UtoUV PoitalM plačana v gotovi n! V Ljubljani, v soboto, dne 7. avgusta 1937 Štev. 178 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja c& loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.0tt. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 «—1 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn Narodne manjšine Nedavno smo poročali, v kakšnih okoliščinah je letošnji svetovni kongres narodnih manjšin zaključil svoje zasedanje. Mnogo delc- eatov narodnih manjšin sploh na kongres več ilo ni, ker so po tolikoletnih razočaranjih obupali nad koristnostjo vsakega nadaljnega besedičenja o problemu, ki bi moral razgreti srca slehernega kulturnega človeka, a zadeva na vseh vodilnih mestih na gluha ušesa. Drugi, večni optimisti, so še prišli s prekipevajočimi upi na to zasedanje, a so sklenili, da niti svojih poročil prebrali ne bodo, ko so uvideli, da bi vpili Evropi samo v hrbet, ker onu beži proč od tega vprašanja in se ukvarja z drugimi skrbmi želodca in blagajne. Le nekateri so še ostali in so plašljivo podpisali končne resolucije, s katerimi so v imenu zatiranih človečanskih pravic zopet opozorili kulturni svet na rano, ki je nikdo ne poskuša celiti, ki se gnoji dalje in ne pušča, da bi Evropa — kajti Evropa je v prvi vrsti prizadeta — prišla najprej do svojega moralnega, potem šele do gospodarskega zdravja. Ne rečemo, tudi mi smo pričakovali, da se bo vsaj del svetovnega tiska, ki sc imenuje klicarja kulturne vesti, zavzel za ta boleči problem in ga skušal potisniti v ospredje. Kakšna zmota! Kongres se je zaključil in delegati narodnih manjšin so odpotovali vsak v svojo domovino. Njihove govore in njihove resolucije pa je zagrnil neprodiren molk, ki ga motijo tu pa tam le kakšni vzkliki, ki so izšli v kakšnem neznatnem manjšinskem lističu brez odmeva. Človeku nič ne odleže. če je sam in poslusa svoje lastno tarnanje. In tako narodnim manjšinam, ki so po tolikih razočaranjih strte, upognjene, nič ni odleglo, ker imajo občutek, da so odmeve svojega kongresa v Londonu slišale zopet le same, drugi, poklicani pa nc. Leta 1919 je bila sicer ustanovljena Zveza narodov v Ženevi. Natovorili so ji nebroj vzvišenih dolžnosti. Da brani in varuje mir med narodi! Da mirno rešava spore, ki bi se v bodočnosti pojavili! Da posreduje med protivniki in nesoglasja izravnava po načelih pravičnosti! Da vzame pod svoje okrilje posebno male, nebogljene narode in odlomke narodov, ki si sami ne morejo pomagati do pravice in se sami ne morejo ubraniti objestnosti velikih! Da postane mednarodna zagovornica narodnih in verskih manjšin, kjerkoli se nahajajo! 56 držav je pristopilo k tej organizaciji in so s svojim vstopom tudi slovesno sprejele bremena, ki jih članstvo nalaga. Lahka bremena, bi človek mislil. Kajti Zveza narodov nima prav nič večjih dolžnosti, kot jih predpisuje naravni zakon slehernemu človeškemu bitju in vsakemu človeškemu občestvu. Narodne manjšine, ki jih je po vseh organiziranih državah 30 do 40 milijonov, so^ se te zaščitnice veselile, češ, lažje bomo prenašali zapostavljanja, ker vemo, da se lahko vsak trenutek obrnemo na Zvezo narodov, kjer je 56 držav, ki so prisegle, da nas bodo varovale. No, sedaj ima ta Zveza narodov za seboj že 18 let delovanja. Da narodne manjšine niso izkoristile te ustanove za obrambo svojih pravic, ne more nikdo trditi. 846 uradnih spomenic je bilo dostavljenih Zvezi narodov v tem času od upravičenih zastopstev narodnih manjšin, ne vštevši tisoče in tisoče vlog, ki so jih pošiljali v Ženevo posamezni optimisti ali posamezne skupine, ki so si v svoji naivnosti predstavljale, da je Zveza narodov kot mati, ki brez vsake procedure posluša tarnanje svojih otrok. Toda 846 jih je bilo pravilno vloženih od pooblaščenih zastopnikov raznih narodnih manjšin in vsaka od teli je obravnavala kršitve pravic, ki jili tako pakt Zveze narodov kakor posamezne mirovne pogodbe izrecno priznavajo narodnim manjšinam. Kaj se je /godilo s temi 846 spomenicami, s katerimi bi se Zveza narodov na svojih rednih zasedanjih morala pečati in o n.jili javno sklepati? Samo 7 jih je bilo tako srečnih, da so se pririle do najvišje oblasti Zveze narodov, do vrhovnega Sveta. Ostalih 839 pa je Bog ve kje. Morda jih je prečital kakšen [podrejen tajnik, napravil z rdečim svinčnikom nekaj pripomb ob robu, potem pa jih odlagal drugo za drugo na kup. ki ga je na koncu leta kakšen strežnik prenesel v klet v arhiv, kjer sedaj samevajo. In vendar so bile, vsaka izmed njih, izraz ranjenega čuta pravičnosti, izraz turh lepših upov v končno zmago pravice s pomočjo onih, ki ima jo nalogo, da jo na zemlji v imenu Stvarnika upravljajo in delijo. Narodne manjšine, ki so gradivo zbirale, da napravijo svojo spomenico živo, zgovorno, udarno, so nekaj časa čakale, si dajale pogum, potem pa so tudi one otopele prav tako kot njihova spomenica v arhivih palače Zveze narodov. Samo 7 jih je prišlo pred vrhovni Svet, smo dejali. In kaj so dosegle? Sprožile so ploho govorov in protigovorov, povzročile užaljenosti, ki jih je bilo treba zopet miriti. Od Sveta so šle v kakšno komisijo, kjer se je besedičenje nadaljevalo, dokler niso zdrknile v kakšen pododl>or, ki jih je končno predal strokovni komisiji izvedencev, da se ž njimi bavi v brc/končnost. Naposled je Svet sprejel kakšen voden sklep, sestavljen tako, da ni žaljiv za nobeno državo in ki vsakemu daje prav. narodni manjšini, ki se je pritožila, in državi, proti kateri pritožba govori, ter se izteka v sentimentalno žlobudro vzvišenih nasvetov, kako naj se vsi vzajemno trudijo in žrtve doprina-šajo, da bo na svetu mir in red. Nato pa romajo novi kupi papirja v arhive delut tovarišijo onim zavrženim pritožbam, ki niti zelene mize niso videle. Dejansko Zveza narodov, ki je bila mišljena kot edino pravno zatočišče za narodne manjšine, do današnjega dneva ni storila nič, da bi njih usodo olajšala. Bila je zgolj |>o/rcšon arhiv, ki je z vsega sveta nabiral podrobnostne podatke o manjšinah, a se niti v enem samem primeru ni mogla dvigniti tako visoko, da bi bila storjeno krivico popravila ali vsaj pribiln. Temu sc tudi ni treba čuditi. Kdo naj pa pri Zvezi narodov prevzame obrambo nian.jšin? Velike države? One imajo \saka svojo politiko in pri tem svoje skrbi. Male držnve? Te si ne upajo (lrcgati v vprašanja, kjer njih lastni interesi niso v nevarnosti. Uradništvo Zveze narodov? To pa je pametno dovolj, da prepušča pobudo za tako kočljiva in nehvaležna vprašanja nosa- Nemško brodovje vdrlo v norveške vode Sovjetska vlada naročila 2000 zemljevidov norveške obale Priprava sovjetsko-nemških bojišč na Baltiku? London, 6. avg. TG. Rcutcr poroča o značilnem dogodku, ki se je te dni pripetil v norveških vodah, štirje novi nemški torpedni rušilri so se nanire« kar naenkrat pojavili pred norveškim pristaniščem v Bergenu. Ko jc pristaniško poveljstvo opazilo nemške bojne ladje, so se že obrnile in so z vso naglico plulo dalje proti jugu. Pristaniško poveljstvo je vprašalo vojno ministrstvo, če je dalo dovoljenje nemškim bojnim ladjam, da plovejo po norveških vodah v bližini pristanišč in je dobilo odklonilen odgovor. Takoj je izdalo povelje vodnemu letalu vojne mornarice, naj odleti za nemškimi bojnimi edinicami. Letalo je nemške rušilcc kmalu doseglo in takoj stopilo v stik s poveljnikom nemških ladij, ki je izjavil, da jc zašel v norveške vode po naključju. Norveško zunanje ministrstvo jo pravkar odpravljalo protestno noto v Berlin, ko se je prijavil nemški poslanik dr. Šalim, ki se jc v imenu nemške vlade pri ziiuaujem ministru Korhtu opravičil, češ, da so nemške ladje prišle v norveške vode po golem naključju. V zunanjem ministrstvu so opravičilo sicer vzeli na znanje, toda zunanji minister je izpovedal svoje začudenje uad tem, da se jc že opeto-vauo pripetilo nemškim ladjam, da so »zašle< v norveške vode po naključju in brez predhodnega dovoljenja norveških oblasti. Podoben dogodek se je namreč pripetil pred 10 dnevi, ko jo nemška križarka »Schlesvvig-Holstein« pomotoma, kot so dejali, zašla v norveške vode in se dalje časa mudila nedaleč- od obale. Norveška vlada je tem bojnim edinicam dovolila, da obiščejo gotove dele norveške obale, toda kraje, kjer so se ladje dejansko mudile, je izrecno poudarila kot nedostopne za nemško brodovje. Zato se v zunanjem ministrstvu sprašujejo, kakšne namene neki morajo imeti nemške bojno ladjo, ki nc spoštujejo mednarodnih predpisov, in kaj neki počnejo v prepovedanih obalnih območjih Norveške. Norveška vlada je bila nadalje opozorjena, da tako Nemci kakor Kusi zadnje čase v izredno veliki mori nakupujejo zemljevide norveške obalo. Nemčija jo v juliju nakupila ogromne množine teh zemljevidov. Zadnje dni pa jo državni zemljepisni zavod sprejel velikansko naročilo od strani sovjetsko Kusije, ki žeti imeti kar 2000 zemljevidov norveško obalo. Zavod se jo obrnil na vojno ministrstvo, če naj temu izredno velikemu in zato sumljivemu sovjetskemu naročilu ugodi, ali če naj ga enostavno odkloni. Vojno ministrstvo se do sedaj še ni odločilo ne na ono no ua drugo stran. Vsekakor pa se norveška javnost zaradi teli dogodkov razburja, ker ima vtis, da Nemčija in sovjetska Rusija pripravljata svoja bodoča pomorska bojišča na obalah Norveške. Japonski pogoji Kitajci se naj odrečejo dvema pokrajinama Skupna borba proti komunizmu Tokio, 6. avgusta A A. Havas: Dobro poučeni krogi še zmeraj izjavljajo, da jajionska vlada upa, da se bo lahko izognila vojni s kitajsko vlado v Nankingu. Naslanjajo se pri tem na dejstvo, da je japonski veleposlanik na Kitajskem Kavagoje odpotoval v Nanking, kjer se bo mogoče jiogajal s kitajsko osrednjo vlado. Kavagoje bi se pogajal s kitajsko vlado na tej podlagi: 1. Kitajska vlada bi pristala na ustanovitev avtonomnih vlad v Hopeju in Čaharju, japonska vin da pa ne bo zahtevala, dn naj kitajska vlada ti vladi formalno prizna. 2. Oba pokrajini bi bili razoroženi in kitajske iete bi se morale umakniti. Japonci pa bi prostovoljno umaknili svoje iete iz severne Kitajske nazaj v Mandiukoo. Tako bi dokazali, da jim ni do tega, da bi kršili kitajsko oblast nad tem ozemljem. 3. Obenem bo velefioslanik predložil kitajski vladi skupen načrt o borbi proti komunizmu. Japonska armada pripisuje posebno tej zadnji točki veliko važnost. Vendar pa dvomijo, da bo kitajska vlada pristala na vse te pogoje. Sicer pa računajo, da bo šele prihodnji teden prišlo do odkritih sovražnosti. Zunanji minister llirota je v odgovoru na interpelacije poslancev dejal, da so izjave maršala Cnngkajška vredne vse pozornosti pri Japoncih, vendar temelje te izjave na slabem pojmovanju osnovnih točk japonskega položaja. 'Želeli bi, je poudaril Hirota, pripraviti Kitajsko do spoznanja, da sprevidi svojo napako in jo popravi. Japonska jc ie vrgla svoje vojaške sile z vso odločnostjo v boj. To dejstvo bo najučinkovitejše sredstvo, da Kitajci spremene svoje dosedanje napačno pojmovanje. Boji na železniški progi Peking—Hankov Šanghaj, 6. avgusta. AA. (DNB) Tukajšnji kitajski listi poročajo, da so Liangsiang na železniški progi Pejping— Hankov spet zavzele kitajske rezervne čete. Kitajci so premagali japonsko posadko z več zapovrstnimi najiadi. Na železniški progi Tiencin — Kian so prodrli Kitajci do železniškega skladišča Sang-Liung-Sing, 20 km južno od Tiencina. Kitajske čete na železniški progi Pejping—Soivan iu vzhodno in severno od Soivana so dobile znatna ojačenja. Po konferenci v Kvejkuu so se poveljniki kitajskih čet vrnili na svoje postojanke in ojačujejo v svojih okrožjih obrambne naprave in zavetišča za obrambo pred letalskimi napadi. Proga Pejping—Tiencin je zunaj območja vojaških operacij, ker se je promet postopno spet obnovil. Vzdolž ostalih železniških prog se postopno razvija boj med kitajskimi in japonskimi četami. Ob železniški progi v Hankan so kitajski Vsaka slovenska hiša dopisuje na dopisnicah SV. CIRILA in METODA. Na vsaki pošti samo Din 1'—. oddelki imeli precej us|iehov pri Liansijangu, 30 km južno od Pejpinga. Ob progi Tiencin— Hukao so v teku večji boji, in sicer v glavnem med Cinhajem, 43 km južno od Tiencina, in Macangom, 72 km južno od Tiencina. V teh bojih so ,la|>onci obstreljevali Kitajce iz zraka, toda večje boje onemogoča neprestano deževje. Zadnje dni je v tujih koncesijah našlo zavetišče več kot 50.000 ljudi. Mnogim trgovcem se je posrečilo spraviti v te koncesije tudi svoje blago. Nekaterim tovarnarjem se je celo jiosrečilo demontirati svoje stroje in jih prepeljati v te koncesije. Japonci že v Hankovu V Hankov je priplula 11. japonska flotilja torpedovk in pripeljala s seboj oddelek mornarjev, ki so takoj jiostavili peščene barikade in žične ograje. Poveljnik flotilje je proglasil naglo sodišče. Ja|>onci izjavljajo, da so vsi ti ukrejii potrebni, ker je pričakovati najtad Kitajcev na ja-jtonsko koncesijo. Toda Kitajci te trditve odločno naglašajo. Kitajci tudi trde, da ni res, da bi v Hankovu bojkotirali japonsko blago in da kitajski trgovci nočejo prodajati Ja|ioncem riž, sol in bencin, kakor pišejo japonski listi. Iz llankova poročajo, da postaja tamkaj položaj čedalje kritičnejši. Vsak trenutek pričakujejo izbruha sovražnosti. Vsi japonski državljani so se snoči zbrali v japonski koncesiji. Na boj se pripravljajo oboji, Jajvonci in Kitajci. Angleži napovedujejo veliko bitko južno od Pekinga London. 