestnajst držav je prepovedalo zaposlovanje žensk po no Či (med 10. uro zvečer in 5. zjutraj) v označenih poklicih in dve drugi državi sta le omejili nočno delo' žensk na osem ur oziroma na 48 ur na teden. V treh izmed teh 18 držav se prepoved nanaša na teko malo poklicev, da za večino žensk nima sploh nikakega smisla. V državi Ohio se prepoved nočnegs dela nanaša le na prodajalke vstopnic, v državi Washington le na operatorice dvigalnikov in v South Carolini le na trgovska podjetja.
Posledice napornega nočnegs dela so dandanes bolj usodne, kot kedaj, kajti čim dalje več žensk nadaljuje v industrijal-nem delu tudi po omožitvi. Svr-ha omejevalne zakonodaje je prvič, da se čuva zdravje mladih delavcev—dečkov in deklet —tako da morejo dozoreti brez oslabujočih posledic nezadostnega spanja in prenapora, in drugič da se zaščiti zdravje delavk, ki utegnejo biti ali so matere prihodnje .generacije ame-
"Kaj je ostalo na križu, ko so Jezusa doli tzeli?" Odgovora seveda ni navedel.
Zadnje tri uganke je prvi phnrilno rešil brst John Mlakar, 6617 Schaefer Ave., Cleveland, O.,* in sicer sledeče:
Prva—Farmar je kapil 94 kokoši po 50 centov, znaša $47, eno ovco |3 in pet telet |50; skupaj 100 za $100.
Druga—Prodajalec je imel 60 oranž in 40 hrušk.
Tretja—Lovec je prepeljal najprvo gosko čez vodo, potem je šel po lisico, isto prepeljal ter vzel nazaj, gosko pustil in prepeljal koruzo, potem je šel še po gosko ter opravil vse srečno čez vodo.
Brat Mlakar je upravičen do nagrade povestne knjige, po katero naj pride v naš urad.
Gornje uganke so rešili še sledeči: Mrs. Mary Stampfel, Cleveland, O.; Edward Kaučič, Cleveland, O.; Josip A. JajČi-novič, Cleveland, O.; Frank Velikan, Indianapolis, Ind.; Vincent Zoratz, Cleveland, O.; Joe Papež, Cleveland, O.; Joseph Menart, peveland, O.; Rudolph Bajs, Youngstown, O.; Raphael Sterger, Indianapolis, Ind.; Edward Žagar, South Chicago, IU.; John Gerdm, Kirkland
je med njujorškfani Slovenci in bil precej 1st kspelsn ▼ cerkvi sv. Nikolaje, ki je mstica nemških cerkva v njujorški državi. Soustansvljal je sloveško-češko faro v Rocklandlake, N. Y., pozidal veliko slovaško šolo in cerkve v Clifton, N. J.; bil v onih dneh poleg Fathra Kazimir j a Zakrajška najbolj delavni in goreči misijonar med slovenskimi in slovaškimi rojaki in se je tudi na časnikarskem polju udejstvoval. Izdajal je celo poseben prekmurski list v Bethlehemu, ki pa radi prevelikih stroškov ni dolgo izhajal. V vseh dolgih letih njegovega mi8ijonarjenja po Ameriki je kazal neomajno vztrajnost, delavnost in žilavo trdnost. Danes župniku je med nami pri Sv. Štefanu v Chicagu kot naslednik svojega duhovniškega tovariša Rev. Kazimirja Zakraj ška.
V prvih letih svojega duhov-štva je bil vnet agitator slovenske ljudske stranke po vsej Savinjski dolini in se ga še danes rojaki iz onih krajev spominjajo kot vnetega voditelja kmeti-ških vrst in gorečega zagovornika ljudskih pravic. Imel je premnogo prijateljev in somišljenikov pri svojem političnem delovanju na Štajerskem, pa tudi mnogo sovražnikov, ker je je bil vedno odkrit in je s pe-
Lake, Ont., Canada; Francis
Verbich, Pueblo, Colo.; Barba- resom in jezikom neusmiljeno ra Matekovich, Gilbert, Minn.; bičal liberalno učiteljstvo one B. Snidersich, Edmonton, Alta., dobe.
Canada; Rose Sume, Glendale, Bil je v Savinjski dolini des-Long Island, N. Y.; Joseph Bo- na roka Dr. Antona Korošca, zich, Joliet, IU.; John Janezich, V Nazaretu, kjer je bil dolga Conemaugh, Pa.	leta nastavljen, je ves čas
Lewis T. Polk, Detroit, Mich.; upravljal posle učitelja in vzgo-Math R. Sedlar, West Allis, jitelja. Sam brez druge pomo-Wis.; Joseph Toplicar, Kansas Či je vodil ondi slovensko šolo. City, Kans.; Miss Rose Sume, V Ameriko je prišel pred 21 le-Glendale, Long Island, N; Y.;jti. V mašnika posvečen je bil John P. Smolkovich, rodom Hr- 21. decembra, 1900. vat v Etna, Pa.; George Blazič, Trideset dolgih, plodovitih star 13 let, član mladinskega let v vinogradu Gospodovem, oddelka, South Chicago. IU.; Slovenski narod ga bo ohranil Miss Elizabeth Persa. Chicago, j v spominu in mu sedaj ob prili-111.; Joseph Sadler, New Du- ki njegove lepe obletnice kliče: luth, Minn.; Miss Anna S. Sku- "Na mnoga leta!". Še dvajset riških državljanov. Kar se je bic, Forest City, Pa.; Julija zdravih let v naši sredi. Ko bo nedavno pisalo v zvezi s štraj- i Blatnik. • Cleveland. O. učenka vzšlo zlato solnce mašništva. ki v tekstilni industriji, je po- šestega razreda farne šole sv. bomo pa dvakrat bolj zaklicali: kazalo, kake razmere nastanejo, Lovrenca.	|Bog živi slovensko korenino
ako se dovoljuje neomejeno Na zelo originalen način je Rev. A. Murna!
nočno delo, bodisi ker ni zako- uganko št. 3 rešila Mary Kova-	-o-
na o tem ali ker se zakon ne iz- čič v Sheboyganu, Wis., rekoč:	SMRTNA KAZEN vršuje. Dolge ui^, pomanjka- Lovec je dal goski pojesti ko- V Zedinjenih državah je elek-nje počitka ali odmora za kosilo ruzo in lisici pa gosko, potem trokucija v navadi od leta 1890, in nizke mezde na Jugu poka- je pa lisico prepeljal čez vodo v a nov način usmrčenja so ne-zujejo socijalno zlo, ki nastane, oni košarici. davno poskusili v ječi Carson ako države ne zabranjujejo ta-, y prihodnji izdaji sledijo zo- City, Nev., kjer so dva obso-ko izrabljanje. FLIS. ipet tri nove uganke. jenca spravili na drugi svet z -o- -o- dušečim plinom.
IitienA resilcev ugank
Da ne bo kake kritike od strani onih, ki so še prve tri uganke pravilno rešili, navajamo s tem njih imena in bivališča kakor sledi:
Michael Sunich, Ahmeek, Mich.; Joseph Sedlar, New Duluth, Minn., Mrs. Frank Cvar, Chisholm, Minn.; Miss Mary Volarich, Greenwood, Wis.; Antonija Klauzar, West Allis, Wis.; Marija Bogataj, Fronte-nac, Kans.; Matt Turk. Forest City, Pa.; Tony Hribar, Willard, Wis.; Mrs. Catherine Starešinih, Youngstown, O.; Theresa Zupančič, Rockdale, III.; Mrs. Jennie Govednik, joliet, 111.; Mary Bavetz, Chicago. 111.; Mary Rozman, Marshfield, Wis. Frank Marolt, Creighton Mine. Ont., Canada; Marija Strukel, Biwabik, Minn.; Margareta Ri-tonia, Milwaukee, Wis.; Mike Flajnik, Madison, 111.; Mary Paulich, Forest City, Pa.; Miss Mary Stimes, Kansas City, Kans.; Angela Skerjanc, Pueblo, Colo.
John Bolha, - Preston, Ont., Canada; Miss Mary Papesh. Joliet. UK; Frank Ro^nka, Eveleth, Minn.; Mrs. Mary Turk, Sheboygan, Wis.; Joe Bozich, Joliet, III.; Martin Poder, Pueblo, Colo.; Mrs. Elizabeth Kobe, Whiting, Ind.; Frank Luzar, Oregon City, Ore.; Mary Celes-nik, North Chicago, 111., stara 12 let, učenka sedmega razreda, in Johnny Bernick, Sartell, Minn., član mladinskega oddel-
ŠE EN JUBILEJ	v Nemčiji se vsakemli na
smrtobsojenemu odseka glava s V Chicagu se te dni sporni- sekiro. Na Angleškem se mo-njamo dneva, ko je pred tride- ra način usmrtitve točno ozna-setimi leti naš častiti gospod čiti v obsodbi, vendar je že dol-župnik Rev. Anzelm Murn sto- go v običaju obešanje, ki služi pil pred Gospodov altar, da da- v isti namen tudi v Avstriji in
ruje prvo daritev sv. maše. Pred petimi leti je moral go-
na Madžarskem. Na Španskem takega nesrečneža zadavijo z
spod župnik v staro domovino, železno ovratnico. V Belgiji bi da zatisne svojim staršem oči i še po 8. členu kazenskega zako-
za smrt. Imel je takrat še to priliko, da je povezal očeta in mater za zadnje dni v zlati zarji poroke. Takrat se srebrnega jubileja našega pijonirja nihče ni spomnil, zato se ga danes tem bolje spominjamo.
Pijonirja? Da. Duhovniki pred 20 leti so bili pijornirji verskega in narodnega življenja Slovencev in med njimi je bil tudi Father Anselm trden steber verske pravice in slovenske pravde v Ameriki
Morda bi brez njega zgodovina našega življenja tam na spodnjem vzhodu drugače izgledala. Prekmurskemu narodu je postavil krasno cerkev v Bethlehemu, v osrčju Pennsyl-vanije. Še danes mu je prekmurski narod hvaležen za to veliko delo. Cerkev sv. Jožefa v Bethlehemu je velika in lepa cerkev, Ifepa in velika, kakor jih je malo naših slovenskih božjih hramdv tu v Samovi deželi. Organiziral je tudi v New Yorku slovensko cerkveno družino. Poleg slovenske je dal početek hrvatski naselbini v New Yorku. (Hrvati so danes na-
nika morala obsojencu zdrobiti glava, toda dejanski je smrtna kazen tam odpravljena, saj ni bilo že 67 let nobene usmrtitve.
Na Norveškem in Švedskem velja obglavitev. V Švici je zvezna ustava leta 1874 popolnoma odpravila smrtno kazen, razen ob vojni po določbah vojaškega kazenskega zakonika člen 65. Ta člen so leta 1879 prenaredili v tem smislu, da je smrtna kazen odpravljena zgolj za politične zadeve; to je omogočilo kantonom, da jo vzpostavijo za pregreške občega prava, če bi jo smatrali za potrebno. Izvršila bi se z obglavlje-njem.
V Italiji streljajo na smrt obsojene. V Rusiji pred prevratom je sodišče v obsodbi določilo način usmrtitve. Na Francoskem se obsojenci giljo-tinirajo. Po zakonu z dne 30. decembra, 1911 se po vojnem ali morskem sodišču izrečena obsodba izvrši z obglavljenjem. Pravilo pa doživi izjemo, kadar se eksekucija zgodi v vojnem času, v mirnem času pa tedaj,
,. . , C(. . « ^ t „ kadar je bil zločin izključno vo-seljem krog 50. ceste). Delal jaškega značaja.
finančno poročilo mladinskega oddelka k S k jednote li
za mesec november iKs	jmhwib gfe »o svoj namen, zato so v
, so 8pet gledale v okno in skuša-
"žAgfa&ii
st. Jolted m.
MUHfc; snaia squpna
nuaK
MU i.
mi o it.
CHAMPA, ill W. PoT ZALAR. 100« N. Chicago
" o. vranu, toot n.
1004 n. Chicago ____
aztmtr cvercko, sos w. Bt Clair Bt, Indiana
dr j. m. hkt.tftkar. «117 Bt Clair Ari., Cleveland. o
__nadzorni odbor:	"
makmt bhukm. iu At«. a, Eveleth, ibnn. louis wbibnub, sua w. srtf Ram. Chicago, dl
ESS "StSS^ **" AvT^-SASJ ^
^^TOCHJ^BjlSll Elaabeth St. Joliet. DL .
mr* uxnsa likovich. 0627 Ewing at*. Booth Chicago. ol
__finančni qpbom;
frank opka br, m— 10th Bt, North Chicago, ol PKAiqt oobpormrich. Rockdale, p. o, JoUet sl john zulich. 18111 Neff Rd., Cleveland. o.
_____	poromi odbor:
john dbcman, b« p». Foreat Ctty. Pa.
john R STERBENZ, 17« Woodland at*, Lanrtna. mob.
john murn, «3 HaUeek atfc, Brooklyn. n. t.
matt brozknicr 121—44th Bt, Pittsburgh, Pa.
rudolph o. rudman, »6 Burlington Rd., Forest	Wllklnsburgh, Pa
urednik in upravnik ola8ila ivan zupan. 0117 8t Clair Ave, Cleveland. Ohio.
glaSj?*to5n& <Jo£? ZASR, tSHt. GhtaJ^,1**!!, nu'dSpiaii
naznanila.
in nswftnlno pa as "OLAS1LO
178.47 i»a07 672.50 76.18 131.04 93.93 04.05 344.30 424.55 2t56.10i 73.62 412.08 137.67 358.77; 330.00 264.33
107.07 254.78 40.43
104.15; 586.m 54.11
iOb.oo	
100.00	
	300.00
250.00	106.50
	113.00
	47.00
	51.00
K. R K. JEDNOTE.- 0117 Bt Clair Avq^. ClevtfQ._
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
POJASNILO O IZLEfU K. S. K. J. V STARO DOMOVINO
Na razna vprašanja kdaj se bo izlet vršil, kako se bo poto valo, koliko stane vožnja, itd., naj služi tole v pojasnilo:
Izlet se bo vršil 21. junija 1931. Omenjenega dne se bo odpotovalo iz New Yorka. Za potovanje se je določilo največji in najmodernejši parnik Cunard družbe—"Berengaria."«
Vožnja iz New Yorka do Ljubljane in nazaj v New York stane za tretji razred $215.00. Potniki, ki niso ameriški državljani, plačajo poleg omenjenega zneska še posebni davek $8.00.
Kdor se želi voziti na parniku v tretjem razredu in na železnici v drugem razredu je sledeča cena: Iz New Yorka v Cherbourg $102.50, vojni davek $5.00 in železnica od Cher-^ bo ur ga do Ljubljane $24.35.
Vožnja drugega razreda je sledeča: Iz New Yorka v Cherbourg $152.50, vojni davek $5.00, francoski davek $2.75, želez niča iz Cherbourga v Ljubljano $24.3&
Iz Ljubljane v New York je cena vožnji kakor sledi: Vožnja na železnici iz Ljubljane do Cherbourg $24.35, francoski davek $2.75 in vožnja iz Cherbourg v New York $152.50. Ne državljani plačajo $8.00 posebnega davka.
Cena v takozvani "Tourist Third Cabin" iz New Yorka t Cherbourg znaša $125.00, vojni davek $5.00 in francoski davek $1.25.
Iz New Yorka v Cherbourg in nazaj v New York znaša cena v Tourist Third Cabin $222.00, vojni davek $5.00 in francoski davek $2.50. Nedržavijani plačajo poleg tega še $8.00 posebnega davka.
Naznanja se tudi, da kakor zanimanje kaže, bo izlet nekaj uosebnega. Zato se prosi vse one, ki se želijo udeležiti prvega izleta, ki ae bo vršil pod pokroviteljstvom K. S. K. Jeditote kakor zgoraj omenjeno, naj blagovolijo to naznaniti nižje podpisanemu.
Josip Zalar, glavni tajnik.
ICO. 00
1U0.00 100.00
50.00
50.00
PROŠNJA DRUŠTEV ZA PRISTOP V CENTRALIZACIJO
Društvo sv. Frančiška Serafinskega, št. 46, New York, 1 Y., in društvo sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., prosita j pristop v centralni bolniški oddelek.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:,
Josip Zalar, glavni tajnik.
-o—
Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec november 1930

J2 ii O- 2
.H « ca
i-št hi
V M
° 2 o-E
•o o ft. o
„2 of
r- o.
t
M
li
i
2
3
4
5
7
8 10 11 12
13
14
15
16 17 20 21
23
24
25
29
30 32
38
39
40
41
42
43
44 ■15 40 47
50
51
52 |
57
........ '$
648.20
935.60$	1,000.00
332.72	1,000.00 334.41, 324.03
201.13 29.10 174.88 415.50
105.83 330.08
155.14 37.051
266.84 165.38 217.86^
9.92 888.79 973.17 613.37
139.58 220.87
41.50 177.44|
181.71,
486.40 121.75 105.06
180.59
767.85
100.041 523.46 452.29 255.49 502.441
1,000.00
100.00 100.00
100.00
1,000.00
2,000.00
r
100.00 100.00® 250.001
38.00 55.00
10.00 63.50
112.00 22.00
190.50 159.50
100.001
I
200.001
$200.00
i
500.00;
100.00
180.50
92.00 58.50
50.00
50.00
33920 128.17 2ai*
257.30 341.36 47.23' 141.03 216.60 201.67 83.26 75.28 334.06 188.30 468.55
134.53 368.77
260.10
198.54 32.70
487.33 257.08
42.53 186.30 107.49
1,078.66 728.66 250.35 202.99 63.31 25.34 273.84 1,400.58 73.75 165.51 " 474.66
331.49
84.54 63.40
288.32
97.20 51.60 99.28 296.57 37.33 104.71 43.75!
53.08 13.62 65.13 110.73 48.151
153.46
48.80
262.50 72.44 44.10 140.24 54.01 93.67 62.70 143.19
18.09 93.79 92.95
285.33
63.87 97.52
67.57 58.37
203.54 101.76
36.58 153.65 14&53j
19.67 41.05 49.26 253.18
167.55 98.46
258.14
21.84 173.75 37.98 21.62 238.82 126.68 53.37 25.87 22.56
1,000.00
1,000.
500.00 500.00
100.00
136.00
60.00 67.00
I
30.00 16.00
277.25
1,000.00
350.00 100.00
350.00! 100.00 150.00
J
75.00 100.00
J
100.00 100.00
500.00
50.00! 100.00-
175.001
26.00 J 108.00	100.Q0
14.00 36.00 122.00	v ■'.
141.00 1	50.00
14.50 14.00 370.50	
15.00	
135.00	- * 1
0.00	
12.00	
143.50	
44.00 l	
i 340.00	
60.50 32.00	
31.00 31.00 53.00 0.00 56.00 15.00 30.00 1	1 \
23.00 02.00 j	
112.00	iti
78.00 157.00 18.00 I	50.00
80.00	
32 38
40
41
42
43
44
45
46
47
50
51
52
53
55	.
56	.
57	.
58	. 50 60 . 61 . 62 .
63	.
64	.
65	.
69	.
70	.
72	.
73	.
74	.
75	.
77	.
78	.
79	..
80	. 81 .. 83 ..
83	..
84	..
84	..
85	..
86	..
87	..
88	..
90	..
91	..
92	..
93	..
94	..
95	.. 98 ..
101 ..
103	..
104	.. 108 ..
109	..
110	.. MI .. 112 ..
113	..
114	..
115	.. 118 ...
119	...
120	.. 122 .., 123 ..
Vplačan		
asesment	Dr. it.	
.$ 38.82	124 .............	
53.25	120............	
11.55	127______	
7.50	128.............	
5.85	130.............	
«	131 .............	
11.25	132 ...........	
7.05	132 .............	
30.75	133.................................	
2.55	134 ____________________• ,	
5.25	135______________ ..; ' "'	
5.25	136 ..............	
	139 ......................................	
1.05	143............................. ...	
9.00	144 _________...	
4.80	145 ..............	
6.30	U« ......	
23.40	147 .............................	
58.65	148 ......................................	
9.15	150 ................................	
4.80	152 .............	
13.80	153 ........	
3.75	154 ..............	
10.80	156 .................................	
	157 ................................	
2.40	158______________________________	
13.20	160 .........................................	
2.50	161 ........................................	
2.70	162 .......................................	
7.65	163 ..........................................	
42.90	164 .........................................	
225	165 ..........................................	
27.15	166 ......................................	
14.25	167 ....................................	
8.25	168 ...............................	
. 21.45	169 ....................................	
	170 .......................................	
.75	171 .............................................	
20.53	172..............................................	
.75	173 .................................	
16.50	174 ..............................................	
1.20	175 ..............................................	
30.45	176 .............................................	
17.25	177 .........................^..................	
14.40	178 ...............	
3.90	180 ...............	
4.10	181 ..............................................	
18.45	181 ..............................................	
1.20	182 ..............................	
2.55	183 ..............................................	
1.50	184 .....................................	
19.50	185 ............................................	
21.00	187 .............................................	
9.50	188 ..............................................	
18.00	189 ........................................	
19.05	190 .............................................	
.60	191 ..............................................	
.60	193 ,;,, .................................	
.30	194 ........................................	
.30	195 ..............................................	
7.35	196 ..............................................	
13.05	197 ..............................................	
12.15	198 ...........................................	
.75	202 ..............................................	
4.50	203 .............................................	
3.75	204 ..............................................	
7.55	206 ..............................................	
23.55	207 ..............................................	
1.50	208 ..............................................	
4.80	210 ..............................................	
3.90	211 ..............................................	
6.90	213 ..............................................	
10.65	214 ..............................................	
18.75	215 ..............................................	
16.20	216 ..............................................	
9.00	217 ..............................................	
20.10	218 ..............................................	
10.20	219 ..............................................	
5.70	221 ..............................................	
	222 ...........................................	