6. avgusta, b. »Dailv Telcgraph« poroča, da v diplomatskih in političnih krogih prevladuje mnenje, da se spor med Jajx>nsko in Kitajsko ne bo rešil na miren način, temveč se bosta obe državi zatekli k vojni sili, ki bo na bojnem polju odločila o usodi ene ali druge države. Kitajci so pričeli evakuirati prebivalstvo iz vseh mest in vasi ob reki Jangtse, Ker je tako sklenila konferenca, ki jo je imel maršal Cangkajšek s jvoveljniki posameznih kitajskih armadnih zborov. To da slutiti, da se bodo v kratkem pričele borbe velikega obsega. Vojaški krogi pričakujejo, da se bo razvila huda bitka v južnem Hopeju jvod Pekingom in Čangtauom. Oledc fiogajanj, ki 6o se vodila z japonskimi predstavniki, se poroča, da so vsi pokrajinski poveljniki odklonili zahtevo Jajvoncev, da se mora izprazniti fvodročje Pekinga in Tjencina in da se mora priznati novo mandžursko državo. Nankinška vlada je morala sprejeti to stališče jx>sameznih pokrajinskih poveljnikov ter je vprav zaradi tega izgled za mirno rešitev spora enak ničli. Neugodno pa je delovala tudi izjava japonskega zunanjega ministra, ki jo je podal v japonskem parlamentu, da je namreč nadaljno prodiranje japonske armade proti Kitajski zagotovljeno. London, 6. avgusta. AA. (Havas) »Timesr naslavlja v današnjem uvodniku resen o|)omin Ja-ponski. Člankar računa z zmago Japonske, vendar pravi, da bo Japonska v tem primeru zgubila, ker bo prišla, ob svoje mednarodne prijatelje. Zdaj je nedromno, da na severnem Kitajskem ne bo dosežen stari položaj in da se to ne bo zgodilo niti v enem, niti ne morda v dveh stoletjih. Japonska s« prizadeva, da sedanje boje omeji, vendar je prav malo upanja, da bi se ji to posrečilo. Ni še znano, koliko kitajskih tal hočejo Japonci zasesti, toda vse kaže, da bodo zavzeli pokrajino II o p e j do Pejpinga, del S a n t un g a bo imel navidezno avtonomijo. Tudi to pot bo prizadevanje Japonske za utrditev Vzhodne Azije doiivelo polom, toda sedanjega japonskega napada ne gre gledati z istega vidika kakor zavzetje Mandžurije leta 1931 nli zavzetje Džehola leta 1933. Takrat je bila namreč Kitajska slabotna in raztrgana. - -v Beg iz Sangaja v notranjost države Šanghaj, 6. avgusta, b. Priprave kitajske posadke v Šanghaju so povzročile paniko v predmestju Cepej, kjer so se leta 1932 odigrale zelo krvave borbe. Kitajsko prebivalstvo zapušča svoja stanovanja in beži v notranjost države. Iz Sanghaja bežijo tudi kitajske družine z vsem svojim premičnim premoženjem .Umik civilnega prebivalstva podpira tudi sama vlada v Nankingu. V mestu je bil sestavljen poseben armaden zbor za zaščito tujcev. Z obvezano glavo ... je lord Plymouth vodil sejo Edini samo v čestitkah — London, 6. avgusta, c. Seja jvododbora za nevmešavanje 6e je začela ob 15. popoldne. Vse do zadnjega časa niso vedeli, ali bo sploh, ker je bil predsednik pododbora lord Plymouth snoči v neki avtomobilski nesreči ranjen Baje so mu zdravniki snoči celo odsvetovali, da bi danes smel iti na sejo. Toda danes jvofioldnc ob 15. se je lord Ply-niouth le pripeljal v zunanje ministrstvo, vendar je imel glavo vso v obvezah. Seja je nato trajala samo eno uro. Najprej so vsi delegati pohiteli in meznim vladam. Tako se glas tožitelja, če sploh prodre do Zveze narodov, utopi v splošni brezbrižnosti. Spričo te jvojvolnc odpovedi Zveze narodov v obrumbi narodnih manjšin so nekateri sprožili misel, naj bi v Ženevi to poglavje svojih dolžnosti enostavno črtali. Sc vsaj nikdo nc l>o nanj zanašal in ne bo žel razočaranj. Obravnavanje pritožb narodnih manjšin naj bi se preneslo drugam, na čisto pravno-sodno ustanovo, ki se za politiko nc briga, ampak sodi |>o predpisih mednarodnega prava. Takšna ustanova jr Mednarodno sodišče v llnngu. Sicer je tudi to človeška ustanova, podvržena jiodobnim slabostim kot jc Zveza narodov, vendar jc tukaj tu prednost, da bi pritožbe narodnih manjšin prišlo vsaj v razpravo in hi sodišče izreklo svoj pravdorek. Čepruv bi one mednurodne oblasti ne bilo, ki bi haaški pravdorek tudi izvedla, če drugače ne, nasilno, hi bil že jiravdorek sam velikansko moralno zadoščenje /a vsako narodno manjšino, ker bi pribil dejstvo kršene krivice. Nusvet je dober. Bolje nekaj kot dosedanji niči Kongres narodnih manjšin v Londonu jc fioka/.al hrezu|>nost, v kateri se nahaja ta j>ro->lem, ki zastruplja evropsko ozračje. Polom Zveze narodov v tem (»ogledu ne sme biti v/rok. da zdravljenje te jnkrane sploh ustavimo. Naj sc prej izčrpajo vsa pravno sredstva, s katerimi razjvolagu mednarodno jvravo. preden pustimo do/oreti pri narodnih manjšinah prepričanje, dn za nje na pravni pot i ni rešitve in naj •si poiščejo drugo. Bog ve, koliko časa šc ima Evropa pred seboj, da stori svojo doi/nost, jire-den nc bo jvrejjozno. odbora za nevmešavanje ■ da se Plymouth ni ubil izrazili svoje veselje, da je njihov predsednik ni bolj i/kupil. V tem so bili vsi soglasni in na žalost jc bila to tudi njihova edina in najbrž tudi zadnja soglasnost v vsem času dela tega odbora. Na tej seji odbora namreč niso nič sklenili in ničesar sprejeli. Sklenili so samo. da se vse delo odbora odloži na nedoločen čas — »sina die«. Predsednik odbora lahko skliče prihodnjo sejo. kadar se njemu zdi in če se bo zgodilo kaj, kar bi napovedovalo, da sc jc jvoložaj spremenil. Odbor je nato samo določil tehnični pododbor, ki naj proučuje razne praktične zadeve. O bistvu stvari pa delegati sploh niso govorili in se nato razšli. Do preloma ni prišlo in tudi nikdo ni izjavljal, da je za kaj ali pa proti vsemu. Vsak gre svojo |vot, nad vsem pa plava še naprej načelo »nevmešavanj«, ki ga poslej lahko vsakdo po svoje tolmači. Zagrebška vremenska napoved: Jasno z močnimi lokalnimi padavinami. Dnnajska vremenska napoved: večinoma jasno, toplo, temperatura pod 25 slopinj, nevihte niso izključene. Zeniiinsk.i vremenska napoved: Nastopila bo postopna razjasnitev v vzhodnih in juinovshodnih krajih, kjer utegne i»ti še |)onokod kaj neviht in ploh. Toplota bo nekoliko poskočila. inozemski glasovi o „konkordatni krizi" svetosavske cerkve? Kako da je gosjioii senator Ilanjaniii vse to zdaj pozabil iu začel naenkrat dajati lekcije srbskim pravoslavnim hiernrhom, ki jih je JNS do danes veličala kot borce za unitarno in integralno Jugoslavijo in jugoslovansko naeijo, ki da je ogroženo od katoliške cerkve in katoliško miselnosti! Ne — gospod Banjanin, gonja JNS zoper konkordat je popolnoma plemenska in versku gonja. naperjena proti nacionalnim in verskim interesom Hrvatov in Slovencev ter enakopravnosti vseh v tej državi. S lega stališča se je ta gonja vodila ne samo z listi in v hujskaških govorih, ampak tudi v letakih in pnmfletih. ki jih je policija našla v tajništvu hlegrajske JNS, zaradi česar se je gospod namestnik kraljevskega namestnika Banja-nin lako silno prizadejal. V teh zločinskih pamMetih je bilo rečeno, da so bili najvišji predstavniki naše države plačani z milijardami, da so sprejme konkordat in podreVii Jugoslavija rimskemu katolicizmu. Ti panifleti so hujskali srbsko ljudstvo, češ da odslej ne bo več patriarh poglavar srbsko vere in cerkve, ampak papež, in da l>odo Srbi morali sploh preslopiti v katoliško vero. Pumfloti so spraševali srbski narod, ali Iki Irpel, da bi sedaj vladali Jugoslavijo katoliki, ne pa sinovi sv. Save in borri na Kajmakčalanu itd. itd. Ali ni to pravo in čisto veleerbstvo in hujskanje plemenskih in verskih slrasli. da se poslužimo unitaristične jugoslovanske terminologije? Seveda gospod Banjami! trobi sedaj na umik. ker je videl, kako zelo se jc zaletela njegova stranka, ko se je razkrinkala ne kol državna stranka, kar bi rada bila, ampak kot velikosrbska stranka in predstavnica borbenega pravoslavja. V svoji izjavi je sedaj priznal, kar smo mi trdili, da se je namreč borba proli konkordatu vodila z velesrb-skega stališča. Zdaj bi se seveda rad umaknil, pa mu ne bo uspelo. Inozemstvo si je že napravilo svojo sodbo, ki jo je gospod Banjanin lahko čital v »Tempsu«, Journal des Debatsr, »Prager Pres-si«, -»Timesu« itd. Kako bo sedaj gospod Pera Živkovič. ki je bil v Karlovih varili, in pa kako bo gospod Jevtič. ki je obiskal Pariz, mogel nadalje- j vati svojo akcijo, da bi se JNS vrnila na oblast I kot vsedržavna stranka in edina prijateljica Kran-i ije in Češkoslovaške?« Gosjiod Banjanin meni. I dr, bo lahko popravil položaj, če Ih> sedaj snel s svoje stranke svelosavsko odelo in jo predstavil i zopet kot stranko svobodnih mislecev, ki se bore zoper konkordat samo iz vzvišenih razlogov fra-masonske filozofije. Toda tudi to ne bo pomagalo I gospodom, ki jih je jugoslovansko ljudstvo strmo- j glavilo s preslola za vedno. ko jc do sedaj mogla tako miroljubno služiti Bogu, državi in narodu.« V drugem članku -Naši posli« meče člankar krivdo v tem procesu na belgrajske razmere ter je na njih račun napisal sledeče besede: »Belgrad, bi kot prestolica moral skušati ustvariti ozračje, ki bi v vsakem ozil-u odgovarjalo vlogi pravoslavnih in katoličanov. Medtem pa so se jasno pokazali v belgrajski psihozi osebni momenti, kaprice, ekskluzivnosti in ozkosrčnost. Lahko je kdo osebno prizadet, užaljen, oškodovan ali zapostavljen, toda kadar je v vprašanju interes skupnosti, tedaj bi se moralo iti preko ženskih kapric. Tudi tisti, ki je bil samo trenutek v današnji belgrajski psihozi, je zapazil, da je bil Belgrad vržen iz svoje zgodovinske dostojanstvenosti ter postal majhen, nizek in malenkosten. Zato tudi to, kar se je spremenilo v dostojanstvu pravoslavne cerkve, ni njena krivda, temveč krivda našega Belgrada, ki je za hip izgubil živce in pozabil na ugled do države brez ozira na režim in njegove predstavnike.« Glas iz Bolgarije: ,,Nemoralna opozicija44 Sofija, 6. avgusta. AA. >La Parole Bulgare« prinaša 3. avgusta dopis iz Belgrada, v katerem pravi med drugim: Po viharnih debatah v jugoslovanskem parlamentu in demonstracijah na bclgrajskih ulicah, demonstracijah, ki so jih pripravile in sklicale pomembne osebnosti belgrajske opozicije, je skupščina sprejela konkordat z večino 167 glasov proti 129. Dr. Stojadinovičeva vlada se je pokazala gospodarja položaja, ki je bil že zelo zapleten. Sklenitev konkordata bo nedvomno vplivala tudi na prijateljske razmere z Italijo. Ta konkordat je izdelala Jeitičeva vlada in je njen načrt podpisala v Rimu delegacija, ki jo je vodil takratni pravosodni minister Auer. Na mnogih shodih, ki jih je Jevtič takrat prirejal, med drugim tudi v Zagrebu in v drugih mestih, je poudarjal pomen pogodbe in jo označeval kot orodje miru in konsolidacije med srbsko pravoslavno- in katoliško cerkvijo. Njegovi ministri so na političnih shodih mnogo o tem govorili. Dr. Janjič je sam govoril in pisal za konkordat. Danes pa vsi ti ljudje izjavljajo, ker so v opoziciji, da so skrajni nasprotniki konkordata. Vsi ti zdaj — izvzemši g. Auerja — ostro in z vsemi mogočimi izmišljenimi sredstvi napadajo konkordat. Dr. Janjič, bivši minister za vere in predsednik parlamentarnega odbora, se je odkrito izrekel proti konkordatu in je v Domači in JNS trobi na umik »Obzor se peča v svojem članku od (i. 1. m. z glavnini ideologom JNS, senatorjem Banjaninom, ki skuša v »Jugoslovenskih novinah zagovarjati stranko, češ da ona ni velesrbska in da se ni ogrnila v pravoslavno togo, ko je nastopila proti konkordatu. Pravi, da je zavzel klub JNS stališče proti konkordatu izključno iz nacionalnih in državnih jugoslovanskih interesov. Vobče, pravi g. Banjanin, JNS ni proti konkordatu kot takem, ampak samo zaradi nekili določb konkorduta. ki se ji zdijo škodljive. In te določbe so: misija katoliške cerkve oziroma katoliške akcije, ki je |*> konkordatu svobodna, pa nadzorstvo katoliške Cerkve nad celokupno šolsko in prosvetno politiko ter cel6 nad Sokolom! Najprej — tako zdaj pravimo mi — je treba gos|iood nadzorstvom katoliške cerkve in da se lo nadzorstvo razširja tudi na Sokola. Konkordat se ne liriga ta šolstvo pravoslavtev in muslimanov, ampak samo za to. da se v šoli ne bo žalilo versko prepričanje in čustvovanje otrok in da bodo zaščitene svobodne verske šole. Razume se pa tudi. da sokolsko prireditve ne smejo preprečevali katoliški mladini, da bi no mogla opravljati svojih obvoznih verskih dolžnosti; sicer pa sokolska pravila sama pravijo, da ne sme zavzemati Sokol nobenega .slališča proti kakšni veri ... Resnica je le la. da jo JNS začela in vodila gonjo proti konkordatu, v kateri so gotovi pravoslavni hierarhi capljali za njo, ker jo v tej borbi zlorabljala v svojo svrhe velesrbske svetosavske tradicije, kakor to popolnoma odgovarja njeni jugoslovansko-unilaristični, to je v resnici velesrb--ki mentaliteti. Banjanin sedaj tivideva, da je JNS napravila napačen korak, ki ji hodi sedaj zelo i a robe. Zato Irobi sedaj naenkrat na umik. Tako piše gospod Banjanin: »Ljudem, katerim je domovina nad vso. mora biti jasno, da liorba zoper konkordat ne sme iti preko mej, ki jih veleva misel narodnega in državnega edinstva Jugoslavije. Vsak poskus, da se na podlagi te borbe ustvarja kakšna plemenska ali verska fronta na srbski strani, bi bil naperjen proti življenjskim interesom Jugoslavije same. Episkopat srbsko pravoslavne cerkve ima pred selioj izredno dolikatno in patrio-tično nalogo. On ne sme dopuščati, da bi kdorkoli zlorabljal zakonito obrambo cerkve za ustvarjanje politične, plemenske in verske fronte na srbski strani.« Glej ga. gospoda senatorja in namestnika kraljevega namestnika, gospoda Banjanina, kako se je naenkrat spomnil, da program jugoslovanskega integraliznia ni v skladu z versko in plemensko gonjo, ki jo se daj la senator hoče docela zvalili nn ramena srbskega pravoslavnega episkopata, kakor da je zanjo le on odgovoren! Vprašamo ga. kako to. da je ves JNS tisk, da so vsa orjunaška, retniška in pofarska glasila, da je JNSsarska revija Javnost« in pa glasilo »Narodne odbrane« pa sploh ves tisk jugoslovanskega unituriznia posvečal icle številke tej gonji, v kateri je slikal srbsko pravoslavno rerkev kot edino nacionalno rerkev Jugoslavije, najvišjega predstavnika te cerkve predstavljal kot najvišjega čuvarja ideje jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva in kut temelj lega edinstva slavil pravoslavne tradicije Črnogorski glas: Črnogorska »Slobodna misao«, ki je neodvisen list, piše v svojem uvodniku »Plemenske sentimen. talnosti« tele zanimive misli o sporu pravoslavne cerkve z vlado: »Danes smo v položaju, da momentalno Srbi zamenjujejo Hrvate (namreč v otroškem ponašaniu in plemenski sentimentalnosti). Pred nami je verski proces, ki sc tiče ureditve razmer med našo državo in Vatikanom. Prav za prav: položaj katoliške Cerkve v Jugoslaviji se zdaj urejuje. Naša pravoslavna cerkev sc je s to ureditvijo čutila tako prizadeta, da poziva široke narodne vrste pravoslavnega sveta, oziroma srbskega plemena, na proteste. V tej 6tvari moramo sedaj stati popolnoma nn strani hrvatskega javnega mnenja, ki pravi: konkordat so ustvarjale vlade, pri katerih je bila večina Srbov in je torej tvorba srbskega plemena. Zakaj sedaj toliko vznemirjenja v srcih Srbov, ko gre za versko ureditev katolikov v Jugoslaviji? Hrvatsko javno mnenje gre še dalje: Ko Srbi gredo tako daleč že v verskem vprašanju, kako bi šli šele v političnem in gospodarskem? Govorimo načeloma: Nam nc gre za konkordat, kakor tudi ne za njegovo izglasovanje, toda čutimo pa dolžnost, da kot organ neodvisnega javnega mnenja naredimo te zaključke v imenu pravoslavne Črne gore, katere pravoslavje je večje, starejše in boljše od vseh onih, ki po belgrajskih ulicah lijejo žalne »solze«. Puščamo na strani, da so »politični« ljudje v to delikatno vprašanje zapletli ulico, toda podčrtavamo, da bi se pravoslavna cerkev morala varovati, da ne pade v plemensko nepomirljivost, tmmmaammxmammmKammmmmmmmmm Ljubljana, 6. avgusta. Danes so se pričele na igrišču ASK Primorja lahkoatletske tekme za prvenstvo Zveze slovenskih lahkoatletskih klubov. Udeležba je bila slaba, rezultati pa razmeroma dobri in sicer: Tek na 5000 metrov: 1. Bručan (Ilirija) 16:20:4, 2. Podpečan (Železničar, Maribor) 16:54:3, 3. Krpan (Primorje) 17:09:1, 4. Kranjec (Primorje) 17:24:3. Tek na 400 metrov čez zapreke: L Skušek (Pr) 58:5, 2. Žorga (Pr) 60.4, 3. Sa-fošnik (I) 1:15. Belkanska »teleta (800 + 400 i 200 1-100 metrov) 1. Ilirija (Bručan, Šemrov, Bajda, Račič) 3:49, 2. Primorje (Kranjec, Nadernik, Skušek, Jur-ca) 3:50 dve petinki. Poleg posameznih disciplin so tekmovali tudi v olimpijskem desetoboju, ki je najtežja panoga v lahkoatletskem športu, kjer zahteva od vsakega tekmovalca, da v 10 panogah pokaže višek svoje spretnosti. Za la doseteroboj je bilo prijavljenih pet tekmovalcev. Eden