Vplačani asesment
1.20	224 6.60 225
2.85	226
11.40	228 30.00 233
1.05 15.75
.15 16.80 5.85 1.80 11.10 2.40 2.40 .45 7.65 rt.90 9.75 3.15 1.65 17.85 14.40 37.80 15.30 23.25
13.65 17.25 2.70 10.20 26.85 4.20 7.20 7.05 29.55 39.75 6.45 10.50 5.25 .90 5.70 60.15 6.90 5.85 15.45 4.65 6.75 5.10 3.90
3.15 3.90 5.85 5.85 2.70 4.95 .60 3.75 3.15 4.05 1.95 5.25
7.80 3.90 2.40 8.10 2.70 4.05 .90 1.05 1.65 21.05 9.75 3.90
3.45 2.40 3.15 1.50 6.45 .15 3.60 10.50 1.35 • 225 6.90 8.55 8.55 1.35 .15
Skupaj ................................SI,590.90
Preostanek 1. novembra 1930.......................................................!..............$100,279.59
Pre|eli od druitev......................................................................................... 1,590.90
* - _____
Skupaj ...................................................................................................$101,870.49
Izplačali
Posmrtnine ...................................................................................$750.00
Za prestop med člane (ice)........................................................ 148.50
Upravni stroiki............................................................................. 162.00— 1,060.50
P. Bernard Ambrožič, O. F. M. Pismo našim mladim
66.00 33.00
114.50 58.00
204.00
I
122.00 130.00 16.00
Preostanek 30. novembra 1930...........................................................S100.809.99
Josip Zalar,
Joiiet, III., 30. novembra 1930.	gl. tajnik.
O-
pesmi . . .
Otroci so iznajdljivi. Dobro vedo, kako sem vesel, če slišim, da pojo slovensko pesem, zato jo nalašč pojo mimo mojega okna. Se celo v okno gledajo in skušajo poizvedeti, če jih slišim ali ne.
Slišim jih in toplo mi postane pri srcu . . .
Malo dni se je pa tako le zgo-! dilo. Sedel sem v officu in sem ravno odložil knjigo "Umreti To je prekrasna po-
Božično pismo vam bom napisal. 0 Božiču govori srce več kakor govori glava in hladni razum v glavi, zato vam bom napisal pismo ne iz glave, ampak iz srca. Kadar govori srce, je beseda mehka in občutna, kakor je mehka in občutna poezija božičnih dni.
Nič ne morem pomagati. Se-i
dim v svojem "officu" in delam, i nocej°* HHHH HH
vest o koroških Slovencih-mu-
Včasih delam prav sitne in tež-,	.
ke reči, rišem načrte na papir, jčenikih< kl J° J.e sPlsal dr- Pre" I urejujem računske in druge izdala J° Je P* D™zb* sv; knjige in sem ves zamišljen v |Mohorja med svojimi knjigami
! svoje delo. Ce zapoje telefon za leto 1930' ali zvonec na vratih, bi včasih j Tisto knjigo sem bil ravno skoraj preslišal.	prebral in odložil. V duši mi je
Naenkrat prikorakajo otroci j brnelo tisto prečudno občutje, iz šole in mahajo počasi .mimo ki človeka prevzame vselej, ka-mojega okna, pojoč eno ali dru-, dar bere ali samo misli na to, go slovensko pesem. Včasih!kako se mora naš ljubljeni slo-
Skupaj....$30,l34.42$15,777.25, $4,600.00 $6,00*50$700.00$567.99 $20.00
Preostanek t. novembra 1930..................................................................$2,430,949.41
Preje laki tekom meseca novembra 1930
Prejeli od druitev.................................................................
Obresti .................................................................................. 8,577.79
Najemnina ............-.............................................................. 20.00- 47,732.21
Skupaj ................................................................................................$2,478,681.62
Izplačati
.............$15,777.25
............. 4,000.00
Posmrtnine ............i..........................
Poškodnine .....................................'
Centralne bolniikc podpore...........
Podpore onemoglim........................
70 let starostne »odpore..................
Dolgotrajne bolnlike podpore........
Upravni stroiki................-..............
567.99 1.00
— 31,305.81
Preostanek 30. novembra 1030.........................................................$2,447,285.81
$567.901
Joliet, HL, 30. novembra 1930.
Josip Zalar,
gl. tsfnlk.
"Oznanil je angelj," dru-1 venski narod menda že od nek-Veš o Marija," pa zopet,daj bojevati za svoje narodno Takoj se pre- j življenje.
pojo gič
"Marko skače."
Še sem se v duhu
budim iz zamišljenosti, pogle- j mudil pri junaški Katri, pri dam skozi okno, poslušam in I njenem bratu Andreju, pri nje-toplo mi postane pri srcu . . . j govern prijatelju Užniku in pri Sam sem naučil otroke te pe- : drugih osebah, ki jih je branje smi in še druge. Radi so se! prelepe povesti tako živo na-
učili. Toda otroci so iznajdljivi, čeprav so otroci. 2e med učenjem so opazili, da prav za prav bolj oni meni ustrežejo, če se uče slovensko petje, kakor jaz njim ustrežem, če jih učim. Oni bi prav tako zadovoljno živeli, če bi peli samo angleške pesmi, meni bi pa vedno nekaj manjkalo, če bi nikoli ne slišal iz njihovih ust slovenske
slikalo v mojo domišljijo. Ves sem bil zamišljen in prav nič nisem mislil na to, kje sem in kaj se godi okoli mene.
Kar naenkrat zavije gruča deklic doli od cerkve mim*.» mojega okna in poje božično: "Glej zvezdice božje . . ." Pele so moje deklice s svojimi drobnimi glaski še dosti dobro, čeprav ne ravno umetniško. Pa
le spoznati, če sem dotik ali ne.
V trenutku sem bil pri oknu in sem jih z znamenjem pohvalil. Zadovoljne s6 bile. Dose-hipu prenehale, se zvonko za-smejale in odhitele brzih korakov svojo pot—.
Vrnil sem se od okna na svoj aedež in v tihem hipu sem zapazil, da me nekaj tišči v grlu in da sta mi dve solzi zdrknili po licih . . .
Čudno se mi je naredilo okoli srca in nisem se prav zavedel, ali se mi je treba sramovati trenotne slabosti ali ne. Pa sem se hitro našel in sem spoznal. da me ni treba biti sram.
Glej, zvezdice božje migljajo lepo . . ."
Vse te pojoče deklice so obsojene, da bodo nekoč pozabile, da so Slovenke. Obsojene so na narodno smrt prav tako kot tisoči njihovih sestric tam daleč na Koroškem in drugi tisoči tam daleč v solnčnem Primorju. Obsojene so na narodno smrt v tej deželi, ki je dežela svobode in prostosti, v deželi, v kateri ni suženjskih verig, ki tlačijo tlom uboge naše brate v deželah suženjstva—na Koroškem in na Primorskem.
Slovenske deklice na Koroškem ne pojo slovenske pesmi iz šole grede. Ce bi jo pele, bi jih prvi ošabni Nemec ustavil in jim vrgel psovko v nedolžno lice. Slovenske deklice na Primorskem ne pojo slovenske pesmi na potu iz šole domov. Ce bi jo pele, bi jim prvi črni fašist z udarcem zamašil usta. Naše ameriške deklice brez skr-ki pojo po cesti slovensko pesem. Nihče jih ne grdi zavoljo tega, še za njimi se ozirajo mimoidoči in se jim prijazno nasmihajo v priznanje. In vendar so tudi te zapisane narodni smrti. Kakor hitro prenehajo peti, kakor hitro privre iz nji- . hovih ust govorjena beseda, tista beseda ni več slovenska— angleška je . . .
Verjemite, jaz dobro razu-nem. zakaj je tako. Moja glava zna misliti in misli moje glave mi pravijo, da drugače skoraj ne more biti. Moja glava ima oči in te moje oči vidijo, da je to zelo naravno in da razvoja narave ne morem ustaviti. Tudi to dobro vidim, da je angleški jezik za naše mlade Amerikance tako potrebna reč. da brez njega skoraj živeti ne morejo. Saj je še za nas, ki smo prišli v Ameriko čez veliko lužo, angleščina silno potrebna. Dokler je ne znamo, smo v tej deželi kakor tujci v Jeruzalemu. Kako naj potem mislimo, da bi naša mladina ne govorila angleškega jezika, posebno če je sama med seboj . . .
Vse to moja glava prav dobro razume in vse drugo, kar je še treba zraven tega razumeti.
Toda zdi se, da ima moje srce drugo logiko kot moja glava. Moje srce ne misli, ampak čuti. In glejte, moje srce čuti drugače kot misli moja glava. Kadar glava pravi: vse je prav, takrat kriči moje srce in pravi: boli me, boli me!
Zakaj vendar nista moja glava in moje srce vedno enih misli? Zakaj srce ne čuti tako kot misli glaya?
Vam, moji mladi prijatelji, bo to težko razumeti. Pa vendar vam bom poskušal dopovedati, zakaj je tako. Morda boste pa le razumeli. To vam bom pa napisal v drugem pismu. Za sedaj želim vsem prav srečno in veselo Novo leto!
Prijateljica tobaka
V Fort Scott, Kas., je 8. novembra t. 1. ondi živeča Mrs. Dorcas Winston obhajala 89. leto svoje starosti. Navedenka je zaradi tega tako stara, ker je še povsem čvrsta; pravi, da kadi tobak iz pipe že celih 70 let.
/
dežele drevo, silno visoko, veli ko in močno, ki se je neba dotikalo in se je videlo do pokrajin vse zemlje. Prelepo je bilo njegovo perje, prav obilen njegov sad, in vse je od njega živelo. Pod njim je prebivala živina in zverina in na njegovih vejah so ptice spod neba sedele; in vse, kar živi, je od njega jedlo. Pa pride z neba čuvaj in svetnik in močno zaupije: "Posekajte drevo in odsekajte mu veje; osmukajte njegovo perje, in raztrosite njegov sad; živina naj beži spod njega in ptice njegovih vej. Vendar pa štor njegovimi koreninami pustite v zemlji; in priveže naj se z železnimi in bronastimi zvezami zunaj v travi. Rosa spod neba naj ga moči in z zverinami naj ima svoj del v travi zemlje, človeško srce naj se mu vzame, in zverinsko srce naj se mu da; in sedem časov naj nad njim preteče!"
Prerok Danijel je te sanje kralju takole razložil: "Drevo, silno visoko in močno, si ti, o kralj, ki si velik in mogočen. Tvoja velikost je zrastla in sega do neba in tvoja oblast do pokrajin vse zemlje. Vrgli te bodo izmed ljudi. Pri živini in zverini bo tvoje prebivališče. Kakor vol boš travo jedel in rosa spod neba te bo močila. Sedem časov bo nad teboj preteklo, dokler ne spoznaš, da gospoduje Najvišji nad človeškim kraljestvom in ga da, komur hoče." (Dan 4, 7—22).
In tako se je tudi zgodilo. Poprej najmogočnejši vladar zemlje je potem kot zverina živel v gozdu. Travo je jedel kakor vol, lasje so mu zrastli kakor postojni perje, in nohti kakor pticam kremplji.