se ni prijavil na štart, eden pa je med lekmovaniem odstopil. Rezultati prvega dne so sledeči: 1. Kosec (Pri, ki jc dosegel 2476 točk, 2. Hladej (Železničar, Maribor) 2266 točk, 3. Branisl (Ilirija) 2138 točk. K desetoboju bi pripomnili, da se v tej disciplini tekmuje tako, da je treba prvega dne absolvirati pet panog, drugega dne pa pet panog. Dosežene točk« so za pet panog in lo tek na 100 m, skok v daljavo, krogla, skok v višino in tek na 400 m. Tekmovanje se nadaljuje jutri popoldne ob 16. ,-j Naši ahademiki-športnihi na športnih igrah v Parizu Helgrad, 6. avgusta. AA. Sedmih Študentov-škili iger, Ui bodo v Parizu od 21. do HO. avgusta, so bo prvič udeležilo ua željo ministra »«i telesno Železniški most čez Savo pri Sevnici Belgrad, G. avgusta, m. Prometni miiiit-ler g. dr. Spuho je odobril licitacijo, s katero dobi tvrdka Splošna stavbna družba v .Mariboru delo za zgraditev železne konstrukcije za most čez Savo pri Sevnici za železniško svozo Sevnica—Št. Janž. in sicer za ceno 4,800.000 dinarjev. Minister dr. Spaho je svojo odobritev poslal še v proučitev odboru /a ocenjevanje državnih nabav v finančnem r.iinistr-stvu, ki jo je sedaj tudi v celoti potrdil. Končno-veljavno liritacijo bo odobri! še ministrski svet na svoji prvi seji. Uboj, ker je hodil po prepovedani stezi Maribor, 6. avgusta. V Murščakih |>ri Sv. Juriju ob Ščavnici sta si bila zidarski pomočnik Anton Kovačič in posestnik Alojzij Videmšek že dalj časa v hudem sovraštvu. Ko m' je včeraj zvečer Kovačič |Ki pešpoti, ki vodi i ki Vidtiinškovem sadonosniku, vračal proti domu, ga jo Videmšek s sekiro v roki pričakal in mu odločno pre|)ovedal hojo po njegovem sadonosniku. Ta Videniškov nastop je povzročil prepir, v katerem je Kovačič telesno slabejšega Videniška s tako silo vrgel na tla, da mu je sekira padla iz roke. Videmškova žena jo pobrala sekiro in na oba vplivala pomirjevalno, vendar bt... uspeha. Videmšek ■............................. vzgojo dr. Josipa Rogiča, ludi jugoslovansko moštvo. Naši študentje bodo nastopili v Parizu v imenu naše dijaške zveze. Ker je pa pri nas zveza akademskega športa šole v svojih začetkih, je to organizacijo prevzelo ministrstvo za telesno vzgojo in jo poverilo svojemu strokovnemu referentu za akademski šport Miroslavu Milinu, ki je pod nadzorstvom načelnika inž. Mili voja Vuk-Aračiča izvedel tehnično organizacijo našega štu-dentovskega moštvu na mednarodnih igrali v Parizu. Naše moštvo sestavlja samo 10 udeležencev. Po kakovosti najboljše, ki smo ga mogli sestaviti. Ker Studentovska olimpiada po jakostt konkurence ni enaka svetovni olimpiadi, upamo, da bomo v disciplinah, v katerih bomo nastopili, vredni tekmeci. V Parizu bomo zastopani s tremi disciplinami: : lahko atletiko, mečevanjem in boksom. škoda, da plavalci zaradi že napovedanih prvenstvenih tekem ne bodo mogli sodelovati, ker bi se dobro odrezali, a tudi lako nismo brez upanja v uspeh. Tenis v Hamburgu llnmburq. (t. avgusta. A A. (DNB) Na teniškem turnirju v Hamburgu sta Avstralca Mac Grath in Cravvford premagala jugoslovanski par Kukulje-vič-htnier ■'!:.?. V mešanem doublu stn pn Jugoslovana Pun-čec in ga. Kovačeva zmagala nad Nemcenin Det-merjem in Engerjovo 3:1!, 8:2, 0:2. vetidnr sta nato izgubila proti Sperlingovi in Karn nol (2». Neverjetna lahkovernost Prijatelj lista nam piše: Peljal sem se z gorenjskim vlakom. V Šiški vstopi večja skupina ljudi in kmalu začneta dva govorili o konkordultt: »Da, da,« vzdihne eden, se. daj bomo pa imeli konkordat.« — »In ga bomo krvavo plačevali,« mu odvrne drugi. Ljudje v njuni okolici so žo postali pozorni. »Seveda,« nadaljuje prvi, . na vsako glavo bo prišlo pri nas 30 din mesečno, lčtno torej 300 din. — ln ker je katoličanov v držuvi tj milijonov, računa drugi, >na* bo konkordat stal letno nad 2 milijardi!« — Okolica je strmela in Sc čudom čudila. Toda la dva gospoda sla vedela že vse natančno. »V desetih letih,- pravi prvi, »bomo plačali Vatikanu za konkordat več kot 20 milijard! To 6o pravi, da lii s tem denarjem vsak že lahko imel ne hišo, palačo in do zadnjega zelnika bi \odila asfaltirana cesta. Lepo stvar so liani skuhali klerikalci.« ln tako je šlo do Medvod, ko je družba omenjenih dveh izstopila, vsa preplašena in zmedena nad grozotami, ki sc pripravljajo za ubogo slovensko zemljo. Čez čas, ko smo se vozili dalje, pa sta si ta dva »boljša« potnika pomežiknila in eden se zasmeje: >Dobro sva jih nakurilal Veš, klerikalec je neumen in ti vse verjame. Bolj ko jo debela, rajo jo vlakno v žep. To so ti barki...« . ^ In jo imel, ha bridko žalost, možakar prav. Naši Jjudje pobirajo čenče od poklicnih postOjiačev in lažnikov kakor berač uši in verjamejo vee! Ni je gorostasnoati, bedarije ali laži, ki je ne bi vzeli za čisto resnico, in takšne oslarije potem še sami trosijo dal je. Ustavi vas na cesti znanec, akademsko naobražen, in skrivnostno vpraša: »Je res vlada padla?« — »Seveda,« 11111 odgovoriš, »danes ob 5 stošestinštiridesetič v zadnjih dv^i letih!<• Debelo vns pogleda in gleda za vami presenečeno. Pa no morete biti čislo gotovi, da vas jc razumel... Drugi vas zaupno pocuka za rokav: ?,Ali ho res vojna?« — »Vojna?« — -»Seveda, vojna zaradi konkordata ...« — »S kom pa?c poizvedujete. — »No, pravijo, da bo vojna .. Kaj morete s takimi ljudmi, katerim eo oštarijske čenče, ki jih širijo poklicni hujskači, edino verodostojni vir za njih informacije. Kje je samozavest slovenskega človeka! odboru samem celo glasoval proti njemu. Pravijo, da je on zasnoval demonstracije, ki jih je potem povzročil s svojimi govori v belgr. saborni cerkvi. Vsi ti dogodki v parlamentu, v cerkvi in na belgrajskih ulicah kažejo, da živimo na Balkanskem polotoku šc zmerom v miselnosti naših dedov. Nikakor se ne da upravičiti takšno delovanje opozicije, da se polasti oblasti, izrabljajoč razne tež-koče vlade. Pri vsakem delovanju jc potrebna morala; v ogorčeni kampanji belgrajske opozicije se nam zdi, da je ni. Konkordat je vzlic vsem svojim pomanjkljivostim odlično orodje miru, orodje velike važnosti. V korist Jugoslavije je, da ga sprejme takšnega, kakršen je, ker njegove koristi bogato odškodujejo dovoljene ugodnosti. je pobral kol in z njim parkrat z vso silo udaril |x> Kovačiču, katerega jo to tako jezilo, da jo Videmška ponovno vrgel na tla ir. ga tocoi, du jo obležal nezavesten. Kovačič mu je /.lonnfHri rebra in mu prizadejal hude notranjo poškodbe, katerim je Videmšek po par uran podlegel. ■g j Avtomobilska nesreča na Bledu Bled. 6. avgusta. Danes okrog 11. je bila težja avtomobilska nesreča sredi Bleda. Na cesti pred Belim dvorom je vozil češkoslovaški avtomobil s precejšnjo brzino. nasproli pa je vozil velik avtomobil iz Belgrada. Prišlo jc do težkega karambola. Češki voz je sicer zavrl, na mokri cesti pa ni mogel tako hitro ustavili in ga jc zaneslo v nasproti prihajajoči avtomobil. Češki avto je bil zelo poškodovan, škodo cenijo na okoli 5000 din. Smrtnih žrlev ni bilo, pač pa je bila precej poškodovana na glavi gospa, ki se je peljala na Bled 6 svojim možem in dvema otrokoma. Prvo pomoč ji jc nudil tukajšnji zdravnik. Uradna komisija jc takoj prišla na kraj nesreče in ugotovila krivdo na strani češkega avtomobila. * Včeraj zvečer jc priredila v kazini Park hotela skupina bolgarskih plesalcev narodni bolgarski večer. Gostje so z velikim užitkom spoznali pravo bolgarsko |iesem in narodni ples. Bolgarska skupina je nastopila z zelo dovršeno tehniko. Tujci, so to prireditev nagradili z velikim ajilavzoni. Samo škoda, da prireditev tii bila posebno dobro obiskana. Osebne vesti Belgrad. 6. avgusta, m. Za okrajnega podna-čelnika V. skup. v Kočevju jc postavljen Otinar Skale, okrajni podnačelnik VI. skup. istotam; ra podnačelnika V. skup. v Sisku je postavljen Ludvik Komelj, okrajni podnačelnik VI. skup. istotam; za podnačelnika V. skup. v Novem mestu je postavljen dr. Josip Fakin, policijski komisar VI. skup. na upravi jiolicije v Ljubljani; za |iolicijsko-ga komisarja VI. skup. pri upravi )>olicije v Ljubljani jo imenovan Vinko Vidmar, okrajni načelnik iste skupino v Novetn mestu; za politično-uprav-nega tajnika IV/2 pri bonski upravi v Ljubljani jc imenovan Kranc Mramor, okrajni načelnik isto skupine in stoimje v Kamniku. Ž odlokom pravosodnega ministra jo imenovan za sodnega pristava MIL skup. pri okrajnem sodišču v Murski Soboti Otmar Cvirn, sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru. Za sanitetnega referenta pri okr. načelstvu v škof j i Loki je imenovan dr. Viktor Kocjančič. Belgrajske vesti Belgrad, 0. avgusta, ni. Tukajšnja Jugoelovan-sko-bolgarska liga pripravlja za svoje čiau<> ter 711 članstvo ostalih jugoslovansko-bolgarski h lig zlet v Bolgarijo. Belgrad. 6. avgusta, m. Danes jc umrl v Belgradu znani gledališki igralce Marjan Popovič. Belgrad. 0. avgusta, m. Z novojšnjiiti budi 111-peštanskitn brzovlakom jc dopolovalo v Belgrad moštvo praške »Slavije«. ki bo te dni nastopilo proli moštvu obeli belgrajskih vodilnih nogometnih klubov, BSK in Jugoslaviji. V sestavi praške »Slavije« je tudi znani vratar Pianička. Pogreb dr. Kogoja Zdravniška zbornica vabi vse gg. zdravnike, da sc udeleže pogreba pok. tovariša g. dr. Kogoja. Pogreb bo dne 7. avgusta oh 5. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani na pokopališče nri Sv. Križu. Poslovil se je od nas v starosti 85. let po kratki mučni bolezni, vdan v voljo božjo, naš ljubljeni soprog, oče,- stari oče. tast. gospod Jakob Dolinšek Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo ob 10 na pokopališču k Sv. Juri-rlju ob Taboru. Kaplja, Ljubljana. Trbovlje. Sarajevo, dne 6. avgusta 1037. L Žalujoči. Prvenstvo zveze slovenskih lahkoatletskih klubov terem se pari čudna rjavkasta zmes, pa ji solze polzijo po licu: »Zlate so njene solze,. .« »Predobra gospa! Hočete li, da bodo ti slovenski otroci tudi Vam tako vdani, da bodo ta maihna srca molila za Vas? Usmilite se jih! Pošljite karkoli in kolikorkoli g. župniku tja doli v Buče, temu dobremu očetu, ki mu srce strašno krvavi. Predobra gospa! Srečni boste, solnce bo lepše sijalo — tam je šest lepih rdečih ustec, ki bodo pila dobroto Vašega srca in molila za Vas!« Ako je vsa naklada te številke »Slovenca« zbudila eno tako srce, potem je današnja številka opravila mnogo Ena številka Slovenca je utešila šest majhnih, nedolžnih in lačnih slovenskih otrok! Pomagati moramo vsi: Oblasti v prvi vrsti. Že zato, da ne bodo tujci zmajevali z glavami. Potem pa še mi: Slovenskemu Jobu, ki toliko in tako strašno trpi. »Naš čas je velik... ker dela mu-čenike in nam daje velike može.« K. L. Nedeljski prosvetni tabori V Črnomliu Belokranjski prosvetni tabor, ki bo v nedeljo, dne 8. avgusta, v Črnomlju, nam bo prikazal beio-kranjsko mladino v njenem mišljenju, hotenju in veselem rajanju. Pri popoldanskem nastopu bodo tekme, in sicer: I. tekme odsekov za prehodni pokal, darilo g .dr. Jure Adlešiča, ljubljanskega župana: a )štafetni tek. b) skok v daljavo, c) tek čez ovire. II. tekme poedincev za krasno uro, darilo nar. poslanca dr. Jure Koceta: a) tek na 100 m. b) met kopja, c) tek na 500 111. — Obe darili, pokal in ura, 6ta razstavljeni v izložbi trgovine gospoda M. Pluta. Na svidenje! Na Izlakah pri Zagorju ■ V nedeljo, 8, t. 111. se zberemo k velikemu prazniku. Mogočen zbor preizkušenih borcev, pomnožen s četami mladcev in mladenk, naj bo dokaz, da prav pojmujemo resnost časa in hočemo zvesto vršiti oporoko našega velikega vladike. — Udeleženci uvažujte sledeče: Vsi, ki pridete peš ali z vlaki do Zagorja, se zberite do 8 na stadionu pri Zadružnem domu v Zagorju, od koder odkorakamo točno ob 8 na Izlake. Oni, ki pridete na Izlake, bodite tam ob 9. Ne pozabite zastav! V vsem se obračajte na reditelje! Tabora se udeleži tudi pokrovitelj, g. ban dr. Marko Natlačen. V Rajhenburgu Jutri, 8. avgusta, se zbere Posavje na Posavskem prosvetnem taboru v Rajhenburgu, da praznuje praznik katoliške prosvete, kot že dolgo ne. Posavje, posebno Rajhenburg, se 7. veliko vnemo pripravlja na jutrišnji dan, da dostojno sprejme številne naše prijatelje. Spored tabora: Na predvečer tal>ora bodo zagoreli kresovi po celem Posavju. V nedeljo dopoldne po prihodu vlakov v Rajhenburg ob pol 9 sprevod po trgu v baziliko, kjer bo ob pol tO sv. maša z ljudskim petjem. Sv. mašo bo imel rajhenburški rojak g. kanonik dr. Mirt iz Mari-liora. Po sv. maši bo na prostoru pred cerkvijo prosvetni talior, na katerem govorita: gg. prof. lfohnjec »Slovenec in vera«, prof. Bitenc »Naša katoliška prosveta«. Popoldne ob pol 4 pri Slomškovem domu telovadni nastop naše mladine. Prosimo, da pridejo udeleženci, ki bodo vstopili v vlak v Dobovi in Brežicah, z izletniškim vlakom, ki odhaja iz Brežic ob 7.57. — Vse, ki eo prejeli taborne znake, prosimo, da vrnejo ne-razprodane najkasneje v nedeljo po zborovanju v Rajhenburgu. -— Morebitno slabo vreme naj nikogar ne oplaši, temveč jutri na veselo svidenje v Rajhenburgu! Pogled na poplavljene lendavske pašnike proti vasi Tri mlini. Smrt po zeleni Štajerski Vleklo me je tja dol, da si pobliže ogledam nesrečne kraje, iz katerih prihajajo otožna poročila žalosti in obupa. Ne vem, zakaj se mi vselej vsiljuje podoba trpina Joba, kadarkoli hodim skozi oddaljeno, samotno vas in se s ceste ozrem na pepel-nato črnikasto slamnato streho kmečke bajte. Tako čudno težko mi je, ko rinem s kolesom iz Mestinj čez Podčetrtek proti Bučam. Te kraje, zlasti vasi Buče in Polje jc strahotno neurje pretekli teden docela izmaličilo. Silovita toča, ki je morala sekati kot iz ogromnega gnezda strojnic, ie zbila bogato letino v zelenkasto blato. Ostala so strašno skvečena strnišča, kakor da bi legije norih pa pijanih favnov teptale po njivah in treščile ob tla V6e, kar si je kedaj upalo pogledati iz zemlje. Močna ploha me je ujela na poti. Stopil sem pod hrast. Tedaj se je počasi zibal mimo pokvečen voz. Konji so vlekli žalostno vdani, voznik pa je stopal zraven in mežikal izpod premočene vreče, ki si jo je potegnil čez glavo. Zagledal me jc in skoraj ostrmel. Kaj neki dela ta človek tam pod hrastom? V6e je noro, vse, ljudje in vreme. Moj Bog, ali si vsem svojim stvarem pamet zmešal? »Oče, ali imam še daleč do Podčetrtka?« »Tule je,« je z bičem pokazal v meglo pred 6eboj. »Uh, gospod, strašno! Vse, vse je šlo.« Pogledal me je malce s strani: »Ali so gospod prišli z banovine?« »Ne, ne oče.« — Nisva mogla več govoriti, ne on ne jaz. Ko sem hotel tehtati njegovo misel, mi je prišlo žalostno čustvo, da stopa poleg mene prvi slovenski Job. V Podčetrtku sem se nekoliko posušil in v somraku nadaljeval pot proti Bučam. Na zadnjem klancu pred Bučami je začelo zvoniti. Mirno, otožno, kakor ječi starec v vročici. Toliko sem še videl, kako štrli grozno prazno in okleščeno vejevje v zrak. Tu v Bučah sem prenočil. Zjutraj pa sem gledal vso žalost, ko sem šel k maši. Ljudje gredo po cesti, pa si ne upajo prav pogledati na vso nesrečo levo in desno. Krasni sadovnjaki, ki jih gojita trgovec g. Golič in posestnik Ivane, so polomljeni. To vidiš tik s ceste. Ko vzdigneš oči, pa si se pomaknil v prvi teden meseca novembra. Sprva me ni toliko ganilo to strašno opustošenje kakor nema in trpka žalost ubogih kmetov, ki sem jih gledal okrog cerkve. G. župniku je vzelo besedo. Ta dobri pastir je bil v Ljubljani na duhovnih vajah. Takoj je drvel na banovino, potem še h g. škofu v Maribor. Vse je mrtvo ... Tukaj v Bučah, tem lepem kraju zelenega Štajerja pa stoji pred Bogom slovenski Job... »Ti si dal, Ti si vzel!