Cesar Dioklecijan, ki je samega sebe imel za boga, se je na zadnje razpočil in kot pes lajajoč umrl v strašnem obupu.
Cesar Hebogabal je krogin-krog svoje palače dal tla pokriti s pozlačenimi ploščami, češ, da njegovo božansko truplo ne bo kako stopilo v navaden pesek. A kaj se je zgodilo z njim? Morivci so ga zalezovali, on pa je padel v najgršo mlakužo in v njej utonil.
Mogočni Napoleon Veliki, ki je po svoji volji odstavljal via darje Evrope, je kot pregnanec, zapuščen od vsega sveta, umiral na samotnem otoku. Dočim je bila poprej njegova volja ukaz, kateremu se ni smel nihče ustavljati, mu v njegovi zapuščenosti niti najpriprostejša želja ni bila uslišana, da bi bil svojega otroka, svojega edinega sina, pred smrtjo še vsaj za trenutek mogel videti
Kako mogočen je bil ruski car Nikolaj II. A glejte spremembo! Mogočni samodržec, čigar volji se je pravkar vse uklanjalo, je postal naenkrat popolnoma odvisen od volje drugih. Begati je moral s svojo rodbino okrog, dokler niso njega, ženo in otroke — ustrelili!
In drugi evropejski cesarji, kralji, vojvode in knezi! Kakor so morali ob sklepu svetovne vojne kot begunci begati okrog, zapuščeni od vsega sveta, oropani vseh časti, zadoyoljni, da so si le življenje rešili!
6.
V pravi luči pa kaže srečo časti smrt.	; 2 .
Turški sultan Saladin je leža na smrtni postelji, čeprav je bil zaslepljen od zmot islama, je vendar ob baklji smrti jasno spregledal, da so vse časti tega sveta le prazen dim in zato hlepenje po časteh neumnost. Hotel je to tudi vsojemu ljudstvu pokazati. Poklical je k sebi enega najvišjih častnikov. Ukazal mu je, da vzame mrtvaški prt,, ga pritrdi na drog, ga po celem mestu nosi okrog in pri tem naj glasno kliče: "To je vse, kar bo umirajoči Saladin seboj vzel."
Pomenljiv običaj je pri Abe-sinciji v navadi pri kronanju
^^^^^^^ S tem so novega kralja opomnili, kako mi nljiva je vsa posemeljska čast.
Prav nekaj podobnega se vrši tudi ob kronanju novega papeža. v
Na prekrasni pa pešk i nosilni ci nesejo novoizvoljenca v svečanem sprevodu v cerkev. Že ima pravkar sprejeti trojno krono, tiaro, z besedami: "Sprejmi s trojno krono okinčalo tiaro in vedi, da si oče knezov in kraljev, poglavar sveta, namestnik Jezu sa Kristusa, kateremu bodi čast in slava na vekov veke. Amen."
A glej, kaj se godi neposredno pred tem prizorom ob slavnost nem vhodu v cerkev! Duhovnik, ki stopa pred papežem, zažge trikrat predi vo pred njim, govoreč pri tem: "Sveti Oče! Tako mine slava sveta!"
"Vse meso je kakor trava in vse njegovo veličastvo kakor travni cvet; posuši se trava in njen cvet odpade." (1 Pet. 1, 24).
To je sreča časti! Prav ima torej sv. Bazilij, ko trdi, da je prazna čast sladka roparica naših duhovnih del, prijetna sovražnica naših duš, priliznjena tatica naših pravih dobrot.
4.
■ Napredek ne zadovoljuje — Učeni, omikani svet posebno v novejši dobi ršče svojo srečo v takozvanem napredku.
Napredek — to je tista čarov-na beseda, ki "omikancu" današnjih dni pove in pomeni vse.
Vse tajnosti življenja mu pojasni napredek.
V kolikor mu je kaka stvar nejasna ali neumljiva, mu je nejasna samo zato, ker napredek ni še na dovolj visoki stopnji, a se bo seveda — tako je zatrdno prepričan — prav kmalu do nje povspel. /
Kako misel o napredku omami človeka, priča boljševiška Rusija. Preprost kmet, ki si je napeljal prvič v svojem življenju elektriko v svoje prostore, nese božje podobe proč iz hiše, kajti elektrika mu pomeni življenje brez Boga. Bog — tako si misli — mu sedaj ni več potreben. . Recimo torej tudi o napredku, kar mu gre.
1.
Napredek današnjih dni je res velik.
Kaj je tega, ko je papež Pij X. s celim Rimom vred strmeč pozdravljal Zeppelina, ko je mogočnem zrakoplovu prvič pri plul visoko v zraku nad večno mesto! In danes! Kako ti švi gajo že zrakoplovi najrazličnej ših vrst v daljave, o kakršnih bi pred nedavnim še nihče ne bil misliti mogel! Vsak dan skoraj prinese nov zrakoplovni rekord.
In radio! Kdo bi si bil še pred kratkim le v sanjah moge predstavljati, da se bo leta 1923 v Domžalah otvorila velika ra dio postaja in ti bo mogoče domači šoti poslušati najrazličnejše koncerte, predavanja, govore od blizu in daleč!
Prav to velja o vseh premnogih panogah tehnike!
Neverjetno, čudovito, veli lansko!
2.
Ta vsestranski napredek sreče človeštvu ni prinesel.
Klanje in moritev Štirih dol gih let svetovne vojne z vedno novimi, vedno dovršenejšimi morilnimi pripomočki na kopnem, na morju, v zraku in pod zemljo, to dovolj jasnS priča.
Prav vse vrste modernega napredka — in naj so bile prvotno še tako miroljubno in v korist in srečo človeštva zamišljene — so se izrabljale v klanje in po-habljanje ljudi in v uničevanje njihovega blaga in imetja, — skratka v — ones reče vanje!
O vsem tem čudovitem napredku lahko trdimo z besedami sv. pisma: "Pričakovali smo miru, pa ni nič prida, časa ozdravljenja, in glej, strahota! (Jer.
Dr____
učiliški profesor "na Dunaju in učenjak svetovnega slovesa, ki
je leta 1920 umrl, je isgovoril v javnem predavanju leta 1912 tele pomenljive besede: "Vero otroških let sem že kot dijak izgubil, kakor večina .mojih sovrstnikov. Se sedaj me spreleti občutek groze, če se spomnim na tisti čas, ko sem tudi jaz vero smatral za nekaj zastarelega, preživljenega, in sem nadomestilo zanjo iskal v vednosti, čisto nemogoče mi je, da bi vam opisal občutek notranje zapuščenosti, osamelosti, obupnosti, ki je navzlic vsemu skozi vsa leta meni vedno naraščal ter me hotel popolnoma obvladati in mi kazal življenje brez vsake vrednosti, brez vsake vsebine, brez pomena in brez namena."
Zdi se, kakor bi bil sv. Gregor v duhu gledal "srečo" današnjega napredka, ko je že pred tisoč eti tako krepko označil puhlost takratne svetne modrosti: "Modrost tega sveta obstoji v tem, da vara srce s praznimi izmi šljotinami, zakriva pravi pomen besedami in predstavlja laž kot resnico. V tej premetenosti se vadi mladina, v njej se poučujejo mladeniči proti plačilu. Kdor jo razume, se z zaničevanjem povzdiguje nad druge. — Kdor pa je ne razume, jo ponižno in plašno občuduje na drugih. To zmešanost pojmov imenujejo omiko."
(Pride še)
Ksaver Meško:
Gospod in sv. Peter
Takole se je to dogodilo, pravi stara legenda.
Gospod in sveti Peter sta šla po deželi. Pa prideta v neko vas. Dan se je že nagibal k večeru. Pa se ustavi (Gospod pred čedno kmetsko hišo in poprosi gospodarja, ki je na dvorišču obroče na sod nabijal, bi ju li hotel v svoji hiši prenočiti.
"Kar vstopita," pravi prijazno kmet. "Nas je sicer mnogo, pa bo že še za vaju prostora."
Ko so jima lepo f večerjo postregli, sta jima gospodar in gospodinja odstopila kamrico.? kjer sta sicer ona spala.
Drugo jutro jima je gospodinja pripravila tečen zajtrk Jedla sta kar v kuhinji, pri odprtem ognjišču. Tedaj so se otroci v sobi sprli in so kričali po mami, in je gospodinja hi tela v izbo jih mirit. Pa je Peter videl, kako je Gospod vzel z ognjišča žareč ogelj in ga dejal v žep. Pri drugem bi se čudil, ustrašil se, da se mu obleka vname: Pri Gospodu se ni. "Vem, da mu ogenj nič ne stori. Je gospodar tudi v og nju."
Po zajtrku sta se lepo zahva lila in se prijazno poslovila. Ko sta šla mimo skednja, kjer je bilo zloženo snopje rži, mlatve čakajoče, je Gospod porinil ogorek, povsem še žareč, med sla mo. In je šel svojo pot, ne da bi se še kaj zmenil ali ogledal.
Peter se je v prvem trenutku pač ustrašil. A se je spet tolažil: "Učenik je gospodar tudi ognju. Brez njegove volje ne more nikomur škode narediti."
Tako gresta in prideta na hrib za vasjo. Kar zaslišita iz vasi obupen krik. Peter se ozre in ves preplašen vidi, da je poslopje kmeta, ki ju je tako gostoljubno sprejel, že vse v pla-menih. Z nejevoljnim očitanjem v očeh pogleda Gospoda.
ščavnik in moftl. Ali bi ju mo-gel prenočiti, prekine z vprašanjem Gospod njegovo molitev. Ako sta zadovoljna s posteljo iz mahu, rad. Boljše po-stelje da nima. Tudi za večerjo ne bo drugega ko nekaj sladkih .koreninic. Pač, skorjo črnega kruha, ki mu ga je da-roval pred dnevi grajski goz-dar, da še ima in jima ga lahko da. Puščavnik tako. Da sta z vsem zadovoljna. Gospod na to.
Pa jima je puščavnik gostoljubno postregel z vsem, kar je imei. V krasnem srebrnem in pozlačenem bokalu jima je k jedi prinesel iz bližnjega vira hladne studenčnice.
Gospod in Peter sta jedla bol j malo. Saj preveč tečna večerja res ni bila. Pač pa sta hladno vodo pila z veliko slastjo. Pri tem je Peter venomer tiho občudoval dragoceni bokal.
Dolgo v noč so še vsi trije molili, potem legli. In je Peter na suhem mahu izvrstno spal.
Drugo jutro so vsi triji vstali že na vse zgodaj. Ko se je puščavnik trudil, da bi ukresal ogenj in prižgal smolnico, ki bi jim temno votlino nekoliko razsvetlila, je Peter opazil, kako je Gospod segel po dragocenem samotarevem bokalu in ga skril širokem rokavu valovite ob-
zen. V obupu se je odločil, da si dobi za družino kaj z razboj
ništvom. A srce njegovo ni bilo pri tem. Zdaj je rešen teh skrbi in ne bo zašel ve« v take
skušnjave."
Tedaj je Peter osramočen po-vesil glavo.
"Odpusti, Gospod, da sem mogel slabo misliti o tebi. Saj vem in verujem, kar storiš, prav storiš."
A ta molči in gre mirno svojo pot. Tedaj molči tudi Peter in gre korak za Gospodom. V srcu pa si govori venomer: "Kača nehvaležnost vendar! Kaka krivica!"
Hodita ves dan. Proti večeru prideta do obširnega gozda. Dasi se je Petru zdelo, da bi )ilo bolje poiskati prenočišče cje pred lesom, je šel Gospod kar dalje.
leke.
Kar otrpnil je Peter. "Bog, Bog, kaj bo iz tega? Saj Gospod že krade!"
Vendar je molčal, ker Gospoda pred tujim človekom ne bi rad osramotil. A zamišljen in redkobeseden je bil kakor malokdaj, ko sta se poslovila od ptfščavnika in nadaljevala pot.
Nista hodila še dolgo, kar se izlušči nenadoma iz goščave ob potu srednje velik mož, zavihti debelo gorjačo in krikne—a zazdelo se je Petru, da se možu glas nekoliko trese: "Denar ali življenje."
Denarja n i m a v a, dobri mož," mu prijazno pravi Gospod. "A tole ti dam. Bodi ti blagoslov leno!"
In mu poda dragoceni, pu-ščavniku ukradeni bokal.
Razbojniku od začudenja roka z gorjačo kar omahne. Zavzet pogleda radodarnemu tujcu v oči. In kakor bi čital v njih nekaj čisto posebnega, ves vztre-peta, izpusti gorjačo iz roke in počasi, trepetaje seže po bokalu. In dve Veliki solzi mu zdrkneta po suhem licu, ko pol-tiho pravi: "Sam Bog ti povrni !"
In naglo zgine v grmovju.
Zdaj pa je bilo Petru tega __
vendar preveč.	I £iiHUiiitimiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiimi*
Ali Gospod," prične z neje-1 i voljnim, karaj očim glasom, || ZANIMIV
ON NJI—ONA NJEMU
Neki list je nedavno objavil 10 moških zapovedi za ženo in 10 ženskih zapovedi za moža. Moške zapovedi se glasijo tako:
Lepotiči se ne le za obiskovalce, ampak tudi zame!
Ne delaj me odgovornega zato, če se tvojim prijateljicam godi boljše kakor tebi!
Ne hrani lepih stvari, katere sem ti nabavil za gospodinjstvo, samo za druge!
Skušaj doumeti svojo vlogo v gospodinjstvu tako, kakor skušam doumeti jaz svojo v gospodarstvu.
Pazi na to, da bo kosilo ali večerja na mizi takoj, ko prestopim domači prag! Glad ustvarja nerazpoloženje.
Ce ti ni kaj všeč, zaupaj meni! Ne išči si prijateljev izven mene!
Ne sestajaj se s tujimi ljudmi in ne veži se s sorodstvom proti meni! Moža si ne moreš nikoli nadomestiti!
Ne štedi kuhinjskih predmetov bolj nego živce svojega moža! Kuhinjske predmete si lahko obnoviš, pravega moža si ne obnoviš nikoli!
Vstani zjutraj pred mano!
Ne govori grdih besed in ne delaj nikakih žaljivih izjav! Ženine zapovedi za moža pa se glasijo:
Ne odstrani se z doma, ne da bi mi povedal, kam greš!
Ne karaj me v navzočnosti drugih!
Zavzemaj se vedno zame— spričo drugih ljudi—tudi če nimam prav!
Če mi imaš kaj povedati, povej mi s prijazno besedo!
Ne dolži me za vse, kar se zgodi v hiši!
Ne pusti, da čakam nate, ampak mi povej, da te ne bo in kdaj prideš, če se ne misliš vrniti o pravem času!
ANTHONY J. DAROVE
Lawyer
Slovenski odvetnik Javni notar
1888 S. Euclid Are. BERWYN, ILL.
Telefon: Berwyn 3092-W
Uradne ure od 2. pop. do 8. svečer
Se priporoča našim rojakom v vseh pravnih, odvetniških ali notarskih zadevah.
I
! slovenski dnevnik
kar ti počenjaš, je pa že prehudo. Kmetu, ki naju je tako 15 lepo sprejel, si zažgal hišo. * Ubogemu puščavniku, ki je delil z nama vse, kar je imel, sili vzel bokal. Daroval si ga. pa § temu klatežu in razbojniku. Ta-|S kole delaš! Bog se usmili!"
Gospod se prizanesljivo nasmehne.
Poslušaj, Peter, potem sodi. Tisti kmetič je nameraval, ker so bila zadnja leta izredno dobra, enega svojih sinov poslati v šole. A fant R se bil v,g
mestu pokvaril in pogubil. Zdaj, s - — ------------ B
nn t*»i npqrpJi va. bo nhriribl 1 glnalre P°vestl- članke ter dosti E po tej nesreči, ga do oDarzai -	ln M ^^ NaroWte =
doma, in fant bo ostal priden. —	— A——
Puščavnik je bil poprej ve-
imate v zahaja v
svoji hiši, ako s vašo hišo
r
'Ameriška Domovina' I
ti izhaja dnevno. Prinaša vse s svetovne novice, slovenske vesti 5 iz cele Amerike, krasne, ori- jjj
se. Naročnina po $5.50 za celo leto.
Ameriki le =
ik gospod. A je, da bi dušo zveličal, razdal vse svoje bogastvo in se je skril pred svetom v te gozdove. Samo ta bokal si je vzel v samoto za spomin na nekdanje čase. Ta ga je še vezal na svet. Zdaj je ta vez pretrgana in bo tem bolj zvesto in z vsem srcem Bogu služil.
"Tale razbojnik pa niti razbojnik ni. Oče velike družine
Lepe tiskovine
lahko naročite ob vsakem času v tiskarni "Ameriške Domovine," vam bodo točno in po najbolj zmernih cenah postregli Se priporočamo.
Ameriška Domovina i
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
je. A je beda v hiši in bole- ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiillliliiiiimiiiiiiiiii
;
mmmmmmmmmmmm
Bodi napram meni vsaj toll ko obziren, kolikor si napram svojih tovarišem!
Dovoli mi, da si kupim tudi kaj'takega, kar me lahko razveseli in kar me zabava!
Bodi napram meni vedno ka-valirski, čeprav sva že dolgo poročena !
Posveti mi kakšno urico svojega prostega časa ter me s tem prepričaj, da ti je prijetno, v moji družbi, kar bo v zadoščenje meni in tebi!
o
Spomin na letoSnji Zahvalni dan
Neki naročnik v Minnesoti nam je za šalo doposlal sledeče originalno žalostno naznanilo:
S tužnim pojavom naznanjamo, da je izginil iz naše srede naš dobri gospodar in čuvaj Petelin Kokodajsk
Nemila smrt, kruta sekira ga
je pobrala dne 26. novembra v lepi starosti 600 dni. Bil je skrben čuvaj naše srede in iz-boren pevec-klicar. Vedno je pazil, da je bilo vse v redu. Prepira med nami ni trpel. Največja njegova pozornost je bila na naše domače dvorišče, na druge se ni veliko oziral.
Preplašene zdaj gledamo naokrog, odkod bo zopet prišel med nas, toda—vse zaman! Izginil je za vedno, kar nam pričajo njegove gole kosti. Ostajamo žalujoče:
Kokodajske.
Umestna reklama
Prijatelj: "Kako si pa napravil, da imaš v kratkem času toliko odjemalcev?"
Trgovec: "Papagaja sem si nabavil, ki vsaki ženski, ki stopi v prodajalno, reče: 'ah, ta je pa lepa'!"
NAZNANILO IN ZAHVALA
Velike žalosti potrti naznanjamo s tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 28. novembra po daljši bolezni preminul dragi ml soprog, ljubljeni nam oče ter brat
John Cherne
Pokojnik je bU rojen dne 5. maja. 1870 v fari Primskovo, okraj Šmartno pri LiUJi ter je bival v Ameriki 30 let.
Iskreno zahvalo izrekamo vsem. ki so ga hodili obiskovat v njegovi bolezni in tolažit, dalje lepa hvala za naročene cv. maše zadušnice: družini Josip Turšič, družini John Dečman. družini Jchn Osolin. družini William Dečman. družini Prank Dečman družini Joseph Zalar in fcrs. Jean Težak v Jolietu. m., družini Charles Shimkus. South Chicago, 111., in Mr. in Mrs. Bajf v Clevelandu. O. Posebno lepo zahvalo izrekamo družini Mr. John Osolin in Mr. John Dečman za tako veliko izkazano nam pcmoč v času naše žalosti.
Hvala za darovane vence družini Mr. Antona Janežiča in Slcvenski Ženski Zvezi. Zahvala članom in članicam sledečih društev za obisk in udeležbo pri pogrebu: Najsvetejšega Imena, sv. Jožefa, št. 12 KSKJ. Woodmen cf the World No. 279. št. 21 SSPZ ln Poljskemu društvu Presvetega Srca Jezusovega.
Končno izrekamo zahvalo tudi vsem drugim, katerih imena niso tu označena. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Srčno ljubljeni nam oče. nepozabni mi soprog, težka bila je ločitev, ko odvzel Te nam je Bog.
Solza pada še nešteta tuifio bije nam srce. smrt pobrala iz tega sveta ljubljenca nam naglo je.
Da. prehitro ste zapeli pesem mu prežalostno, rakev z venci ste odeli, položili ga v zemljo.
Spavaj mirno v zemlji tuji. dragi oče in soprog! V raju svetem duši Tvoji, daj plačilo večni Bog!
Tamkaj zopet se združili bomo. stisnili roke. O pokojnik naš premili, to bo srečno snidenje!
Žalujoči ostali:
Marija Cherne, soproga. Marija, omožena Simontič, hči; Tomaž Simončič. zet. Cleveland. John Cherne Jr., sin. Marija Nikler, sestra v starem kraju.
Forest City. Pa., meseca decembra. 1930.
NEPOZABNE SOPROGE IN PREDRAGE MATERE OZIROMA SESTRE .
Uršule Flek
klJ-LUmfla dne 29 decembra, 1929 ln bila položena k večnem., počitku dne 31. decembra, 1929.	K vecnemu
Minilo Je že leto dni
v naši grenki žalosti.
odkar Te Bog poklical je od nas
Spomin na Tebe, nepozabna
nas z žalostjo sedaj obdaja,
ko obletnica se Tvoja
v slovo od nas obhaja.
Počivaj v miru ljuba soproga, mati ln sestra ln nm,i Boga za nas, da se zopet enkrat vsi skuDal mS-mJ ♦ 14111 zvezdami! - Žalujoči MtallT	3 snldemo tamk«J nad
Joeeph Flek, soprog. Joeeph Jr. Mary, ^»o«, Carolina, J«ephlne, in Angela, otroci. Math Marolt, brat.
Ely, Minn., dne 29. decembra. 1930.
By U
The spirit of Christmas is in the waning and now comes the New Year
SSS^JL L,^™*"7 tope that the New Year will bring forth many new
rffolu^21 Emon« U* 8*Uies and outer KSKJ reader* and contributors
to the Our Page. Especially-«' res-ojution to make Our Page prosper In ittl as it has never done before. I have especially noticed that a lot of the contributors have ceased to contribute. Why at such a time as when we need more contributions? cannot understand. A true and what I consider the best lecture is depicted in the following poem: "There's a time to part ami a time to meet.