« »Najbolj nesrečen čas je zdaj, ko nas je zadelo,« mi je pojasnil župnik. »Fiiol tn koruzo ie vzelo — za živino ni ničesar. Pa kako bi rad zda) ljudem takoj pomagal! Toda kako?« Pred pošto stojijo možje in kar nemo strmiio. Kakor bolnik, ki so mu pravkar nogo odrezali in se ne more znajti, ko gleda svoj krcelj, da nima več noge. Tujci, po večini iz Rogaške Slatine in s Kozjega, prihajajo gledat in stresajo z glavami. Pomoč je potrebna, pomoč v kakršnikoli obliki temu slovenskemu Jobu v revnih Bučah tam doli. Ko pišem to raztrgano žalostno poročilo, vidim pred seboj gospo, ki ga bo morda le do konca prebrala. Vidim jo in nagnem se k njej ter ji povem v uho: »Predobra gospa! Tam doli v teh ubogih Bučah je veliko stiske. Tam doli poznam družino s šest majhnimi otročički, dobrimi, vljudn;mi, plahimi, pobožnimi in... lačnimi. Bledikasti so in imajo velike, lepe oči. Vse jim je nesreča vzela, vse. Obleči že dolgo nimajo kaj. Ti otroci so pridni in znajo moliti in peti. Eden se spravi na zapeček in pravi: »Moja mamica je vsa zlata: Zlate so njene oči, zlati so njeni lasje, zlata so njena usta zlato je njeno srce ...« Njih mamica stoji pred sajastim kotlom, v ka- Dobrova pri Ljubljani -božja pot Tujec, ki gre skozi Dobrovo, se sprašuje, čemu so vendar postavili cerkev v tako skrit kraj, ko so imeli na razpolago lepo vzvišeno ravnico tam, kjer stoji sedaj župnišče, ali pa nad vasjo. Odgovor na to nam da i>o\>ožna legenda, ki nam pripoveduje, da si je Marija sama izbrala kraj v zatišju, v dolinici, tako, da popotnik cerkev komaj opazi, ko |)otuje iz Ljubljane. Marija, sama skromna in ponižna, vabi svoje častilce v samoto, od dnevnega šuma skrite kraje, kjer hoče poslušati njih prošnje in jim pomagati. Ce se smemo zanesti na stara poročila, je že pred skoraj tisoč leti Marija izbrala ta kraj, da pomaga trpečemu človeštvu. Zgodovina, kolikor nam je ohranjena, poroča, da se verniki niso zaman na tem kraju obračali s prošnjami k Mariji. Vir milosti, so klicali romarji Marijo na Dobrovi, in studenček, ki je tekel prej prav za cerkvijo, sedaj pa na severni strani cerkve, je bil znamenje milosti, ki so pritekale po Mariji v cerkvi iz Njenega kipa v oltarju. Ze Valvazor našteva v svoji znameniti knjigi več čudežnih ozdravljenj, ('etrti župnik na Dobrovi Zupane Jernej (1753—1785) pa jih je opisal še več v knjigi, ki nosi naslov jFons gratiarumvir milosti. Veličastne izraze zaupanja je doživela do-hrovska Marija v zgodovini. Kamnita plošča, ki jo je dalo vzidati leta 1682 mesto Ljubljana v cerkvi na Dobrovi, je pričala, da je Marija rešila kranjsko deželo kuge, ki je ob mejah razsajala. Ta plošča ni več ohranjena, ker je bila pozidana potem nova cerkev, napis nam jc pa ohranjen pri Valvazorju. I11 ohranjeni zapiski v župnijskem f Dr, Franc Kogoj V Sal6 ob Gardskem jezeru je v torek nenadoma umrl jeseniški zdravnik, gospod dr. Franc Kogoj, 6tar 71 let. Skoro celo dobo svojega javnega udejstvovanja je preživel na Jesenicah. Pokojnika so kot zdravnika in iskrenega človeka spoštovali vsi. Posebno je bila znana njegova očetovska ljubezen do bolnikov in usmiljenost do revežev. Pokojnik je bil sicer nam nasprotnega političnega mišljenja, vendar pa v javnih bojih vedno dostojen. Svoje verske dolžnosti je redno izpolnjeval. Upamo, da bo za svoja dobra dela pri Stvarniku dobil bogato plačilo, saj je tudi on, izvršujoč svojo zdravniško službo, redno poskrbel, da so že smrti zapi-sani bolniki lahko dobro pripravljeni odšli v večnost. Njegove zemske ostanke so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice v Ljubljani, odkoder bo pogreb v soboto ob 17 k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočemu g. sinu, vseučiliškeinu profesorju v Zagrebu, naše iskreno sožalje! — Pri zaprtju, motnjah r prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frauz-Josef grenčice«. arhivu nam spričujejo, kako so se nekdaj med šmarnimi mašami verniki z zaupanjem obračali do Marije na Dobrovi. Tudi nad 20 sv. maš je bilo nekatere dneve na Dobrovi. Strupena slana janze-nizma in jožefinizma tudi Dobrovi ni prizanesla. Dasi ni bila božja pot popolnoma zatrta, ker je bila cerkev župnijska, vendar se je romanje zelo oviralo in to tudi od strani tedanjih dušnih pastirjev na Dobrovi, ki so bili vzgojeni v mrzlem duhu janzenizma. Pa ta žalostna doba je minila in zopet gledamo vnete častilce Marijine zbrane na Dobrovi. Na prošnjo župnika Nahtigala je sv. Oče Pij IX. s pismom 7. dne 0. avgusta 1858 dovolil odpustke. Kako lepo je moralo biti na Dobrovi 15. avgusta 1872, ko so priromale na Dobrovo vse ljubljanske in okoliške župnije, da izprosijo pomoči tedaj hudo »tiskanemu sv. očetu 1'iju IX. To romanje je organizirala »katoliška družba« v Ljubljani. Ljubljančani so se podali oh 5 zjutraj iz svojih župnijskih cerkva |H»I vodstvom dušnih pastirjev na pot. Citn bolj se je procesija bližala Dobrovi, tem večja je bila množica vernikov. Pri vasi Razori je čakala Ljubljančane procesija 7. Dobrove in Brezovice, na Dobrovi pa se jim je pridružila še ona od Sv. Katarine. V procesiji je bilo, po ohranjenih poročilih, okrog 15.000 ljudi. Zopet drugič so prišli Ljubljančani v procesiji na Dobrovo 2. oktobra 1887 povodom zlate maše sv. očeta Leona XIII. Procesijo je vodil knezoškof dr. Jakob Missia, udeležili so sc jc pa tudi drugi odličnjaki, med njimi knez Krnest VVindisrhgriitz. Tako nam priča zgodovina, da so verniki prihajali k Mariji na Dobrovo, kadar so bili v stiski, pa tudi kadar so hoteli izraziti svojo hvaležnost ob veselih dogodkih. Kako lepo je bilo to. Marija jih ni zapustila. Potolaženi v trpljenju in s podvojenim veseljem so sc vračali domov. Koloraturna operna pevka Pavla Bergof, ki je pred kratkim koncertirala v liologni. Milanu, Rimu in drugih večjih krajih Italije, bo tudi v Jugoslaviji priredila več koncertov. V Ljubljani bo njen koncert začetkom septembra v frančiškanski dvorani. Ljubitcljo glasbe že danes opozarjamo na to pevko svetovnega slovesa. Kaj pa sedanje dni? Ali nc preživljamo težke dni? Sovražniki božji dvigajo glave in hočejo posesti zemljo. Ne bodo jo, če bomo čuječi in iskali pomoči pri Mariji. Ali ne doživljamo tudi veselih dogodkov, ki so nam v tolažbo? Mnogo, mnogo lepega, tolažilnega doživimo. Ali ni naša dolžnost, da se zahvalimo Mariji, ki jc po božji dobroti postavljena, da .»stre kači glavot. Zopet jc prišel čas šmarnih maš, ob katerem je na Dobrovi odprl »vir milosti«. Zopet se bodo zgrinjali okrog Marijinega oltarja na Dobrovi verniki, ki bodo iskali tolažbo in sc zahvaljevali. Potolaženi in z dvojnim veseljem se bodo vračali domov. Letošnja poliožnost, ki bo od 15. avgusta do 12. septembra, ima pred vsem cilj, pokazati vernikom, kje je sovražnik. V tem smislu bodo vsi govori ob nedeljah in praznikih. Vsa pobožnost pa Ik> v znamenju zadoščevanja za veliko bogoskrun-stvo v dobrovski cerkvi v noči na 20. junij. Zato bo ob sklepu pobožnosti 12. septembra pojioldne velika evharistična pobožnost v spravo 7.11 bogo-skrunstvo na Dobrovi, pa tudi v drugih cerkvah jjubljanske okolice in drugod. Na vse to opozarjamo že danes, da bodo vsi romarji prišli na Dobrovo s pravim namenom, in s sprejemljivim srcem poslušali božjo besedo. Mariji v čast in slavo sc bo oznanjala I »ožja beseda in v Njeno proslavo bo vsa pobožnost. Marija pa bo — tako trdno upamo — naše žrtve prav obilno blagoslovila. Opomba: Vse romarje s tem obveščamo, da bodo med šmarnimi mašami ob nedeljah in praznikih sv. maše ob 5, 0, 8, 9 in po slovesni maši Sc ena tiha. Popoldne ob 4 bo pridiga in slovesne litanije. Zadnji dan pn bo evharistična slovesnost oh 3. Zaključno slovesnost bo vodil prevzvišeni g. škof dr. Grcgorij Rožman. Tretjina dolnje-lendavshega okraja pod vodo Kupi naplavljene zemlje v Dol. Lendava, 4. avgusta. Danes, četrti dan katastrofalne povodnji v našem okraju voda še vedno ne pada, ampak ponekod celo še narašča. Pa tudi drugače ni mogoče, saj je padlo od 1. avgusta od 17 naprej pa do 3 zjutraj dne 2. avgusta 1330 mm dežja. Na poplavljenih predelih stoji še danes voda poldrugi meter visoko, ponekod celo nad dva metra. Od v6eh prizadetih sedem občin trpijo najbolj vasi v občini Orešje, kjer je pod vodo cela kolonija Benica, 33 hiš, Glavni ulici v Lendavi. Pince kolonija, 12 hiš, Petišovci, 5 hiš, Centiba kolonija 4 hiše, Trimlini pa cela vas razen 5 hiš. Samo v tej občini je poplavljenih 990ha plodovite zemlje, od tega nad 000 ha njiv, do 250 ha pa travnikov. Materialna škoda na j>oplavljeiiem ozemlju gre v milijone, to tembolj, ker voda zelo počasi odteka, za seboj pa pušča ilovico in blato. Itak že bedno ljudstvo zre s strahom v bodočnost, ako ne bo res izdatne pomoči. Od vode opustošeno in poplavljeno ozemlje v okraju meri okrog 3.500 ha. — Ne odlašajte več s prijavo za izlet na Gross-glockner, ki bo od 14. do 15. avgusta. — Prijave sprejema Izletna pisarna do 9. avgusta, Ljubljana, hotel Slon, telefon štev. 26-45. Pavla Bergof Dva požara Sv. Vid nad Valdekom, 5. avgusla. V sredo, dne 4. avgusta, je začelo goreti ob 4 popoldne gospodarsko ]x»slopje pri Valentinu Ober-šku. V par minutah je bila ludi hiša vsa v ognju. Požar je uničil vse do tal. Zgorelo je vse gospodarsko orodje. 26 ovac in 2 svinji. Konje in drugo živino so rešili. 2ena z dvojčki se je komaj rešila iz postelje, mož pa je v bolnišnici v Slovenjgradcu, ker si je pred kratkim zlomil nogo. Vzrok požara je neznan. Velika Nedelja, 5. avgusta. Včeraj popoldne je divjala pri nas prav huda nevihta, l oče sicer ni bilo, pač pa je strašno treskalo, kakor že dolgo ne. Strela je udarila v hlev Jožefa Kolariča. Sardinje 15, in ga zažgala. Kola-rič je hitel v hlev reševat živino, pa ga je dim omamil, da je padel pod žleb. Zgorel bi bil, da ga niso v zadnjem hipu rešili in z umetnim dihanjem zopet spravili k življenju. Poginila je ena krava in več prašičev. Dominik Pektar - 75 letnik Kdo nc pozna vzornega gospodarstva, mesarije in gostilne, ki slavi po svoji čistoči in dobri postrežbi ter leži tik farne cerkve pri Sv. Jakobu v Slov. goricah? Tu obhaja te dni njen lastnik g. Pe-klar Dominik svojo 75 letnico. Kot nasled. nik svojega že rajnega brata Matije, kateri je bil znan daleč naokrog zaradi svoje dobrote, je Dominik uredil za svoje številne goste prijeten domek, kjer se počuti vsakdo ob pristni kapljici in odlični postrežbi kar najbolje. Slovesu čistoče in izborne kuhinje pripomore njegova ljubezniva soproga g. Jožefa, ki mu stoji v vseh poslih zvesto ob strani. Domačini pa tudi mariborska gospoda radi zahajajo v njegovo gostilno. Dominik Peklar je bil mnogo let občinski odbornik, blagajnik, šolski ogleda in 6odni cenilec. Njegov smisel za čistočo in red se zrcali vsepovsod, najbolj pa v domačem gospodarstvu in posebno v gostilni. G. Peklar Dominik je zvest naročnik »Slovenca« že dolgo vrsto let. K njegovi 75 letnici mu želimo, da bi mu Bog dal preživeti v zdravju čas, ki mu ga je še odmeril. Drobne novice Koledar Sobota. (>. avgusta: Kajetan, spoznavaiec; Do-nat. miičciiec. Akademski hullurno socialni leden v Bohinju Rok /.a priglasitev udeležbe nn akad. kulturno-•ociulnem tednu v lloliinju je potekel. Ker se jo priglasilo nepričakovano veliko, udeležencev i/, vseli krajev Slovenije, naduljnih prijav ne moremo več sprejemali. Udeležence prosimo, da se natančno drže navodil, ki jih daje organizacijski odbor. 1/. Ljubljane odideino v torek, 10. t. m. skupno 7. vlakom ob 11.4«. Do 11 morajo biti vsi prijavijen-ci na gl. kolodvoru. Zberemo se v levem (novem) delu avle. kjer naj vsak odda vodji ekskurzije (z belim trakom okrog rokava) listič s svojim imenom in kovanec z.a 10 din za vožnjo do Bohinja iu za |irevoz prtljage s postaje k Sv. Duhu. Na prtljagi naj ima vsak svoje ime! One, ki bodo že prej v Ljubljani, prosimo, da to store že dopoldne v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5. Kdor bo vstopil šele med potjo, pa hoče četrtinsko vožnjo iz Ljubljane, naj pravočasno javi. da mu kupimo listek ali pa naj si sam kupi polovični vozni listek. Kakor smo že poročali, je za vse udeležence akademskega tedna dovoljena |k>lovifna voznimi, ki velja od 7. do 18. t. ni. Na postaji kupiš celo karto in legitimacijo K 13 (za 2 din), ki velja tudi za nazaj, če je potrjena udeležba na akademskem tednu. S Ptuja vodi udeležence g. prof. S. Cajnkar, iz Celja g. dr. Hanželič, iz Novega mesta gosp. Merhar Miro. Pri teh naj se udeleženci zglase vsaj pol ure pred odhodom vlaka na postaji. Prinesite s seboj ferialne legitimacije, dežne plušče ali kaj |>odobnega, ker v Bohinju plohe niso redke! Akademiki in abiturientje ne pozabite na odejo! Odejo prinesite tudi dekleta! Kdor ima kolo, zelo priporočamo, da ga vzame s seboj, lato velja za glasbene instrumente. V Ljubljano se vrnemo v dveh partijah. Prva odide i7. Bohinja takoj pa zaključku v nedeljo zjutraj, druga (oni, ki pojdejo v planine) pa po dogovoru par dni pozneje. Po zaključku (v nedeljo zjutraj) preneha tudi skupna oskrba. Za neprijavljene ne bomo preskrbeli ne hrano in ne stanovanja! Ves čas so udeleženci dolžni točno se držati navodil organizacijskega odbora. Dnevni red: ob U vstanemo, sv. maša pri Sv. Duhu in pri Sv. Janezu, |>o maši kratko berilo iz sv. pisma in nekaj minut meditacije; zajutrek, dopoldne eno ali dve predavanji 7. debato, kosilo, prosti čas. Po|K)ldne predavanje, večerja, razgovori o aktualnih vprašanjih. nato sku|)iia večerna molitev in počitek. Slov. kat. akad. društva Danica, Zarja in Savica. Bojevniški labor na Brinjevi gori pri Zrečah bo 13. avgusta v prvi vrsti za vse bivše vojake iz svetovne vojne, pa tudi za odslužene kadrovce naše slavne vojske iz bivše Štajerske. Prosimo vse p. n. župne urade bivše Štajerske, da blagovolijo v nedeljo, 8. t. m. opozoriti v cerkvi raz priiuico svoje vernike na to romanje. Glavno oprnvilo bo ob 10 (sv. maša in cerkveni govor na prostem, molitve za rajne in nato tabor bojevnikov). Sveto mašo 1k> imel gosp. arhidiakon Franc Tovornik iz Konjic. Sodelovala bo tudi konjiška godba. — Govorniki na talKiru pridejo iz Ljubljane. KORN Ne odlašajte več s prijavo za izlet z modernim avtokarom od 14. do 15. avgusta na Gross-glockner. — Prijave sprejema izletna pisarna M. OKORN, LJUBLJANA, HOTEL »SLON« Telefon Stev. 2G-45. — Ucputacija poplavljoncev pri g. banu. Včeraj so se na banski upravi pri g. banu dr. Natla-čenu zglasile številne deputacije iz raznih krajev, ki sta jih bridko prizadeli toča in povodenj. Deputacijo iz Dohrcpolj je vodil tamkajšnji župan