There's a time to sleep and a time to
eat.
There's a time to work and a time to Play.
There's a time to sing and a time to pray.
There's a time that's glad and a time
that's blue. There's a time to plan and a time to do.
There's a time to grin and to show
your grit-But there never was a time to a uit" aHa
Christmas was celebrated at St. Roch's Church this year with great pomp. Masses were said at 5, 8. and 10 a m. The Very Rev. Father Bernard. O. P. M. acted as celebrant, while the Rev. Father Joseph O. F. M. acted as deacon and the Brother Serafin. O. F. M. acted as sub-deacon. St. Roch's senior choir sang at the 5 and 10 o'clock masses and the chil-drens choir sang at the 8 o'clock mass. Everything was very beautiful —even the decorations which were one of Father Bernard's artistic Ideas aHa
I'm just wondering how Josephine Horzen is coming along with her Slovenian lessons? I'm beglning to think that some of these Slovenian lovers will have to go to Ljubljana and gee correct accent or all not will be weU.
aHa
La Sallita takes this method of thanking all those who sent their Christmas greetings. Especially those who used alias names—not knowing who they all are.
aHa
Isn't it just too bad. Louis Just does not eat candy. And Santa C la us sure .must have wanted to play a trick on her for he sure showered her with candy. And how! Ask Louise.
aHa
Miss Christine Zabkar and Angeline Urbanch spent the Christmas holidays in Indianapolis, Ind. They claim that they don't really serve Indian apples out there as some people are prone to believe. We believe that they had a lot of the "ljuba orehova potica"
aHa
Santa Claus was good to Rev. Father Bernard. Believe it or not. but this mythical personage left a Pooley radi« at the parish house. Now. dear chU<fren. how do you suppose Santa got down the chimney with that big radio. We absolutely cannot conjecture just how it was done! aHa
A few of the Sallies including La Sallita were invited to a stag party Christmas night at the home of Mr. and Mrs. August Scheuer. This party was very unique in every sense of the word. To tell the pupils the type of the party I could truthfully say it was one that cannot be equalled by anyone. There was a lot of orehova potica—oh! that delicious concoction! It takes Anna Scheuer to bake it. The eats plus everyones' merriment made it the most enjoyable evening spent in a long time. It will not be forgotten for a long time.
aHa
Who was that imp—the one that sent La Sallita a Christmas card signed "Kumare?" Do you not know that the word "kumare" should not be used without "solata." In other words it is a compound word and both must be used simultaneously. Next time we know that you will know better.
aHa
Say. Mr. Booster, what are you saving aU of your repartee for? Did you forget all of those smart replies you used to hand over? If you do not come across I will be avenged by starting a fray with the Magician from Barberton. O. Probably would get him to realize that Our Page still exists.
tt am
Typhoid Fever
It le with great Borrow that we announce the death of Frank Lin tol 1®. of Barberton, o., December 17th at the Cltisen's Hospital.
While at work one day he was accidentally struck on the head with a sledge hammer and later was stricken with typhoid fever which caused his death after three weeks of illness.
Surviving him are his father, a brother John of Detroit, and six sisters. Mrs. Anna Kalcic. Mrs. Theresa Shega, Jenny at home. 81ster Christine. and Olga and Edith, both of whom are now in a convent.
A very large and elaborate funeral was accorded his remains. December 20th, at the Sacred Heart Church, with Rev. Father Bombach serving Solemn High Mass. assisted by two other priests. Burial was ln Holy Cross Cemetary with Messrs. Rudolph Macek, Joseph Sterling, Joeeph Ujele, Frank Ujcic. John Gainor and Robert Gerbec, serving as pallbearers, and the Young Men's Holy Name Society serving as a guard of honor of which Frank was a member of very good standing.
He was also a member of St. Joseph lodge, No. 110 KSKJ.
Although he was not very prominent and very seldom participated in social doings, he was liked for his very quiet and assuming manner and readily made friends with whom he came in contact with.
Because of his athletic ability. He was a member of the Sacred Heart Juniors 'basketball Ave. holding the center position for a period of two seasons. He also served the roll of being a substitute of the Sacred Heart senior team, which he handled very efficiently.
With the passing of a very loyal and kind friend, we wish to extend our sympathy to all relatives and friends of his.

193« IN RETROSPECT I I Looking Back to Our Page j By The Booster
I.... NEW YEAR RESOLUTIONS -I I For Onr Page Contributors I I •	and readers
1.	I will post my copy so that it will arrive a day later than the intended date of publication.
2.	I will write on both sides of paper, use pencil, and fail to affix my signature to all manuscripts.
3.	If the edtior does not publish my contribution, or only in part. I will write him a letter and tell him where to get off!
4.	If I run short of ideas or items. I will add a few paragraphs or so telling the readers that I have nothing to communicate in this issue, but will do so ln the future.
5.	I will write "deep stuff." over the heads of the readers or even over my own head; or. silly meaningless symposiums on "why I should comb my hair pompador fashion?"
6.	If I do not agree with part or the whole of Our Page I will teU my friends, so that they may take a disliking to the Page.
7.	I will see to it that I myself am pleased. I will not consider that there are 20,000 readers, and that the people who do write do so with the intention of pleasing the majority.
8.	I will fail to include in my contributions, ideas or items relative to the advancement or activities ol the local KSKJ lodges
So many of us who are familiar with the various situations that commanded the attention of Our Page readers in the past year, will remember the few incidents revealed here.
Do you recall when the Booster and the South Chicago column appeared on the page and how Miss La Sallita was gracious enough to acknowledge it! Throughout the winter months, they were engaged in a friendly controversy which resulted in a very nice friendship and regard for each other.
Of course, you will remember Gee Dee and the Royal Blamers! Our good friend Gee Dee conducted the Babbles column which proved to be a source of interest to most of our Slovenian girls. He was so romantic! In his happy carefree manner and his ready wit, he introduced many individuals prominent in KSKJ affairs. Here are some of them: Bib. Smiles Zee. Ray Jay. Chi Lass. Millie Kaj. Eddie Kay. Inch. Doc K.. Cookie. Margie Dee, Rudy, the Spittsburger, Jando. Billy Kay. Dot. Joe Gee. Jay Zee. and the "IT" girl of the Middle-west. La Sallita R. B.
You merely remember Madame Celestine? She was the illustrious ladv who ventured to solve the problem of the lovelorn readers of Our Page. We wonder If she will come to our aid this year?
Everybody will recall the Mid West KSKJ bowling tournament that was held in Joliet last spring. Remember what a success it was! The tourney lasted three days, and a record breaking crowd was on hand to watch the KSKJ'ers pile up the maples. St. Stephen's team No. 1 of Chicago won the honors, but Joliet and Cleveland came dangerously close. The outstanding bowler of the meet was Vershay of Joliet. who rang up an all events record of 1824 pins. This year, the tournament comes to South Chicago, where every effort will be made to eclipse the success of past bowling tourneys.
BOOK 40 GAMES
Bethlehem Hoopsters Hope for KSKJ Tourney
The 8t Joe's Speedboyi of Bethlehem, pa., are again cavorting on the hardwood this year with mqre success than the previous two seasons. Their record so far this year credits them with six victories ln seven starts. No doubt one would surmise that the Speedboys are picking soft spots on this year's schedule, but such is not the case. The opponents so far have all been fast semi-pro quintets and all but one of these opponents were played away from home.
The lone defeat came early in the schedule. St Anthony's of Easton, defeating them In a nip and tuck 81 to 28 battle. Both teams displayed mid-season form, but the shooting ability of the "Tonies" proved the downfall of the Black and White Passers. The Speedboys will try to avenge this defeat later ln the season when the "Tonies" travel to Bethlehem to renew their feud.
Aspirations of the Speedboys are sky-high for a successful season, but they have a tough grind before them. A schedule of 40 games is nearlng completion and certainly will keep the squad busy.
One of the highlights of this year's schedule is the arrangement of gamer with Steelton and Fbrest City quintets. Forest, City is added to the list as an intersectional Slovenian foe. and no doubt the linking of both Slovenian communities will be inaugurated and the future has a lot in store for both. The 8t. Joe's Quintet and all of Slovenians ln Bethlehem will open their doors to the Steelton St. Peter's quintet and rooters on January 10th when they travel to Bethlehem for the first game.
The following Saturday, another rousing welcome will be extended to the people of Forest City, when the KSKJ. A C. will open their first contest ever staged between the two towns. Later in the season return games will be booked.
After these games the Speedboys wiU focus their attention to the city and valley championship, and If possible a KSKJ championship. Not even a murmur is heard regarding s tournament. It is not ao early for the making of plans for such a tournament.
Following is a resume of scores to date this season:
St. Josephs 25. Nazareth Scholastic 7. St. Josephs 34, AUentown (Pa.) National Guard 20. 8t Josephs 28, Easton St. Anthony« 31.
Str Josephs 36, Bethlehem Business
College 21. St. Josephs 34, Welssport, P. O. of
S. of A. 18. St. Josephs 34, Martins Creek College 24.
St. Josephs 26. Portland Pros 18.
-0-
WISHING YOU A—
You can lend It bat yoa can
not borrow It Ysa can earn It but yoa can-net bay it Ysa can share it bat yoa can't
accumulate ft What Is It?—HAPPINESS!
The Twins of Narth-Chlwaak hope the year 1931 gives you a generous helping of It
STUDENTS RETURN HOME
Of the students returning to their homes in North Chicago and Waukegan for the holidays the following are Included: John Sedey, St. Bedes;
_i to It with
and its contributors. It is with great pleasure and pride that we announce that the St Florian Booster celebrates his first birthday as a columnist of Our Page. Although but a year old. the column has steadily grown closer to the hearts of Our Page readers.
We take no liberties to acknowledge that the South Chicago Tid-Bits have been graciously received by our readers.
No Intent will be made to analyse the character of the column. for It standi without reproach. We do, however, extend hearty commendation to the St. Florian Booster, not only for his success with his column, but also for ^ls untiring efforts in contributing to Our Page for 52 consecutive weeks. The Booster as well as La Sallita and the other faithful contributors may deem It their duty to add their efforts for the advancement of Our Page, but we realise that it is not ln the least a minor obligation. What Our Page writers are doing for the progress, of the section, cannot be expressed in writing; their deeds cannot be translated ln words.
We therefore, sincerely congratulate the Booster and hope that he will continue with his higfcly commendable work. Congratulations!
This issue marks the last of volume four in the collection of Our Pages. It will be the last issue of Our Page, for starting with the next issue, the English section will be alloted two pages. The name "Our Page will not be applicable. A new name has not as yet been selected, so readers of Our Page are kindly requested to cooperate ln submitting suggestions for a name to be affixed to the enlarged English section.
The enlargement of the English section is in compliance with the ruling of the general KSKJ convention held in Waukegan. 111.. August. 1930. Delegates, aware of the fact that a comparative degree of interest had been shown in the English section of the Glasilo. realised that consideration must be given to the English readers, and voted to enlarge the section. The ruling goes ln effect January 1. 1931.