g. Jože Štrnad, ki je točno informiral g. bana o tej edinstveni hudi uri. ki je zadela Dobrepolje. Enako je poročala g. banu o katastrofi deputacija iz Kostanjevice, ki jo je vodil župan g. Jože Likar, dalje deputacija iz Trate, ki jo je vodil župan g. Janez Mrak ter deputacije iz drugih opustošenih in obubožanih krajev. G. ban je pokazal popolno razumevanje za stisko in bedo opustošenih občili ter izdal nekaj nujnih ukrepov, da se beda ublaži. V prihodnjih dnevih bomo poročali bolj podrobno o javni pomoči opustošenj in krajem. — Bojevniki! V nedeljo, dne 8. avgusta t. I., bo lepa spominska slovesnost v prijaznem Jur-kloštru. Pridni in pošteni bojevniki župnije Jur-klošter so zbrali 52 imen nesrečnih žrtev 6vetovne vojne in jih vklesali v kamen, ki naj priča poznim rodovom o velikanski zmedi evropskih narodov. Ta dan bo blagoslovljen in odkrit spomenik vsem vojnim žrtvam te župnije. Slovesnost se prične ob 10 dopoldne s sv. mašo, katero daruje predsednik BOUVIER, VINO v STEKLENICAH GORNJA RADGONA zveze bojevnikov, g. Ratej. Po slovesnosti bo zborovanje bojevnikov, kjer bodo govorniki obrazložili namen bojevniškega gibanja. Kdor od bojevnikov le more, naj pride v nedeljo 8. avgusta do Rimskih Toplic ali do Laškega in dalje v Jurklošter. Tam sc bomo tudi pogovorili o pripravah za vseslovenski bojevniški dan 20. avgusta na Brezjah. — Zveza bojevnikov. — Sprejem dijakinj in dijakov v znano trgovsko učil isčc »Christufnv učni zavod, Ljubljana. Domobranska 15. Ravnateljstvo daje v pisarni vse informacije za vpis v enoletni trgovski tečaj in raz|>oSilja brezplačno nove prospekte in icvestja. Interesenti naj pišejo |*>nje. — DuIiomip iajr za učitelje. V ponedeljek, 0. avgusta se pričnejo duhovne vaje za učitelje pri jezuitih. Kdor se še ni priglasil, naj to stori nemudoma, ali |»n naj pride kar osebno v samostan istega dne ob 0 zvečer. _ Nameravana ukinitev delovodske šole. S prihodnjim šolskim letom nameravajo na Srednji tehnični šoli v Ljubljani ukiniti I. letnik delovodske šole, ker so učne moči preobremenjene z učnimi urami, novih pa ne morejo nastaviti. S tem bo izgubil naš obrtni naraščaj možnost stro-kovno-teoreti*ne Izpopolnitve, ki mu ie za poklic zelo koristna in potrebna. Namesto, du bi se našim mladeničem omogočilo še več strokovne |>odlage, da ne bodo tujci odjedali pri nas boljših poklicev, sc jim jemlje še Ia možnost izobrazile. Imamo preveč intelektualnih delavcev, premalo pa strokovnih, zakaj se |k>Icih rajši ne zmanjša dotok prvih, če se mora izvajati varčevanje celo pri izobrazbi naroda. Apeliraluo na Srednjo tehnično šolo in kraljevsko bansko upravo, da ukreneta vse potrebno za ohranitev naše delovodske šole. — Več prizadetih staršev. — Velikodušen dar. Podžupan mestne občine Novo mesto, g. Josip Turk, je daroval Vincencijevi konferenci v Novem nieslu 500 din, ki jih je prejel kot nagrado za neko uspešno uradno poslovanje. Za ta velikodušni dar izreka konferenca plemenitemu dobrotniku revežev najiskrenejšo zahvalo. Bog plačaj! — Ravnateljstvo državne nižje gozdarske šole v Mariboru razglaša, da je rok za vlaganje j)rošenj za sprejem v enoletni tečaj podajšau (io 1. sep-tembra 1937. Pri navedenem ravnateljstvu se dobe vsa |K>jasnila glede pogojev za sprejem v enoletni lečaj. Zadevne vloge je treba kolkovati z bano-vinsKini kolkom za 10 din. — Pri težki stolici napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve časi naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. 0*1. res. S. br. 80174/tf. , -— Pozorl Velika vrtna veselica s koncertom v Čatcžkih toplicah bo v nedeljo 8. avgusta. Svira gasilska godba iz Rajhenburga. Vstopnine ni. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na prihod, njo nedeljo 15. avgusta. — Kam gremo v nedeljo 8, avgusta? Vsi na prireditev prostovoljne gasilske čete Kozarje-Pod-smreka, ki bo na vrtu g. Trobca Jakoba v Kozarjah. Vsi prav vljudno vabljeni! Odbor. — K večerni plavalni tekmi Ilirija : Fiiimaiin dne 12. t. m. priredi »Putnik« avtobusni iz.lct na Reko. Informacije v biljetarnah »Putnika . — Za dotok nemških turistov. Znano je, da bi Nemci radi prišli na jiočitnice v Jugoslavijo, zlasti v Slovenijo. Vendar pa dotok nemških turistov ovirajo stroge devizne uredbe nemške vlade, ki dovoljujejo za turistične namene le oddajo 400.000 nemških državnih mark na mesec. Zveza za tujski promet ter druge korporacije so se zelo trudile, da bi nemška Narodna banka povečala kvoto deviz za nemške turiste v Jugoslavijo. Po skoraj dvame-sečnem trudu se je posrečilo, da je za nemške turiste v Jugoslavijo dovoljen še nov znesek 200.000 mark na račun novemberske in decemberske kvote tako, da bodo mogli nemški državljani na počitnicah v Jugoslaviji, v glavnem v Sloveniji ter Dalmaciji, uporabili ta znesek, medtem ko seveda novembra in decembra meseca teh turističnih mark nc bi mogli uporabili. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si uabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašaneinu optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Ljubljana Biserna maša slolnega kanonika Ivana Sušnika bo v nedeljo 8. t. m. v Ljubljani v Šcnklavžu. SPORED CERKVENE GLASBE: ob pol 10. ob slovesnem vhodu! 1. Rihar: Mašnik biserni, pozdravljen! (Mešani zbor z orkestrom.) 2. Pri maSi: Kimovcc — Missa pastoralis bre-vissima. (Mešani zbor z orkestrom.) 3. Introit: Koral. 4. Kimovec: Gradual (moški in mešani zbor z orkestrom). 5. Po darovanju: Lepa si, roža Marija! (ljudsko petje z orkestrom). 6. Haydn: Zahvalna (ljudsko petje z orkestrom]. 7. Rihar: V zakramentu (mešani zbor z orkestrom). Opombe. Maša sc bo to pot prvič pela s popolnim orkestrom. — Gradual je zložen nalašč za to slovesnost; moški glasovi se živahno menjujejo z ženskimi. Riharjev tako značilni, slovesno vzneseni, dra-matsko izredno razgibani »V zakramentu /6e sladkosti«, se bo po presledku dveh rodov zopet enkrat razlegal po ljubljanski stolnici. Tokrat prvič z orkestrom. Na zemlji ga Rihar sam ni nikoli tako slišal; pa upamo, da bo še v nebesih vesel, ko bo videl, kako njegova skladba danes še lepše zveni kakor njegove dni. Posebnost pri tej slovesnosti bo ljudsko pefe z orkestrom. Prvi poskus ljudskega petja v Št. Vidu nad Ljubljano se je lani pri novi maši sijajno ob-nesel. Vsa cerkev je grmela, godci so godli, trobentači trobili, da jim je pot lil z obraza. Vse je bilo v ognju. Celo nekaj ometa je med petjem padlo z oboka. Ljudi je to še bolj navdušilo: »Tako smo peli, da je omet z oboka letel,« so se ponašali. — Ali je prav zavoljo petja, ne vemo. Gotovo pa je, da je prav ljudsko petje — dasi je tudi zbor zelo lepo pel — dalo novi maši največji sijaj. Le gospodje pri oltarju, ki so med darovanjem za novo-mašnika začeli moliti svoje duhovniške dnevnice, so menda knjige kar pozaprli, z ljudmi potegnili in iz vsega srca prepevali. — Ljubljanska stolnica je po ljudskem petju že znana — upamo, da bo v nedeljo ljudsko petje doseglo višek. * 1 Za izletnike io turiste bo sv. maša jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15. I Rokodelski oder v Ljubljani uprizori drevi ob pol 9. in jutri zvečer ob isti uri na vrtu Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12, veseloigro ■Detektiv Megla«. Prijatelji lepe igre in vesele zabave nc zamudile ugodne prilike in obiščite vsi nocojšnjo ali pa jutrišnjo predstavo v Rokodelskem domu. Če bo slabo vreme, bo prireditev v dvorani Rokodelskega doma. Vstopnice si nabavite v pred-prodaji, in sicer danes od 5. popoldne naprej in jutri od 10. do 12. v Rokodelskem domu. I Itrivska razstava v Ljubljani. Zadruga brivcev, frizerjev in kozmelikov v Ljubljani pripravlja nn jesen, to jo meseca novembra veliko proslavo 50-letnice svojega združevanja. Brivsko združenje je eno najstarejših v Ljubljani in tudi seveda eno najstarejših v državi. S to proslavo bodo združene razne prireditve, kakor strokovna tekmovanja, lepa razstava in druge prireditve. Ljubljanski brivci bodo na lo svojo veliko prireditev povabili Seveda tudi svoje tovariše iz vse Slovenije in zastopnike iz drugih krajev Jugoslavije. 1 Promcaadni koncert. Turistični odbor za me- sto Ljubljano priredi dravr ob pol 9, promenadni koncert na križišču Ceste V. in VIII. v Rožni dolini. Igrala bo godba Vič-Glince pod vodstvom kapclnika g. Oorjupa Franca. I Racija na berače. Včeraj je ljubljanska |H>li-cija temeljito pregledala vsa predmestja in sredino mesta. V Ljubljano se je namreč zo|>et naleplo vse polno poklicnih beračev, ki so jMMebuo nasilni ob petkih. Med drugim so stražniki privedli na policijo celo družino iz Prekmurja, ki se je peš pretolkla z beračenjem do Ljubljane. Na policiji pa je družinski oče izjavil, da noče več nazaj beračili iz Ljubljane do Prekmurja, temveč iinj pošljejo njega, ženo in otroke po železnici v Prek-murje nazaj. Po poti nazaj pa nc mara več beračiti. Policija bo seveda lo poklicno beraško družino posilila v Prekmurje s prisilnim |>olnim listkom in enako v njihove rojstne občine tudi celo vrslo prijetih poklicnih beračev. Pri današnji raciji pa jo policija moglu ugotoviti, da Ljubljano nadlegujejo sedaj, ko je dela dovolj, le poklicni potepuhi in berači, medtem ko sjiosobni in dela zmožni zdravi moški že dobe kakšno delo, čeprav je težko. 1 še vedno neugotovljciia starka. Pred tremi dnevi smo poročali o samomorilnem poskusu neke zmedene starke, ki 6e je hotela vreči pod dolenjski vlak. Vrgla se je namreč na progo tik za klavnico, od koder jo je s silo potegnil stražnik. Starki je bilo takoj videti, da je zmedena. Na policiji je povedala, da je stara 75 let. v resnici )>a mora hiti starejša. Ime ji je baje Marija Zapluža. Policija je oddala starko v umobolnico .toda še vedno se ne ve, kdo bi la starka v resnici bila. Ime je nenavadno, dosedaj se pa še nihče ni javil, ki bi tako starko poznal ali pogrešal. 1 Nesreča na TyrSevi cesti. Žrtev neznanega kolesarja je včeraj ob pol 3. popoldne na Tyrševi cesti postala žena jetniškega paznika Marija Vid-marjeva iz Jarnikovc ulice 11. Kolesar jo je podrl in Vidmarjeva si je pri padcu zlomila levo nogo. Prepeljana je bila v bolnišnico. I Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor. Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste. Zavedna obmejna Slovenka umrla V Slatini pri Svetini je umrla v svojem 59. letu ga. Marija Elšnik. roj. Krm. po domače Gožparca. Rajna je bila po širni okolici ena najbolj spošto-'anili in uglednih gospodinj. Njeno jx>sestvo, posebno njeni vinogradi, kleli in sadonosniki, so bili vzorno urejeni. Kot vinogradnica je bila ponovno odlikovana radi izvrstne kapljice na različnih razstavah Pred 24 leti ji je umrl mož in zapustil b mladoletnih otrok. Rajna je lako vzorno gospodinjila in vzgojevala svojo družino v duhu svojega rajnega moža, da lahko primerjamo Klšnikovo hišo najvzornejšim hišam in rodbinam. Zanimivo je, da se je rajna Marija ga. Elšnik leta po vojni borila 7. vsemi silami, da bi preprečila, da njen dom ne pride pod Avstrijo. Ko je razmejitvena komisija na licu mesta vsled jiritisku od severa že odločila, da bo spadalo njeno in več sosednjih posestev pod nemško Avstrijo, je ga. Elšnik kot zavedna Slovenka s tako neprimerno železno odločnostjo nastopila proti mednarodni razmejitveni komisiji, da -o sc gospodje pri tej komisiji morali vdati. Generalu Pliveliču, ki je predsedoval jugoslovanskemu delu te komisije, je zabrusila ga' Elšnik tako odločne besede v obraz in ga dolžila, da je 011 kriv, če bo toliko lepih slovenskih jioseslev prešlo v nemško žrelo, da je general Plivelič slopil 3 korake nazaj in salutinil |>red našo slovensko gospodinjo ter je rekel: »Klobuk dol pred tako odkrito narodno zavednostjo štajerske Slcvenkel« Tudi francoski in celo italijanski delegat, ki sta si dala tolmačiti izjavo ge. Elšnik, sta jirislala, da se je meja nasproti Avstriji vsaj toliko korigirala, da so ostala posestvu Elšnik, Dreisibner in še nekatera druga pod Jugoslavijo. Kadar se je v veseli družbi gostov, ki so zelo j>ogo9to prihajali h go-spej Elšnik, omenil ta dogodek, so blago gos|io vedno oblile solze in suma je rekla, da je vesela in jionosna, ker je rešila domačijo izpod nemškega jarma. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, 8. avgusta ob pol 9 dopoldne od domu v Slatini na žuj>-nijsko pokopališče v Svečini. Blagi pokojnici, ki je bila dolgoletna zvesta naročnica našega lista, naj bo domača žemljica lahka! Sorodnikom naše odkrito sožalje! Velenje lepo novo kapelo je postavil kmet iu mlinar Es. Blagoslovil jo jc g. dekan Potokar ob veliki udeležbi faranov. Gasilska Četa v Velenju ima čez 14 dni, dne 22. avg.. blagoslovitev temeljnega kamna za novi gasilni dom. Vabimo! Slovenska Bistrica Po odredbi gospoda bana j>riredi Selekcijsko društvo v torek, dne 31. avgusta na sejmišču v Slov. Bistrici razstavo rodovniškega belega goveda. Po otvoritvi razstave prične ob 9 ocenjevanje živine od oblasti določena komisija. Poznavalci in ljubitelji živine vljudno vabljeni v ohilncm številu. — Odbor. Bled Bled postaja poslednja lela vse bolj vabljivo letovišče tudi za Hrvate, katerih obisk beleži baš v letošnji sezoni izredno zadovoljivo število. Da tudi v tem idiličnem delu Gorenjske spričo tujcev pokažejo svojo hrvatsko zavest in dostojno počaste spomin na njih velikega učitelja in vodjo Stepana Radiča. bodo dali opraviti v |x>ncdeljek, 8. avg., ob 8 zjutraj v blejski farni cerkvi mašo zadušnieo, ki ji bodo prisostvovali Hrvati, ki so na trenutnem oddihu, in oni, ki stalno bivajo na Bledu. Vljudno so vabljeni tudi vsi prijatelji hrvatskega naroda. Poverjcništvo in člani llrv. kult. društva >Napre-di^k se bodo zadušnice udeležili korjiorativno. Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes ob pol 9 dvojni program in sicer šlager film pretekle sezone -Žetev« 7. gla vno igralko Pavlo Vessely in Atilom Horbigerjem. Drugi kriminalni film »Lov na ljudi«, v glavni vlogi Jany Coopcr, pes Rin Tin Tin. Novo mesto Prostovoljna gasilska četa v Brusnicah obhaja v nedeljo, 8. avgusta. 25-letnico obstoja. Ob tej priliki bo tudi blagoslovitev pra|>ora; kutnovala bosta novomeški župan <1 r. Polenšek in njegova gospa soproga Milka. ()l> 9.30 sprejem gas. čet in drugih goslov, ob 9.45 sprejem kuma in kumice, ob 10 sv. maša, nato blagoslovitev pra|iorii. odlikovanje 17 gasilcev in mimohod čet. Na Goren-čcveni vrtu pa l sv. maša ob 9, na l Trši ji gori ob 9. Pri frančiškanih v Mariboru bo sv. maša za izletnike, ki nc odpeljejo s prvimi vlaki, zjutraj ob čelrl na pet. m Ravnateljstva srednjih šol opozarjajo šlarše, ki imajo otroke za srednjo šolo, da si pravočasno oskrbijo davčna potrdila, brez katerih je v|>is nedopusten. Obitelji, ki nameravajo sprejeli na stanovanje in hrano srednješolce, naj si preskrbe potrebno dovoljenje pri šefu Protitubcrkulozncga dispanzerja. in Seznam davčnih osnov 7.a jiridobnino za lelo 1937 niariliorskih industrijskih obratov je do 1(5. t. ni. razgrnjen na vložišču mestnega poglavarstva med uradnimi urami. Ker bo seja davčnega odbora 17. t. m. ob 9 dopoldne, se interesenti vabijo, da se tega dne seznanijo s predpisi. m Hotel Orel ob sobotah in nedeljah koncert. Na terasi v višinskem zraku, dobro budjeviško :n Tscheiigijevo pivo. m Slovensko obrtno društvo vabi vse obrtništvo v Mariboru, da se v nedeljo ob pol 9 do-jioldne na glavnem kol. udeleži sprejema varaž-dinskih tovarišev, ki si nameravajo ogledali Mariborski leden in elektrarno Falo. m Smrtna kosa. V splošni l»olnišnici je umrl 09-letni Štefan Kancler. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sošalje! • m SSK Maraton poziva vse svoje aklivne liiliko-allete na seslanck, ki se lx> vršil danes poj?oldnc ob .5 na Livadi. in Smrt ugledne gosj»e. V Ribnici na Pohorju je včeraj umrla gospa Katarina Šeber, soproga posestnika in tiskarja. Pokojna jo bila srčno dobra gospa iu znana ler spoštovana v vsej Ribnici in daljni okolici. Truplo pokojnice so j>repeljali v Maribor, kjer bo jutri por>oidne ob 4 pogreb iz mestne mrtvašnice na mestno jiokopališčo. Pokojni naj sveti večna luč, žalujočim sorodnikom našo loplo sočutje! m Hutterjeva stanovanjska kolonija na Pn-breiju bo dobavljala tok od mariborske mestne občine. Podpisana je bila pogodba, j>o kateri tvrdka llutter ne l>o gradila svoje lastne električne centrale za njeno stanovanjsko kolonijo, temveč ji bo dobavljala tok mestna občina mariborska. Tok za jx>goii vodne črpalke se bo zaračunaval po industrijski eni, dočim bo tok za razsvetljavo jx> ceni, kakor ga imajo drugi. m Smrtna nesreča na Ruški cesti. V četrtek zvečer se je na Ruški cesti zgodila liesreču, katere žrtev je jx>stal 54-letni upokojeni železničar iti raznašalec >Slov. doma; g. Jakob Satler. Satler se je okoli četrt na sedem, jx>tem ko je raznesel »Slov. (lome naročnikom v Studencih, s kolesom vračal po Ruški cesti v mesto. Na oglu Ruške ceste in Smoletove nlice, j*} kateri se jo z vozom pripeljal hlapec Franc Bratuša iz Maribora, .je prišlo med obema do karambola, pri kalerem jc Satler dobil tako ležke notranje poškodbe, da je obležal nezavesten in da so ga morali prepeljati v liol-nišnico, kjer je zvečer ob 10 umrl. S tragično umrlim g. Satlcrjem in z njegovo rodbino, ki jc izgubila z njim skrbnega očeta, sočustvujejo vsi, ki so ga jKiznali. Naj v miru počiva! in Elektrifikacija Pesnice. Mariborsko elek-Iriško podjetje ima v načrtu elektrifikacijo Pesnice ter so v ta namen žc bila pogajanja z Zadružno elektrarno v Pesnici. Pesniški vod bi bil priključen že obstoječemu svečinskemu vodu. m Difterija. Posestniku Janezu Fekonji iz Ploderšnice v Slov. goricah je kar pet otrok obolelo za difterijo. Drugih slučajev liolezni dosedaj še ni bilo. 111 Požar. Posestniku Mihaelu Gunglu /. Zg. Porčiču je zgorelo stanovanjsko |K>slop.je s hlevi. Škoda znaša 15.000 din. Požar je nastal zaradi slabega dimnika. Celje c Iz duhovniške službe. Mestni kaplan g. Lupše Martin je zapustil Celje ler odšel na novo službeno ineslo v Jaronino pri Mariboru; v Celje pa je prišel g. Franc K o r b a n , dosedaj kaplan v Trbovljah. c Socialno čutečim Celjanom! V najbližji okolici Celja živi številna družina v veliki bedi in pomanjkanju. Dne 28. julija sc je število družinskih članov pomnožilo Se /.a enega, rodil se je namreč osmi otrok, kateremu pa še doslej nišo mogli najti krstnega botra. Zato se obračamo tem potom na socialno čuteče Celjane, da bi se kdo javil in šel za botra. Naslov se izve v podružnici »Slovenca v Celju. c (ribanje savinjskih hmeljarjev. Hmeljarji opravljajo v svojih hmeljiščih sedaj zadnja dela pred obiranjem hmelja. Dasi se bo obiranje pričelo že čez dober teden, so še dosedaj škropili z bakrenim apnom proli peronosfiori. Savinjska rožca je radi stalnega škropljenja lelos lepo zelena, dočim pa bo pridelka najbrže nekoliko manj radi neugodnega vremena. Veliko vprašanje iti obenem najvažnejše so hmeljske cene, ki so pa odvisne seveda od množine hmelja v Iu in inozemstvu. Savinjčani zato komaj čakajo labora hmeljarjev, ki bo v nedeljo, 8. avgusla, v Roblc-kovi dvorani v Žalcu, jio leni taboru bo občni zbor Hmeljarske zadruge. Tukaj bodo lahko zvedeli stanje hmeljskih nasadov iz ust znanega strokovnjaka g. inž. Dolinarja, ki je bil sedaj več dni v inozemstvu iu si ogledal drugod hmeljske nasade. Zborovanje hmeljarjev so bo začelo ob pol-devetih dopoldne. c Lahkoatletske tekme za prvenstvo Celja v petoboju se bodo pričele v nedeljo, 8. avgusta, ob poldevelih dopoldne na Glaziji. Obenem j>a jc lo izbirna Jekma za lahkoatletski boj, ki bo v nedeljo, 15. avgusla. na Glaziji med reprezentancama Celja in Maribora. Oba tekmovalca iz Mari-iHira in Celja se bosta borila za dva prehodna pokala, katera branijo sedaj mariborski atleli. c Blazno početje ranjenca. V nedeljo popoldne 1. avgusta je bilo zbranih pri nekem kmetu pri Sv. Ani pri Humu ob Sotli precej fantov, med njimi tudi 16letni steklar Barič Edvard. Fante je gospodar pogostil, okrog treh jiopoldne pa so še vračali domov v litim. Na poti so slišali v sosednji hiši hud pre|>ir, zalo so se ustavili in poslušali. naenkrat pa je skočil iz hiše močan 26 letni posestniški sin, ki je zabodel Barira v desno stran hrbta. Cim je storil to dejanje se je napadalec zgrudil nezavesten na Ha. Imel je namreč 4 rane, ki mu jih je zadal v hiši eden izmed fantov, ki pa mu je srečno ušel. Ranjeni se jc (>|>olekel iz hiše in v svoji silni jezi zabodel prvega. ki ga je dobil, nato se pa onesvestil. Nezavestnega so odnesli domov in je njegovo stanje zelo resno. Barič pa je še sam Sel k bližnji hiši, si iz-pral rano, prihodnje jutro pa ga je rana lako bolela, da je moral v celjsko bolnišnico. Od bolečin |>ohlazneli fant je zadal Bariču 7 cm dolgo rano. c Kino Metropol. Danes »Pesem ohtoiniec (Das Lied klagt an). Ivan Martelanc: Na kongresu zavarovalnih tehnikov v Parizu (Konce.) Naslednji dan točno ob 9 so je že pričela prva razprava in delo so jo vršilo dan za dnem nepretrgano. Kongres je zboroval v znani glasbeni dvorani Sallc Gavcau na Ruc dc la Boctie, kjer je koncertirala svoj čas ludi ljubljanska Glasbena Matica. To delovnem redu kongresa se za vsako razpravo izvoli novo predsedstvo iz članov glavnega odbora, vsaki seji predseduje zastopstvo iz druge državo. Ako po sumarnem predavanju in resumeju vseh razprav, ki so o dotičucm predmetu bile spisane o priliki kongresa, debata ni končana dopoldne, se nadaljuje popoldne. Po dvanajst, 15 govornikov se je javilo k posameznemu predmetu, tako da se je vsak problem res temeljito obdelal. Vse razprave na kongresih so vrše v štirih jezikih: francoski, nemški, angleški in italijanski. To nekoliko moti in utruja. Vsaj na dva jezika bi lahko skrčili razpravljanje in prevajanje. Saj je znano, da mora vsakdo, ki hoče znanstveno in do neko mere tudi praktično delati v zavarovalstvu, razumeti vsaj dva jezika, nemški ter francoski ali angleški; šo prej angleški kot francoski, kajti klasična dežela zavarovalstva je pač Anglija. Toda, na podobnih kongresih nc igrajo vloge zgolj praktični ali znanstveni vidiki, ampak ludi vprašanje prestiža; do leta 1981 so sc razprave vršile le v treh jezikih, na zadnjem kongresu v Rimu so Italijani spretno uvedli še italijanski jezik kot uradni. Prvi dan kongresa (predsedujejo Švicarji, predsednik odlični strokovnjak v zavarovalstvu prof. dr. S. Dumas) jo veljal ocenjevanju zrako-plovskega rizika. Vprašanje zanima tudi nas, saj gredo preko naših krajev redne mednarodne zra-koplovsko zveze. Na kongresu so jc poudarilo, da jo število in obseg nesreč ponajveč odvisen od izvežbanosli lelalcev iu izdelave letal. Obojno se boljša od leta do leta. Zanimive podatke so razložili Kanadci, kjer se letalstvo silno hitro širi. Tovorni promet je v zadnjih 3 letih narastel od 3 milij. na 'JO milij. funtov letno, število jiolnikov pa od 52.000 ua HO.OOO lelno. V tem času se jc povprečna brzina letenja povišala za 30 do 40%, prav tako se leti vrše točno po dnevnem voznem redu brez ozira na vremenske razmere, kar vse seveda zelo vpliva na dobrost rizika. Pri statistiki nesreč sc jo ugotovilo, da največ nesreč konča s smrtjo. Zanimivi so v tem oziru podatki za Anglijo. Na rednih angleških progah jc bilo leta 1930 prevoženih 9,092.000 milj z 208.700 jiotniki ter so vsi potniki skupno prevozili skoraj 40 milij. milj. Ponesrečilo sc je vsega 11 potnikov in 10 prometnikov, od lega 11 na nočnih lotih broz politikov, lzprašanih pilotov ima danes Anglija žc nad 3000. V soboto, 19. junija jc pripadlo predsedstvo Italijanom (preds. prof. Paolo Medolaghi, predsednik aktuarskega instituta v Rimu) ler so jo vršila razprava o statistikah v nezgodnem zavarovanju. Prevladalo jo mnenje, da bo nastavek koristne in točne statistike težaven, ker so krajevne in pravne ter delovne razmere v posameznih deželah in posameznih razdobjih kaj različne. Prizadevanja v tej smeri še niso prišla dalje kot konfcrenca, ki jo jc leta 1923 sklical Mednarodni urad dela in ki so se je udeležili statistiki iz vseh držav, člaiiic Društva narodov. — Zanimiva je ugotovitev, da pretrpc moški pri delu sorazmerno več nezgod nego ženske, v starejši življenjski dobi •/opet več kot v mlajši; v 45. lotu doleti dvakrat, pri 00 letih trikrat loliko delavcev nezgoda kot dclavce pri 20 letih. Zelo so nezgodno zavarovanje razvili Američani, tako da je ameriški delavec pred nezgodnimi posledicami skoraj najbolje zaščiten. Praktični Angleži (C. E. Puckridge, Prudential, London) poudarjajo, da na potek in obseg nezgodnih posledic znatno vpliva zaposlitev ali nezaposlenost v posamezni stroki. Posebnost angleškega socialnega nezgodnega zavarovalstva je v tem, da krije riziko pri zasebnih zavarovalnicah. — Vso navedene komponente nezgodnega rizika, sestavo kakršnekoli statistiko in njeno primerjavo tako komplicirajo, da zgolj številčni podatki za prakso in znanstvene namene skoraj niso rabni. Le Ncmci (dr. Dobernack, svetnik ministrstva za delo) so lahko s ponosom ugotovili, da so brez statističnih osnov dosegli zboljšanje nezgodnega rizika v industriji in zmanjšanje nezgod z obsežno smotrno akcijo za preprečevanje škod; narašča pa število smrtnih nezgod v kmetijstvu, kjer se strojno obratovanje šele uvaja. Trclji dan je bila na vrsli razprava o socialnem zavarovanju v razmerju do prosrbnih ustanov delodajalcev. Predsedovali so Angleži, ki pa so na tem kongresu pokazali, da se znajo tudi razvnemati v debati pri zagovarjanju svojih trditev. Pred vsem so je tu podal lep pregled, kako jo urejena v posameznih državah preskrba delov- nih stanov. Tako v Nemčiji pretežno v obliki socialnega obveznega zavarovanja, v Avstriji v do-polnllnem zavarovanju, klasična dežela skupinskih zavarovanj; Amerika pa jc zelo razvila preskrbno zavarovanje v zasebnih pogodbah delavcev in nameščencev. Prvič smo ob tej priliki slišali podrobnosti o preskrbi delavcev v Italiji po zakonu o korporacijah: v primeru nokrivdno smrli delavca pripade 50% njegovih zadnjeletnih prejemkov svojcem skozi toliko mesecev, za kolikor mesecev jo bil plačan prispevek. Švedi so poudarili svojo zakonodajo, ]>o kateri mora vsak državljan od 18. do 65. leta biti zavarovan za primer starosti in onemoglosti. Podrobnosti to širokopotezno preskrbno zamisli so prav zanimive. Naslednje tri razprave (prva v torek, 22. juii. o pozavarovanju pod predsedstvom Američanov; druga v sredo, 23. junija o vplivu obrestne mere na zavarovanje pod predsedstvom Japoncev; tretja o raznih vprašanjih požarilT>ga zavarovanja isti dan popoldne jiod predsedstvom Madžarov) so tikala posamezna, povsem strokovna vprašanja iz zavarovalstva in so vodila prav tako do zelo zanimivih debat. Ob koncu kongresa jc prišlo na vrsto še vprašanje, kje naj sc vrši prihodnji kongres. Zelo so se potegovali zanj Japonci. Kongres sc bo namreč vršil lcla 1940, torej prav v letu velikih jubilejnih proslav 2000-lctnico japonskega cesarstva v Tokiu. Že jc kazalo, da bodo Japonci s svojim predlogom zmagali. Kar se so oglasili Američani, ki so zahtevali. da se vrši kongres v Ameriki, kjer bi se moral kongres vršiti že lela 1931, pa jc bil zaradi gospodarske krize odpovedan. (Takrat so ga na kljub Američanom iz nekega ponosa organizirali Italijani!). Razmerje glasov pa je bilo tako enako, da je predsednik naprosil oba naroda, naj svoje predloge umakneta. Stavljen je bil nato novi predlog, naj se prihodnji kongres vrši v Švici, in la predlog je bil sprejet — soglasno! Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 31. julij t. I. izkazuje sledeče glavne postavke( vse v milj. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom z dne 22. julija t. 1.): Aktiva: zlato v blagajnah 1655 (0.8), zlato v inozemstvu 31, skupaj zlata podlaga 1686 (0.8), devize izven podlage 723.3 (—33.9), kovan denar 384.9 (—34.9), posojila menična 1331.2 ( + 5.5), lombardna posojila 249.4 (+1.1), posojila skupaj 1580.6 ( + 16.3), razna aktiva 1507.7 (+71.1). Pasiva: denarni obtok 5687,2 H-273.9), obveznosti po vidu terjatev države 19.5 (—£4.9), žiro računi 1198.9 (—170.7), razni računi 959 ( + 15.61, skupaj obveznosti po vidu 2177.4 (—220), razna pa. siva 312.6 (-30.9). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7864.6 ' +53.8), podlaga s primom 2166.6 (+1.11, od lega zlato v blagajnah 2126.9 (+1.1), skupno kritje 27.54 (27.72), od tega samo v zlatu 27.04 (27.21). Kot je iz tega izkaza razvidno, sc dcnarn; obtok v zadnjem času prav izredno zvišal, saj znaša 273.9 milj. din več kot pa po izkazu z dne 22. julija t. 1. Sploh moremo opažati stalno postopno dviganje našega denarnega obtoka, tako da se približujemo najvišji meji, do katere jc denarni obtok 6Cgal v letih pred krizo. Tudi postavka razna aktiva jc v zadnjih mesecih izredno narastla. V tej postavki so obsežene tečajne diference raznih deviz, ki se ne računajo v podlago, potem klirinški čeki in dobroimetja iz kli-ringa ter menda delno tudi lombardna posojila. Trgovci zahtevajo kontrolo nad karteti Na plenarni seji belgrajske trgovske zbornice je bilo govora ludi o karlelih. Govorniki so obsojali politiko cen, ki jo vodijo karteli; nekateri «o celo zahtevali, da sc karteli sploh prepovejo. Končno jo bila sprejeta resolucija, ki zahteva: 1. obvezno registriranje vseli kartclov, 2. državno kontrolo nad karteli, 3. znižanje carine na proizvode vseh karle-liranih podjetij, ki izkoriščajo zaščitno carino z večjim odstotkom dobička, kakor pa ga dopušča zakon, 4. obvozno maksimiranje con proizvodov tistih ' karteliranih podjetij, ki so istočasno ali člani mednarodnih kartelov ali pa so afiliacije inozemskih karteliranih podjetij. 5. znižanje carine in maksimiranje cen produktov karteliranih podjetij, ki vsled obstoječih deviznih in drugih težkoč izkoriščajo ta položaj in prodajajo svojo produkte nad uvozim pariteto. V ustanovi. ki bi imela nalogo, da nadzira kar-lele, da skrbi za znižanje carin in maksimiranje cen, bi morale biti zastopane ludi trgovske zbornice in trgovski odseki skdpiVili zbornic. Gornje ukrepe bi bilo t-rtsba podvzeti lakoj in to tem prej, ker se jc tob^(inV;,nedovoljenega tlela kartelov lakoj pokazalo v ^J.meiii poslovanju pri prizadetih industrijah. *><«t Tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov Minister pravde jc v sporazumu z ministri financ, trgovine in industrije ter kmetijstva izdaj sledeča avtentična tolmačenja uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov: 1. Avtentično tolmačenje odst. 5. čl. 3. v zvezi z odst. 9. čl. 3. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi: Dolžnik kmet. ki ima v smislu zadnjih dveh 6tavkov odst. 5. čl. 3. pravico do znižanja dolga, nima pravice do tega znižanja tudi proti siromašnemu upniku.« 2. Avtentično tolmačenje čl. 5. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov v zvezi z odst. 1. čl. 2. iste uredbe, ki se glasi: »Kmet, čigar posestvo presega površino 50 hektarjev odnosno družinska zadruga, čije posesivo presega površino 100 hektarjev orne zemlje, a dolg jim ne presega 500.000 dinarjev, se ne morejo koristiti z ugodnostjo iz odst. I. čl. 5. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.« 3. Avtentično tolmačenje čl. 43. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi: »Čl. 43. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov sc nanaša lako na kupce zemljišča, ki jc prišlo pod agrarno rclormo kakor ludi na tiste, ki so zemljišče kupili iz proste roke.« Žitni trg Borza Dne 6. avgusta 1937. Denar Angleški funt je ostal neizpremenjen, notiral je na ljubljanski borzi 238 den., na zagrebški 237.20—238.80 (238), na belgrajski pa 237.20 do 238.80. Avstrijski šiling je notiral v Ljubljani 8.50 do 8.00, v Zagrebu 8.55—8.65 (8.00), v Belgradu pa 8.51-8.61. Nemške marke so notirale v privatnem klirin-dti na ljubljanski borzi 12.74—12.94, 114 zagrebški 12.72—12.92 (12.82), za 15. septembra, ultimo septembra in ultimo oktobra 12.75—12.95 (12.85), za ultimo novembra pa 12.80 bi. Na belgrajski borzi so marko notirale 12.73—12.93. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.275 do 30.975 (30.625), v Belgradu pa 31 bi. Lire so nudili v Belgradu po 218. Ljubljana — tečaji s primo 111. Amsterdam 100 h. gold..... 2393.65-2408.25 Berlin 100 mark......1711.52—1758.40 Bruselj 100 belg...... 730.45— 735.52 Curih 100 frankov..... 990.45—1003.52 London t funt.......215.81— 217.87 Newyork 100 dolarjev .... 4307.20-4343.51 Pariz 100 frankov...... 102.55— 103.99 Praga 100 kron....... 151.33- 152.43 Trst 100 lir........ 227.70- 230.78 Devizni promet jc znašal na zagrebški borzi 2,910.008 din, na belgrajski pa 3,433.000. ('tirih. Beograd 10, Pariz 16.325, l*on—80, 7% posojilo Drž. hip. banke 08.30—100, 4% sev. agrarji 51.50—83, Trboveljska 240-250. Zagreli. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 89 den., agrarji 52.50—53 (53.50) ,vojna škoda promptna 405—107 (407), 4% sev. agrarji 52 den., begiuške obveznice 70 den., dalm. agrarji 74_75, 8% Blerovo posojilo 93.50—94.50, 7% Blerovo posojilo 83.50—84.50, 1% posojilo Drž. hip. banko 100 den., 7% slab. jiosojilo 85—80. — Delnice: Narodna banka 7150 den., Priv. agrarna ban-,ka 195—196, Trboveljska 240 den., Giitmaiiii 55 bi., Olj. sladk. tov. 190—200, Raguzea 385—400, Oceanija 240 den., Jadranska plovidba 380 den. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 9050 den. (90.50—91. vojna škoda promptna 406.50—407 (100—100.50), dalm. agrarji 74.50 den. (74.75), 8% Blerovo posojilo 91—94.25, 7% Blerovo jiosojilo 84.25—84.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 den., 7% stah. posojilo 87 den. (87). — Delnice: Narodna banka 72 ( i ganskii gl.isbu, 23.1.) Jaz/, — Trst-Milan: 17.1.', Plesna glasba, 21 Igru, nuto simfonični koncert — Itim lluri: 21 Operu TurandoU — Vraga: 20.10 Orkestralni kon-eerl, 22.3.1 Večerni koncert — 1'aršava: 20 '/.n Poljake v tujini, 21.03 Plesna glasim — A'rmriia: 20 lla/.lfčni zabavni programi — Slrassbourg: 21.30 Lorcuskl večer. Kulturni obzornik Bolgarska „Slovanska beseda" Bolgarija postaja dežela, ki se zanima vse-bolj za slovanstvo in za katero se prav tako vedno bolj zanimajo tudi inozemska slovanska društva. Saj so samo lanskega leta obiskali Bolgarijo slovanski zdravniki, lekarnarji, etnografi in geografi, l>evci itd. itd. V Bolgariji obstoja Slovansko društvo* ter žo 58 let tudi >Slovanska beseda -, ki^se jo zdaj odločila, da izdaja poseben časopis, posvečen izključilo slovanskim potrebam iu saino-spoznavanju. V uvodni številki v članku »namesto programa« jo jiodčrtana pravica Slovanov do sonca ua zemlji ler podčrtana maksima, da jo Ic v edinosti moč Slovanov ler je zalo Iroba, da se spoznamo kulturno, zavedajoč se, da imamo ludi mi Slovani kaj prinesti v občečloveško kulturno zakladnico. Po zgledu češkega »Slovanskega pfe-lileda« in sSlovanske revije«, ki jo žal prenehala izhajati, poljskega • Rucha slovviaiiskega in našega — tudi na žalost — žc pokopanega »Slovanskega sveta«, jc uredniški odbor bolgarske revije začel izdajati »Slovansko besedo«, ki obeta, da se bo razvila v lopo, posnemanja vredno slovansko revijo. V prvih treh številkah, ki so izšle dozdaj, so izšli sledeči zanimivi članki: O novi sovjetski konstituciji (prof. Genov), O »estdesetletnici VVoj-ciecha Kossaka (O. Barbar), O Hristu Petkovu (St Stani m i rov), O umetnostnem življenju v Sofiji 1. 1936 (Vera Puškareva-Pehlivanova). O Puškinu (I. Racv), Ob stoletnici kulturnega panslavizma, o šafariku in Kolarju (dr. Bobčev), Pregled češke literature (N. Noel. ki jia je jiozabil na K. Čapkal). O Aleku Konstantinovu (Kolednrov), O zblizun.iu in sodelovanju ined južnimi Slovani (N. Stanev), U Botevu iii Itakovskem (i liudžuv), O A. Muhi in slovanstvu (prof. Badžov) itd. Poleg teh rnz-pravic pa ima revija lope preglede slovanskih prireditev v Bolgariji, pregled dogodkov v slovanskih deželah, poročila o slovanskih prireditvah v Sofiji (koncerti, drame, predavanja), tople nekrologe l>onienibnim slovanskim delavcem (šalda, Kramat) ter jo obenem glasilo svojega društva Slovanska beseda , o katerega delovanju redno obvešča svoje člane. Predvsem pa želim ob tej priliki poudariti, da je v zadnji številki izšel ludi članek slovenskega sotrudnika dr. J. C. Oblaka o rslovantlni, alpinizmu in turizmukjer podaja svoje mnenje o slovanski duši ter o slovanskih gorskih jiokra-jinnh. Pri tem jo našel lepo besede za le|ioto Slovenije, ki »edina od vseh slovanskih pokrajin sega v alpsko področje iu o kateri lahko smelo reče, da predstavlja sploh eno najzanimivejših pokrajin sploh. Ponosno se dvigajo na severu mogočni planinski velikani — Julijsko Alpe in živo-pisno Karavanke: tako grotesknih in individualno tvorjenih oblik no najdemo niti v sami Švici. Na jug in na vzhod se spuščajo prijazni holmi, obrastli s trlo, a na zapad razkriva svoje jiodzem-ske krasote goli Kras, ob katerega udarjajo srebrni valovi Jadranskega morja. Toliko raznolikosti na tako malem prostoru: kratko: ta zemlja jo posebno primerna za turizem!« S takimi besedami je dr. Oblak predstavil Slovenijo Bolgariji ter je ob koncu naglasil še |>otrebo tesnejšega sodelovanja Slovanov v medsebojnem turizmu in obiskovanju slovanskih zemljepisnih lepot. izmed ostalega drobiža pa bi opozoril samo na sporočilo direktorja trgovske zbornice g. Dim. Hogoievifa o pogajanjih, ki tečejo med Jugoslavijo in Bolgarijo, da se ustvari skupen denar za obe državi v znak praktično Izvedenega večnega prijateljstva mod obema narodoma. Denar naj bi se imenoval -dinarlev« (skrajšano: dinlev) ter bi se emitiral v emisijskih bankah od 100 milijonov za Jugoslavijo 75 milijonov, za Bolgarijo pa 25 milijonov. Revijo, ki jo urejuje SI. Kolednrov, in stane lelno 60 levov, vsem prijateljem Bolgarov toplo priporočamo (Sofia, ul. Itakovslii ur. 127). Id. * Anflleški roman o katoliških mučrnikih v .lu-ffliji. — Od začetka tega stoletja datira na Angleškem preporod tako imenovane katoliške literature, od tedaj, ko jc sin anglikanskemu primasa llugli Benson konvertiral in postal začetnik dveh važnih tokov v angleškem kulturnem svetu, namreč znanstvene revizije angleške zgodovine ter početnik izrazito katoliške literature. On sam je odlično spojil obe gesli v svojih zgodovinskih romanih, med katerimi je najbolj znan Vladar sveta*, ki tudi med Slovenci ni neznan. V zadnjem času je pisateljica Wilfrid II ard napisala nov roman /upad mmca Tudoror (Tudor Sun-set) in zopet podvrgla reviziji elizabetsko dobo, torej čas, v katerem je pognala današnja oblika anglikanizmn. Angleška reformacija sicer datira iz časov Henrika, toda pravi razcvet anglikanske cerkve pa od Elizabete, ki so ji sodobniki In poznejši zgodovinarji prištevali vse čednosti iu odlike, ves razcvet drž.v o in blngobit. Taka živi Sc sedaj v šolskih zgodovinah- Toda preko let jo znaustvo na |>odlagi novih virov prišlo do čisto nasprotnega mnenja. Tako jo konec |,rojšnjoga stoletja zgodovinar Creen poudarjal skopost kraljice ter njeno politično moč — prevaro. V današnjem času pa so raziskovanja odkrila njeno krvoločnost, brutalnost ter žensko nečlmernost. Tako jo je prikazal žo znani Stracheg, pisatelj biogralij v romanu - Elizabeta iu Essex«, še bolj pa katoliški pisatelj Belloe. ki njeni vladi pripisuje nadmoč aristokratsko klike, ki je namenoma otežavala sporazum s Cerkvijo, da -i lahko zadrži zaplenjena cerkvena |iososlva. Wilfrid B ard je za svoj roman preštudirala ogromno znanstvene literature, ter so jiovsem ne strinja niti z Bellocom niti s Stiacheyom V uvodu -e opravičuje, da je danes tuk čas. da »morujo pisatelji mučiti bralce z navajanjem virov, dočim zgodovinarji ne kažejo te gorečnosli: daucs so terja od zgodovinarjev roman ju od romanopiscev zgodovina.: Zato jo v svojem romanu dodala obširno bibliografijo porabljenih virov. To znanstveno pojmovanje romana jo seveda avtorici škodovalo pri umetniškem vtisu. Pisateljica hoče inikazati predvsem zadnje trenutke kraljice IHIzabote, ki jo vladala 40 let ter sc ji jo posrečilo kljub umorom iu zločinom pokazali junakinjo kot veliko osebnost, ki je tnala privezati srca svojih ljudi ler jo prod smrtjo po velikih moralnih mukah, ki jih preživlja, nekako očisti prav |io krščanskem geslu: Ljubite svoje sovražnike! Zgodba sama je precej bleda (tragedija zakona dvorsko dnino kntulikinjc Meg Scro|io in gardnega kapitanu Whitlocka, ki sc vrača li katolicizmu) ter sledi seveda mučeniStvo. Poljski anglist IVI. Tarnonski, ki piše obširno o tem romanu v Kurjeru >varszawskom (13. julija l. !.), piše, da ji! zdaj jio najnovejših virih j>ro-ptičan, da Jc tedaj v resnici šlo 7:1 boj proti veri, ter je |iovratek v naročje katoliške cerkve tedaj veljal za veleizdajo in sc je kaznoval s smrtjo. Včasih pa so sodniki poklonili življenje, samo, čc ju obsojenec bil pripravljen vsaj enkrat j>ri-sostvovnli anglikanskemu bogoslužju. To s|iomiuja docela na rimska mučenja in sodišča, ki so tudi zahtevala samo žrtvovanje kadila ob maliku. T11 temna stran vladanja kraljice Elizabeto, ki ob koncu vendar lo napravi vtis velike kraljico, jc v romanu močno podčrtana ter vpliva z velikimi efekti. Zlasti mojstrski so prizori pri sveti maši in v joči. Srečujemo cele vrsle jezuitov tiiučcuikov, ki so vsi |>oiluiii plastično in živo, kakor so tudi živo predstavljeni sodniki, vohuni, rablji in vodja protikatoliške akcije. Seveda ne pozabi pisateljica ludi na omahljivce in slabiče voljo, ki odstopajo od svojega prepričanja iz strahu pred mukami. Po mnenju poročevalca je la novi angleški zgodovinski roman v resnici knjiga o katoliških mufr-nit ih v Angliji . Id / Zagrizeni sovražniki človeštva Lep posnetek avstralskega parnika »Monterej«, ki je moral na vožnji v Ameriko prestati najhujše viharje. V državi Wyoming uničijo skoraj vso rast množice kobilic, ki jim pravijo »marmonski murni«. Črni roji letijo proti jugovzhodu in preletijo na dan 1 morsko miljo in uničijo vse zelenje, ki ga spotoma najdejo; za njimi ne ostane drugega ko gola pustinja. Ljudje so si izmislili že to in ono, postavili so tudi pločevinasto ogrado, da bi jih spravili na eno samo krajino, kjer ne bi mogle ničesar poškodovati; po njivah so nastavili posode s petrolejem, zastrupljenim rižem in drugo. A doslej je to le malo zaleglo. Oblasti so pozvale ljudi v boj zoper nadlogo. Orožje zoper požrešni mrčes pa so dobili vprav pri mrčesu samem. To je muha. ki ležo jajčeca pod krila kobilic. Iz jajčec se izležejo Učinke, ki se zažro v telo mrčesa, ki nato čez tri dni pogine. »Times« poročajo tudi o galebih, ki so )wileteli 700 morskih milj daleč na izredno gostijo v Wyomingu. Premalo se zavedamo nevarnosti. Človek In mrčes sta si že od nekdaj sovražnika. Mrčes ima za 6eboj veličastno zgodovino samih rekordnih zmag: skozi sto milijonov let je vedno zmagoval in vprašanje je, ali bo tako tudi v bodočnosti. Ko bo zemlja umirala, bo še na poslednji usahli bilki čepel zastopnik mrčesa. Znanstvenik L. 0. Haward, predstojnik majhne armade tehnikov, ki eo z njimi po vsem 6vetu bori obliki trnja in druge, ki jih ne raločiš od okolice, dasi jih potipaš. Čudovita plodovitmt. Naša navadna muha, ki je preživela zimo, bi mogla imoti sama, če bi doživela naravno starost, do jeseni 7'JO milij. potomcev 1 Ušica na zelju tehta komaj 1 miligram. Ce bi taka ušica preživela vso sezono na zelju, bi imela toliko potomcev, da bi skupaj tehtali 800 milij. ton, dasi sama tehta le 1 miligram I Če primerjamo s človekom: Recimo, da tehta vsak človek približno 75 kg; tedaj tehta vse človeštvo 150 milijonov ton. Torej bi potomstvo te majcene ušice v eni sezoni tehtalo petkrat več ko vsi ljudje na zemlji I K 6reči nobena inušica ne živi tako dolgo, da bi doživela vse svoje potomstvo. Več metuljev ko ljudi. Vprašajmo drugega strokovnjaka, kaj pove o tej strahotno nagli plodovitosti mrčesa. To je R. P. Daw. Lanjsko poletje je opazoval letanje metuljev v Kaliforniji. Na raznih krajih je naštel po 50 do 100 metuljev v 1 minuti, ki so leteli mimo njega z brzino 25 km na uro. To je trajalo od sončnega vzhoda do zahoda. Naštel je samo na zemljišču treh veleposestnikov več metuljev kot je ljudi na svetu! v gozdovih! Požrešnost je tako velika, da mrčes požre več, kakor je njegova lastna teža. Pomislimo, kako bi bilo, če bi človek v 24 urah pojedel toliko, kot je sam težak, torej po 00 do 80 kg kruha! Nekatere vrste mrčesa so neizmerno nevarno človeku. Tako prenaša poseben mrčes kugo, komar-anofeles mrzlico in malarijo, muha tse-tse spalno bolezen. Vsa ta nevarna tolpa nam zabranjuje do-doh v marsikake pokrajine. Panamskega prekopa bi skoraj ne bili mogli dokončati radi neštetih komarjev, ki 6e niso hoteli umakniti in so se več mesecev uporno zoperstavljali. Boj človeštva zoper mrčes je nujno potreben. Omenjeni znanstvenik llavvard pravi: »Zavedati se moramo nevarnosti in se moramo vojskovati zoper tega žilavega sovražnika. Če bi ga ne uničevali, bi na zemlji zagospodoval mrčes, nastala bi lakota in konec, človeštva. Pri nas velja zlasti borba zoper navadne hišne muhe, ki prenašajo bolezni, ko okužujejo živila. i 1 Utrujenost šoferja Neki angleški zdravnik, ki je zaeno strasten avtomobilist, je natančno proučeval vzroke hitre utrujenosti, ki 60 o njej tožili šoferji in sploh tisti, ki so 6ami vodili krmilo avtomobila. Po večini pa vozači niso predolgo vodili krmilo, da bi bili utrujeni. Največ zavisi od tega, kako kdo sedi za krmilom. Zdravnik pravi, da je važno tole: Spodnji del hrbtenice mora biti dobro podprt; desna noga, ki ima opravka s plinsko ročico, ne 6me biti preveč obremenjena; za bedra mora biti zadostno široka podlaga; drža telesa ne sme biti sklonjena, tako da bi se glava in ramena sklanjale nizdol; pogled čez krmilo in motonevo ohišje po cesti mora biti popolnoma pro6t. Zato mora biti šoferjev sedež nadvse udoben. Šofer ali sploh vozač, ki udobno sedi, more prevoziti najmanj 300 km na dan, ne da bi bil kaj utrujen. Bivši generalni tajnik odbora za XII. olimipiado r Tokiu, ki bo 1940 leta, baron Kubota (na sliki) je moral radi bolezni prepustiti tajniške posle dr. Takašiju. Bosanski kmet Simič je imel bolan zob in se je domislil, da bi si ga sam izpulil. Vzel je navadne klešče, pograbil zob in izpulil zraven še osem zdravih zob in si raztrgal dlesno. Branje: »Tak dajte no! — Obrnite že vendar Ii6t, da vidim, kdo je bil morilec!