Various contributors and KSKJ boosters have expressed anticipation in the arrival of the enlarged section. The staff, likewise, anticipates cooperation ln the compilation of future issues.
The success of the new and larger section will depend, just as did the Our Page, op the cooperation of the contributors and readers.
1 O- ■ --
• KLOPCIC - SPELI C H The marriage of Miss Mary Klop-cic and Louis Spelich Jr., will take place on Saturday. January 3d at a 9 a. m. nuptial high mass. The senior choir, of which Mary has been a member for a good many years wiU sing at the mass. Miss Klopcic and Mr. Spelich are popular among the younger set in La Salle.
-0-
TEAM IS CONFIDENT
Jimmy Moore Rounds Team Into Fine Shape
Happy New Year, is the hearty greeting extended to all the /readers of Our Page by the KSKJ St Ann's Girls' Basketball team, Waukegan IIL. and happily looms the forwarding year before us with fond hopes of vanquishing over every team that encounters us in the ensuing year.
Our stern determination of success was partially realized ln the waning days of this year, with two victories chalked to our credit to close the year. The first victory was over the Libertyville Marians' on December 19th. a game very cloeely played and resulting in a very close score of 13 to 11. The line up:
8t Ann's	B. F. P
Tercheck rf.........................;......	113
Gercar. If.............................................0 0 0
Kukar. If.................................................10 2
Govekar, rf.......................................0 0 0
Barle. c.„....................................................3 0 6
Zupansic. c...........................................0 0 0
Benchina. rg................................113
Ivanetic. lg...............................................0 l 1
Totals....................
Ubertyvllle Marlai
Kelroy, rf...............H
Fredericks. If..............
Newbore. c______________
Vanderworth. rg..
......	•
B.
_________1
__________2
......	1
..........0
Wagner, lg______________________________________________________0
1
P.
0 1 0 2 0
Totals.
4 3 11
The other victory was over the Grtess Pfleger Tannery on December 23d. in an overtime period by a score of 11 to 9.
8t Ann's	B. P. P.
Terchek, rf.................................. 3 0 6
Gercar. If.................................... 0 0 0
Kukar. If________________________________ 0 0 0|
Barle. c..................................... 0 2 2
Benchina, rg............................. 0 3 3
Ivanetic, lg................................ 0 0 0
Lg gflWy High
to
Nstioaal Horn Society
Miss Anna Potočnik, a Slovenian Senior at the La SsUe-Peru Township High 8chool, La SaUe. IIL. war elected by the faculty of the school to membership ln the National Honor Society. This society is a nationwide organization of high schools to foster scholarship, character and leadership ln the student body.
The constitution of the order indicates how the students are elected. This takes place by nomination from all members of the faculty, from which nominations of the members, are elected by a special committee. The factors considered are high ranking ln studies, service and character, leadership. Of these three factors scholarship is given the greatest weight Only 15 per cent, of the senior class of the high school are by the national constitution of the order permitted to be chosen.
Elections to this society constitute the highest honor that the high schools of America can grant to its students.
Miss Potočnik is the daughter of Mr. and Mrs. Frank Potočnik of W. 4th St.. and is a senior at the local high school. She will graduate with the class of 1931. La Sallita takes pride in being able to write up the fact that a Slovenian student should win so high an honor—and still more pride in the fact that it was a girl who carried off this honor. La Sallita is an alumnus of this Institution and has made it her duty to keep ln touch with her Alma Mater.
Congratulations are extended to Miss Potočnik in this great honor.
GREETINGS!
The Klever Kid extends to all the readers of Oar Page her heartiest greetings for the coming New Year.
milwaukee talkie
By WTsecrax
Totals............................... 3	5
Grtess Pfleger Tannery B.	F.	P.
Baldwin. If._____________________________ 0	0	0
Cristensen. rf........................... 0	11
Swarat. c.................................. 4	0	8
Kutzler, lg............................... 0	0	0
81cvnik. rg..........................0	0	0
Bain, lg..................................... 0	0	0
Totals......................—.....4 19
Our recent succes is greatly attributed to our Coach Jimmy Moore, basketball and baseball star in KSKJ sports, under whose guidance we hope to keep victory in our possession.
-0-
—; Ring out the old. ring in the new. 11 Ring happy bells, across the snow; The year is going, let him go; Ring out the false, ring in the true.
1
IN ACCIDENT
Joliet KSKJ people were sorry to learn that John Zelko. member of the St George bowling team, and a great KSKJ booster, was injured in an automobile accident, last week. He is confined to St. Joseph's Hospital. His many friends wish him a speedy recovery.
0-
OUR SYMPATHY
Mr. Louis J. Pirc, editor of Ameriška Domovina was tendered sad tidings in a dispatch from Ljubljana. Svetozar Banovec. noted Slovenian1 Jugoslavia, stating that his beloved
BANOVEC IN HOSPITAL
opera singer who has been touring the United States, was obliged to disregard his itinery and submit to an apendicltis operation, last week. He is confined to Glenville Hospital. Cleveland.
0-
VISITS IN JOLIET Mrs. Raymond J. Grdina, Cleveland. O.. is visiting with her folks in Joliet. 111., during the Christmas holl-
Frank Gostisha. Notre Dame, and days. Mrs. Grdina was formerly Miss Marty Ekovlch, University of Illinois. Dolores Zalar.
mother had expired at the age of 83 years. Our Page extends Its sincere sympathy to the bereaved.
——O-
NOTICE OF MEETING
The St. Ann Society. No. 156. KSKJ of Chisholm. Minn* will hold its next regular meeting Sunday. January 4th, 1931. at the usual place. All members are urgently requested to attend.
Mary Virant Pesident.
The bowling tourney in Joliet marked the inauguration of ladies competition in bowling. The ladies of Waukegan carried away the hon-
ors ln every event. . St. Mary's No. 79 team were the outstanding bowlers.
Baseball had a fairly successful year in KSKJ competition. Though not so interesting as in the past two years when the Eastern KSKJ league was in full swing, and we had an inter-league championship series. In thc Midwest league. Joliet won the championship and was crowned with the laurels of KSKJ supremacy. The teams which were represented in the Midwest league were 8t. Stephens, Chicago; St. Plorians. South Chicago; St. Joes, Waukegan, and Joliet.
The convention was by far the most outstanding event of the entire year. People of North Chicago and Waukegan fairly excelled with their hospitality. and the convention visitors will not forget so easUy the welcome extended them by the Twin cities.
All in all. this past year was a banner one for the younger KSKJ'ers. They gained recognition in sports, and in our English section. There were quite a few of the young fellows selected for supreme offices, which in Itself is an achievement. Adios!
-O
9. I will criticize Our Page, but VISIT FRIENDS AND RELATIVES
will not think it worth the while tc send in my suggestions to the editor, so that he may consider them and perhaps apply them.
10. I will always knock and will always let the ' other fellows" do the contributing. I can't be bothered.
The Christmas holidays found Waukeganites on their way to spread Christmas cheer. Mr. and Mrs. Dolence visited relatives in Springfield. 111., while Mr. and Mrs. Mike Opeka visited the Link home in South Chicago, UL
EDITOR'S NOTE: The following is a message directed to Our Page readers by Brother Anton Grdina. retiring president of the KSKJ. Serving the Union as supreme official for seven years, Mr. Grdina is fully capable of expressing his views relative to the Union, and especially to the English speaking members of our organization.
As the term of my office is drawing to a close, I find it my duty, as supreme president, which office I held for the past seven years, to address the junior members, or rather those members of our Union, who comprise the English speaking group, and. whom I consider the most important to the welfare and future of our great organization.
My dear brother members: I must confess that I have not shown the interest and enthusiasm in your sport activities, as I should, as my work carried me to different fields. By this I do not mean that I did not realize the importance of your activities, or that I was not interested, by all means, no; I was fully aware of your Interested« and activities. I saw that everything that attracted you and held your attentions proceeded ln a most orderly manner, and therefore. I confined myself to the work where it was most needed.
But as I am now ready to leave behind me the office of supreme dent of the KSKJ and as I be-better realize the Importance of our Union as far as you yourselves are concerned as a Slovene nation. I wish to convey to you words from the bottom of my heart.
Always remember that the KSKJ is the true Catholic mother of our nationality.
In my travels over the country I have come in contact with many nationality groups, but I have failed to find one that Is on par with our own Slovenian. Therefore, be proud of
preslder lieve I
your mother tongue; of your parents who founded this organization, who built wonderful homes, and good reputations of which you can well be pcoud. and haughty that you are a Slovene through and through.
You must remember that the United States Is composed or made up chiefly of foreign element; you must remember that individual customs are going to survive and identify themselves. And if there is any nationality worthy of preservation in these United States it is certainly and unquestionably the Slovenian.
Your parents have slaved unceasingly and untiringly in this country, and therefore their name, their identity Slovene must live in you. It Is your sacred duty to propagate this name, this glorious name, forever. In so doing you will carry with you as In a current, the name of KSKJ. This is your organization. This was founded for you. Oh welcome it embrace it. accept it into your midst, nurture it dally, so that it may become tndlspensible to you.
We beeeich you, we need you. Do.
not think for a moment that you are not welcome and that this is not your organization. Yes! Double yes! It Is yours, and you are needed; cling fondly to it. In reverence to your parents, who are worthy of your thanks for their efforts. Increase the ranks of this Union and make It the strongest organization of its kind in this country, and you can do it too. Don't let anyone tell you that you can not.
KSKJ is solvent. It is built on a sound financial and religious basis. If you seek a. happy and prosperous future: if you aim to reap a rich harvest of your toils and endeavors, you must first walk in the straight and narrow path of righteousness, and the dictates of our Holy Reli gion.
Thc pleasure I derived ffrom the KSKJ Union was purely from the fact, that it was a Catholic organi za tion. There are other organizations well founded, on good financial bases. They pay the sick and death benefits promptly, but a Catholic organization which combines all these good points is so much more worthy of support and membership. A man without religion is only half a man. A Catholic ln spirit but not in actions and deeds is a very poor specimen of charater. Whoever is proud of his1 religion and is not afraid to profess it, let him j«in an organization which manifests those beliefs.
In closing I wish to say that you should always be proud, that you are sons and daughters of Slovenian parents. and members of an organization founded by them for themselves and for you. Your parents were pioneers of Slovenia now a part of Jugoslavia and they deserve your Impartial and undivided thanks and praise. Help perpetuate their memory by supporting their own handicraft, the KSKJ.
Anton Grdina.
Agnes P echauer Frank Ko R en H. N O vak A. Lepov S ek
Vine P odlogar R. Mai E rle
J. Be R ginc F. Janz O vnik R. Peach a U er Justine S lmerl
A. Je N tch J. Matz E lis ,	Mary W inkier
F. Zakra Y sek J. Mai E rle J. Nov A k
F. Ko R en Jr. • • •
1
At this time of the year we hear much about New Year's resolutions. On that famous day of resolutions, people resolve to overcome every bad habit and to practice everything virtuous that comes to their mind. By the 10th of January we find that most people have not only broken all their resolutions, but they have also forgotten what they originally were. This is to be expected. The making of wise resolutions requires consider able foresight and experience.
If we consider Ntfw Year's day in a broader sense, we realize that it is only the beginning of a new civil year. Our birthday marks the beginning of another year in our life. The Church too has her year which begins on the first Sunday of Advent Our spiritual year begins with the last day of our last retreat or mission.
Now. would it not be more logical to distribute our resolutions to the beginning of these various years, and at such times make resolutions pertaining to the year we are about to commence? On the first of January we should make resolutions which pertain to our business; on our birth day, such as pertain to our existence and on the first Sunday of Advent and at the end of our retreat or mission. we should resolve on spiritual matters.
With this arrangement resolutions would be more easily kept, because they are divided and because of the enthusiasm with which we are filled
at these different periods.
• • •
The Baragi Les have set aside the first Sunday of the month as Communion Sunday, for the members of the lodge. The front pews will be reserved at the 7 o'clock Mass. A remarkable move for the new year! We recall a story in this connection from Tassio's "Jerusalem Delivered. Godfrey de Bouillon is besieging Jerusalem, and the Turks ln a ruse send unto him a beautiful woman. She manages to deceive the dukes and officers, and when she is brought to Godfrey, she tells him that she is a princess, that her lands have been destroyed by Turks and her people slain. The Turks thus had hoped to divert the great Christian general's attention from Jerusalem. Godfrey replied: "M»-ame. we will first do God s will, and then we will come to assist you." We Baragltes will first do God's will, and then with His blessings upon our undertakings, we may be assured of success in these other matters. No excuse will be taken. Come on, worthy Ladies and Knl.hts, we are going to attend to our duty 100 per cent strong. Words teach, but examples draw.
and eventfol year hi Oor
Just a year ago this week, ft was my happy privilege to submit to Our Page, the first ly copy of the South Tid-Blts column. IU chief was to stimulate an Interest ln KSKJ activities among our local Slovenian people. Coupled with it. was the determination to keep it in the spotlight for an entire year. Now that 52 weekly effort« have elapsed, and the oohuan is an acceptable source of information to most of our readers, this writer feels it incumbent upon himself to assume the duties for another year. Not for any personal motive or any reason of material gain is he prompted to continue. It is only for the cause of Our Page alone.
This English section has endured through four years of comprehensive exploitation, m an effort to produce for our young Slovenian generation, an intelligent and interesting means of information. It has weathered the storm of clerical distaste and has remedied its sundry typographical sins. It has been instrumental in arousing our dormant KSKJ youth to a spirit of sports activity and it has imbued many of us to go farther afiekl in personal accomplishments. Our Page has embraced many phases of literature: from heavy ponderous themes, to light bantering gestures of frivolity. Through the consensus of opinion and the popularity which Our Page has enjoyed this past year. It has been determined that articles which have been written ln a light, happy carefree vein, embodying a personal touch, are much more appreciable than stern exhortations of general principles.
It was through this manifestation of aproval. and the fact that sports in the K8KJ began to assert itself, that the convention body in Waukegan felt It their duty to enlarge the EngHsh section. They also condescended to endow our Slovenian youth, the privilege to compete in inter-fraternal American sports, and have guaranteed financial aid. With these sincere expressions of confidence, our K8KJ youth should be eager to grasp the opportunities afforded them, and piake the ensuing year one of the greatest in the history of KSKJ sports.
The item of mo6t importance, confronting our Slovenian youth at the present time, is the enlargement of Our Page. Since ,it will presently become a husky double page section, it will require more news items and special features to All it. The Booster takes this opportunity, in behalf of our illustrious editor and present Our Page contributors, to invite and petition the cooperation of various other individuals concerned ln KSKJ affairs, to submit their literary efforts throughout the coming year.
LAURICH, DOLJACK LEAD INTERFRAT SCORERS
Retiring Supreme President KSKJ jspeedy recovery
Mr. Matthew Pugel Sr., a member of the church choir and St. Joseph's lodge No. 103 KSKJ- bas undergone
a serious operation at St. Luke's Hospital. We send our« wishes for a
A compilation of the Cleveland Inter-Frat statistics reveals that the diminuative Flash forward, "Jo" Laurich is again gracing the top of the point column. However, she shares honors with "Whitey" Doljack of the St. Ann aggregation.
Both girls figured in sooring honors last seasgn. Jo Laurich. topping the list with 100 points ln 10 games. To date "Whitey" and "Jo" have registered 11 goals and four charity markers for a total of 26 points a piece. That either of the two will remain on the top of the scoring list is problematical, since Yana and Bowman of the Spartans are close behind with Knaus of the Sokols trailing.
As was predicted earlier m the season the Flashes would place a strong denfensive team on the floor. Figures show that the Grdina-backed KSKJ'ers had but 24 points scored against them. 12 of them being marked up against the blue ind gold in their first encounter wlien the team was not yet intact. In the first round, they have yet to meet the Sokols and Spartans, both powerful scoring machines. Holding either of the latter to low scores or defeating tbem, will place the KSKJ team up with the leaders.
Sokols. last years champs showed su, Priority in their win over the Sptrtans and their total collection of 75 points in three tussles. The Spartans have chalked up 82 pointers to date.
With a two weeks vacation the lassies should be in prime to answer the whistle at the St. Clair Bathhouse when play will be resumed January 7th-
-o-
WILL SPONSOR CONTEST
Thc American Home Junior, Cleveland publication will sponsor a free-throw contest for the girls of the Slovenian Inter-Frat League. Managers of the .earns will enter two members of their team in the meet The young ady tossing In the greatest number if baskets in a given number pf trials from the charity lane, will be award-ad an electric clock by John Bpefa, ardent sport tap.	. _
NEGLEDE KJE ŽIVITE, V KANADI ALI ZDRUŽENIH DRŽAVAH
je varno in pripravno, zato koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino.
GLAVNI UKAUS	PODRUŽNICA:
6131 St Ckrir Avenue	15601 Waterloo Rd.
GLAVNIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE
NAD 9 MILIJONOV
iN« tej sIstsmM banki vložit« denar brei skrbi ia rumi \
SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POSTI / .............................................................................................................................................
Pri naa naloženi zneski prinašajo obresti po 4 procente, že r. prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila «e izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo torej denar doma. bre* zamude časa, brez nadaljnih potov In stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt. katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila.
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na nodniji v stari domovini
JOSEPH SLEPEC
javni notar
107 N. Chieago St., Joliet, IU. Zavaruje hiše, pohištva in avtomobile. Tel. 5768 In 2389-J
In najbolj orodna pot |J« na ofromnih parnlkih
NEW YORK, N. Y
82 Cortlandt St
Paris.........-vi Jan. 16 Feb. 20
6. P. M.
Ile de France Feb. 6. Feb. 27
Tel. BArclay 0380 tnnnmmmwuujnmmimnnm
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi Imam Jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo ln lm-tortirana zdravila, katera priporoča Msgr. Knajp v knjigi
domaČi zdravnik
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj k rabi.
V	ceniku borfe našli še mnogo drugih koristnih stvari.
MATH PEZDIR Box 77*. City Hall Station New York. N. T.
CITATI ZANIMIV IN POUČLJIV DNEVNIK?
Ako tako, tedaj se naročite na najstarejši slovenski list v Ameriki
ki se izdaja za katoliške Slovence v Ameriki
ZA CHICAGO IN INOZEMSTVO
-etno ------------------------$«.oo
ss.se
I^tBO .....
Polletno Četrtletno
<2.60
Polletno Ot rt let no
"Amerikanski Slovenec" se tiska v lastni tiskarni, Id je edina / slovenska katoliška tiskarna v Ameriki, katero priporočamo cenjenim društvom.
"Amerikanski Slovenec" ima obenem največjo slovensko knjigarno v Ameriki, v kateri se dobe vse slovenske knjige, ki so na trgu. Pišite po brezplačen cenik na:
Amerikanski Slovenec
1849 West 22d Street
Chieago, IIL
V SPOMIN
Pred ognjem in tatovi
prve obletnice smrti nafie nepozabne pokojnice
J -^^Snjj^^C^*" branite vse avoje vrednostne
^Hhu 2 (K. sploh vae, ^?|a%redna hrs-* 3 l!:** niti- Iste f0 Tam ved ne doa-^fiflMB^K; J ftj * l |a topna med uradnimi urami sr^S^sšhshdh ^ ii ijkJ1 od 9. dop. do 3. nop. proti ■frniiilrTritlfl W in ^	mali najemnini za S3 na leta.
Ključa hranita vi, tako da
2 J si bs ****** "^J^^i10*
b Tad^^o varn^ na razpoka
MBKaUMgl	vmešavanja od »tran!* dniglh
pregledata sve j s papirja ali
pa odstrižete obrestne kupone ns svojih bondih.
Nsši uradniki ao vam z veseljem na razpolaga pri posvetovanja radi nskupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je viija od aa-vsdnih vlog in kojih varnost vsm ne bo nikdar delala akitoi.
V vseh denarnih zadevah obrnite se s zaupanjem da — aa kapital ia rezervni sklad znaša več kot S749.0M.M.
katero je Bog k Sebi poklical dne 4. januarja. 1930. in ti katero Se vedno močno žalujemo. — Žalujoči oxtail:
Joseph Vardian. soprog. John Vardian in John Gcstet. sinova z družino.
Dollar Bay. Mich., dne 30. decembra. 1930.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON St s: JOUET, ILE.
Wm. Redmoad, preda.	g. Paarea,
Jaaapb Duada, pomet, kaair
.....................................................................................
Eftahluhsd <«57
PRIDRUŽITE SE
našemu 1931 Božičnemu hranje-valnemu Klubu (1931 Christmas Savings Club)
(Dalje sledi)
Mi vam nudimo v to svrho šest načinov. Izberite si izmed teh enega, ki je vam najbolj po volji ali ugoden, da boste imeli za prihodnji Božič lepo denarno svoto na razpolago. Zglasite se pri nas za nadaljna pojasnila.
•(Nadaljevanje s 3. strani) Z isto večno srebrno pesmico na ustnicah.
"Moje kraljestvo ni od tega sveta, ni, ni od tega sveta," je šepetal župnik kot v sanjali/ Črni možje so oddajali nemo, brez besede.
Najstarejša la največja banka v JaBota Skupno premoženje nad |18,0M,MMt
Odšli smo pevci na kor. župnik je maševal. Kljub črni burji, ki je tulila zunaj, je bil dvor le prepoln in ljudje so pričakovali. Besedo, ki jo bo priklical župnik na oltar. Jaz pa sem z drugimi pevci pel tisto noč kot ne bom pel nikdar več.
mini'in n iumuiimiiiiMi... umu MlrrTm
K. S. K. J. Društvom:
Kadar naročate zastave, regalije i in drugo, pazite na moje Ime ln naslov, če hočete dobiU najboljše blago za najnižje cene.
Načrti ln vzorci ZASTONJ!
j 1142 Dallas Rd. N. E.
CLEVELAND, O. »...............I.................i......m