« proti žuželkam, mrčesu, je bival več let v Združenih ameriških državah in je dognal, da napravi mrčes v Ameriki vsako leto za 50 milijonov frankov škode, kar pomeni vrednost zaslužka enega milijona ljudi na leto. Haward je dognal, da mrčes izpodkopuje napredek civilizacije; da je dandanes mrčes gospodar prostranih tropskih pokrajin in da moramo biti tudi mi, ki živimo v zmernem podnebju, vedno na straži pred mrčesom. Ladje, vozovi, avtomobilisti in letala so na vse kraje sveta raznesli razne vrste mrčesa. Košenilja iz Avstralije je okužila Ameriko, a doryphoru6 iz Kolorada pustoši Francijo. | Preteklost mrčesa. ' Mrčes živi na zemlji najmanj 40.000 vekov, mogoče pa tudi 150.000. Znanost pravi, da imamo v zgodovini 16.000 ljudskih generacij (če je povprečna generacija človeka po 25 let); a kaj je to spričo 300 milijonov generacij, ki jih ima mrčes za seboj! In mrčes je vedno enak in se vedno zna prilagoditi razmeram. Navadni kuhinjski ščurek, na primer, je prav isti ščurek, kakršnega eo našli v okameninah iz dobe pred 40 milijoni let! Iz te dobe dalje ima ščurek vedno, isto obliko. Pravijo, da izhaja ščurek že iz 300.889. stoletja pred Kr. in da je zato najbolj aristokratsko in najbolj konzervativno bitje na zemlji! Toda mrčes ima še to izrednost, da se po toliko generacijah ni niti malo postaral, niti nazadoval in da je v svojem razvoju vedno isti. Kako da se mrčes ne uniči? Ker ima tako oblikovano telo. Nekaterega mrčesa sploh ne moreš videti s prostim očesom, druge vrste 60 spet tako lahke, da jib dvigne veter po 10 km visoko in jih prenaša z ene Zemljine na drugo, kakšne sijajne možnosti za preseljevanje v prijaznejše kraje! A kaj ga usposablja, da prenese vse te spremembe? Edino njegovo telo, ki je celoten oklep in je vse prilagojeno vsem spremembam. Tako je, na primer, noga mrčesa lahko za skakanje, plavanje, kopanje itd. Ena in ista žuželka ima kar arzenal posebnih nožic.. Ena in ista noga ima v svojih oddelkih različne sposobnosti. Čebela uporablja, n. pr., en del noge za prenašanje cvetličnega prahu, drugega za vosek. In sprednji nožici v obliki lopate so ji za izpraznjevanje cvetličnega prahu iz kolena zadnje noge. In kakšni atleti so nekateri hrošči! Z enim skokom bi mi preskočili 200 m, če bi naši udje delovali tako kakor mrčesovil In mrežaste oči žuželk in srce, ki je povsod in na vsakem kraju telesa od glave do zadka, brez žil in brez predelovl A vse to še ni nič spričo mimikrije, zmožnosti za prilagodenje! Nekatere žuželke se znajo tako prilagoditi okolici, da jih sploh ni videti. Poznamo metulje, ki so po barvi in obliki ko listje na drevju in gosenice v Toplice V Bajae Nove izkopanine pri Neaplja Iz Rima so prejeli časopisi tole zanimivo poročilo iz zadnjih dni julija t. I.: Italija neumorno razkriva znamenite spomenike iz dobe rimskega cesarja Avgusta, pri čemer so vprav pomembne izkopanine nekoč tako slavnih toplic v Bajae. 2e pisatelji iz starega veka so pohvalno pisali o toplicah v Bajae in so proslavljali zdravilni vpliv teh vročih vrelcev. Le vroči vrelci so v starem veku proslavili ta kraj in to šele ob koncu 2. stoletja pred Kr., ko je dal neki ondotm najbogatejši prebivalec sezidati kopalnice, ki so jih segrevali vroči izpuhi vrelcev. Umetno narejene toplice ali terme, ki jih je bilo v davnem Runu »oliko, niso mogle zatemniti slave toplic v Bajae. saj je že tedanji pisatelj Cassiodorus zapisal, »da delo prirodc prekaša delo človeških rok.« Kdor je torej pričakoval ozdravljenja kake bolezni, se je tudi še tedaj odpravil v Bajae ko so neumorne roke sužnjev v slavo rimskih imperatorjev sezidale prekrasna kopališča. Mnogim kopalcem je bila zdravilna moč vode seveda le pretveza, da so mogli zdaj pa zdaj prebiti svoje počitnice v Bajae. Velik del rimske gospode se je tu shajal z znanci iz daljnih krajev. Da niso bile ondotne zabave in veselice vedno na najprimernejši stopnji morale, nam priča pismo Proper-cija, ki svojo nevesto roti »naj čim prej odpotuje iz Bajae ki niso tak kraj. da bi mogel kaj dodati dobremu imenu kakega dekleta.« Cicero ,ki je ondi večkrat bival v svoji vili, pa piše. »da je po daljši odsotnosti dobil v Bajae kar majhen Rim tako se je v kratki dobi [»omnožilo število obiskovalcev teh toplic.« A vprav v tistih letih so toplice v Bajae dobile vplivnega nasprotnika in sicer zdravnika Antonija Muso. ki je začel priporočati mrzle kopeli. Njegov način zdravljenja je dobil precej pristašev, ker se mu ie bilo 1. 23 pred Kr. posrečilo ozdraviti imperatorja Avgusta, ki je bil imel neko prav trdovratno bolezen. A čez dve leti nato je minila slava tega zdravnika, ko ni mogel pozdraviti Avgustovega nečaka, kateremu je dal Avgust svojo hčer Julijo za ženo in ki ga je menil določiti za svojega naslednika. Kako naglo je pozabljena slava kakega zdravnika, je vprav »o dokaz da je že v dobi cesarja Nerona proglašal neki zdravnik iz Marseillea mrzlo vodo za svojo in doslej neznano metodo. A tudi ta je bil kmalu pozabljen in Plinij je dejal o njem in o drugih novotarjih: »Brez dvoma je res, da se vsi tisti, ki se hočejo s kako novostjo proslaviti, zaeno igrajo z našim življenjem in ga ogražajo.« Toda Bajae s tem niso bile oškodovane kakor radi prejšnjih zdravnikov ne. Ne le v cesarskem Rimu. tudi še v srednjem veku je mnogo ljudi hodilo v toplice v Bajae iskat zdravja in jih je hvalilo, čeprav so bile že zdavnaj razpadle raz- košne in dragocene kopališke stavbe. Ta kraj, ki že iz take davnine 6lovi po svetu, bo zdaj spet obnovljen in baje tako prezidan, da bo sličil toplicam iz časov 6tarega Rima. »Oprostite, gospod, vi imate številko 267, pa sedite na številki 208!« Oglašujte v »Slovencu«! Dva oceana na en pogled Amerika ima veliko senzacij, pa je dobila še eno in 6icer, da je videti dva oceana na en pogled: Atlantski in Tihi ocean. Ta jako nenavaden užitek morejo uživati letalski jx>tniki na novi srednjeameriški letalski progi: Panama City—Chri6tobal, ki preseka ameriško zemljino na najožjem me&tu. Polet z obale na obalo traja samo 24 minut, in če plove letalo nad gorovjem, ki loči oba oceana, zadoni v kabini gong, ki opozori potnike, da je zdaj tisti veliki trenutek, ko 6ta na en pogled vidna Atlantski in Tihi ocean. Ljubezenska pisemska znamka Leto 1937 ima pač rekord v izdajanju raznih Sisemskih znamk. Najbolj svojslt oslovaška. Pred nekaj tedni jc praška poštna dajanju novih pisemskih znamk. Najbolj s vojsk a v »vin pu ič Čeho tem je uprava izdala pisemsko znamko, ki bo 6amo za ljubavna pisma. Oblika te znamke je trikotnik rjavočrne barve. Pisma 6 to znamko pa bodo smeli pismonoše izročati samo prejemnikom v roke. Če si bo ta zanimiva novost pridobila tudi druge evropske države, tedaj bodo ljubavna pisma res dobro zavarovana ... Nedavno so prenesli posmrtne ostanke 1500 v vojni kopani v bolgarskem mestu Ruščuku. Prenesli so Bolgarski vojaki so prinesli krste do ladje. padlih romunskih vojakov, ki so bili doslej po-jih vojaki v 160 krstah v romunsko mesto Giurgiu. romunski pa z ladje na romunsko pokopališče »Ofe zakaj pa stoji štorklja na eni nogi?« »Kaj' to vprašaš! Ce bi še drugo vzdignila, bi i>a sadla. al: r.e?« Mrčes bi živel na zemlji, čeprav bi izumrlo človeštvo in rastlinstvo. Ostale bi tiste vrste, ki žive v zemlji in ki se preživljajo s prstjo; ostalo bi tiste, ki žive v vodi in se preživljajo z njo; in tiste, ki so na lesu, na obleki, na preprogah, na papirju in se preživljajo s temi snovmi. Drugo vrste mrčesa, imajo še manjše zahteve, to 60 tiste, ki žive še v steklenicah in zamaških in v pudru, v raznih začimbah, in v — praških zoper mrčes! In ondi, kjer bi mislili, da ne more bivati nobeno živo bitje, bi našli še mrčes: komarji in muhe Velikega Slanega jezera žive v največji pustinji; druge muhe se spet razvijajo v okolici petrolejskih vrelcev: mrčes živi povsod. Koliko škode povzroča Na Siciliji ima italijansko vojaštvo svoje vaje, kjer se je zlasti izkazalo motorizirano topništvo. Prof. Viktor 8cliwtiger, lil. dri. rcal. gimn.: Gojite v glasbe na srednjih šotah (Konce.) Gojile o glasbo no 'rcdnjciolskih zavoilih. Poleg pevskega pouka sc po možnosti goji tudi glasbeni pouk. Skoraj ni šolske prireditve, kjer ne bi bila več ali manj zastopana tudi instrumentalna glasba. Naj navedem tu predvsem klavir, če ga zavod sploli ima. Za izpopolnitev programnih točk večkrat priskočijo na pomoč oni dijaki, ki se učijo kakega instrumenta nn glasbenem zavodu ali konservatoriju. Ker se srednja šola ne more smatrati kot glasbeni zavod, je pouk glasbenih instrumentov popolnoma nemogoč iz razlogov, ki sem jih navedel zgoraj. Gojenci, ki imajo smisel za študij kateregakoli instrumenta, obiskujejo itak glasbeni zavod. Vsa druga ogrom-ua večina dijakov nima zato potrebnih sredstev za nabavo instrumenta, nekateri imajo zanimanje za šport itd. Sicer pa so donialega vsi dijaki na vseh zavodih zaradi mnogoštevilnih predmetov tako zaposleni, da težko najdejo primernega časa za pouk iu vaje. Dvakratna nli vsaj enkratna tedenska vaja bi prnv gotovo ne zadostovala, če se spomnim svojega večletnega službovanja v Mariboru, moram odkrito priznati, da je bilo zanimanje za instrumentalno glasbo mnogo bolj razvito na srednješolskih zavodih kot v Ljubljani. Tudi lam so bili dijaki gojenci glasbenih zavodov ali privatnih učiteljev. Z navdušenjem in hvaležnostjo so se prav uspešno udejstvovali pri raznih šolskih in javnih prireditvah. O tem bi lahko mnogo povedal sedanji dirigent ljubljanskega radio orkestra g. Drago M. Šijaner, ki je tudi sodeloval kol dijak v tedanjem orkestru na klasični gimnaziji. Nabava nolnega materiala kakor nabava instrumentov je zopet poglavje zase. Večkrat ni denarja za prepotrebni pevski notni material, kaj šelo za instrumente. So še zavodi, kjer si morajo za vse šolske prireditve izposojati klavir, ki bi ga danes neobhodno potrebovala ne samo vsaka gimnazija, ampak vsaka šola sploh. S tem bi odpadli vsi stroški za prevažanje iu uglaševanje. Da bi si dijaki sami nabavili instrumente, je zopet nemogoče. Kadar bi zapustili zavod, bi šli z njimi ludi instrumenti. Kako naj bi se vežbal naraščaj? Instrumente bi morali na vsak način nabaviti zavodi, in sicer vsak zase. Prvi bi jih uporabljal za vajo in kasneje za nastope, medtem ko bi. se, drugi žo vežbal i in pripravljali kot naraščaj. Morda bi nabavili vsi srednješolski zavodi instrumente skupno ter bi črpali godbeni naraščaj ludi na vseh zavodih. Tu bi pa danes naleteli na težkoče, ki bi bile nepremostljive. Pouk na zavodih je tako različno urejen in razvrščen, da bi vseh nikoli ne mogli dobiti skupaj, niti zvečer, ln odgovornost za instrumente? Pa dobro — pustimo čas in sestavljanje — dobra volja premaga vse, toda kje dobiti denar za dobre, če ne prvovrstno instrumente, ki bi morali kolikor toliko odgovarjati zahtevi in potrebi? Kje dobiti takega mecena, ki bi bil pripravljen pomagati ustanoviti prvi večji orkester za srednjo šolo. Kaj takega je mogoče le v Ameriki. Misel g. L. M. Š. je vsekakor idealna in sprejemljiva s polnimi ro-liami ali — reulizirali jo, to jo največja težkoča. O. 'ocenjevalec jn omenil, da sc omejujejo naši srednješolski zavodi ne samo na pelje, ampak tudi v najboljšem slučaju s pritegnitvijo nemuži-kalnili iu topo-izraznih instrumentov kol so har- V zadnjem času se splošno in ne sanin pri nas goji pouk v harmoniki. Tudi Glasbena matica ima harmoniko kot predmet. In če gre glasbeni zavod Glasbene matice s takim zgledom naprej, zakaj ne bi sledili drugi zavodi in posamezniki. Harmonika se mi zdi kot ženska moda. Marsikateremu ne ugaja — moda jo— in mora biti. Če zavrtimo gumb na radiju in to kjerkoli — harmonika je tu. Povsod sc oglaša in draži. In lo vsakoletne harmonikarske tekme na velesejmih? Gotovo zato, da dajo možnost jn priliko kazati napredovanje v instrumentu; dasiravno je topo-izrazen in ucmuzikaleu. V koliko je harmouika umetniška ali neumetniška, muzikalna ali ne-muzikalna, topo -izrazna itd. o tem se je že polilo mnogo črnila. Med neumetniško instrumente spadajo tudi cilro in kitare. Teh se uči mnogo dijakov. Na jugu so udomačeni tamburaški orkestri ter uvedeni tudi na srednješolske zavode. Ali naj se vsi navedeni instrumenti enako zavržejo kot nemuzi-kalni? Dokler vladajo pri nas lake razmere, da se na srednjih šolah odmerja glasbenemu pouku obvezni učni čas samo dvem razredom, medtem ko za vse druge določa le tri ure neobveznega pouka, so priniorani glasbeni vzgojitelji, ki se mnogo Irudijo za lepe uspehe pri raznih nastopili, omejiti samo ua petje in manjvredna glasbila, kot so harmonike, du vsaj lu pa lam nekoliko po- skrbijo za razvedrilo in dobro voljo. Tudi tak način udejstvovanju pripomore po mojem mnenju h koristni in potrebni glasbeni vzgoji. Na vsak način boljšo, kakor da bi se jih prepuščalo brezposelnosti in pohajkovanju. Ob tej priliki liij omenim, da so bile pri nas že marsikatere srednješolske prireditve, ki bi se jih moralo vsestransko uvaževuti, zlasti ker je mladina aktivno sodelovala. Pa kaj smo opazili? Osebnosti, ki bi bile v prvi vrsti poklicane presojati delo naše mladine ter bi jim dalo še potrebne pobude za nadaljnje vztrajno delo — teb ni bilo nikjer ln ocene takih prireditev? Velikokrat smo opazovali slučaje (opazili so jih in nanje opozorili dijaki sami), da ocene niso odgovarjale resnici in so bile nekatere napisane kar doma za mizo ali kjerkoli. Dejstvo je in to ne bi smelo bili. Tako se ne vceplja srednješolski mludini veselja in želje po resnem glasbenem udejstvovanju. Mladina je silno rahločutna in si tudi želi priznanja kot plačilo za trud. Tako sem površno odkril sliko, v kolikor je mogoče in nemogoče glasbeno delovanje ua srednješolskem zavodu. Razvidno je tedaj, du je glasbeni učitelj tako vsestransko zaposlen, da mu je z največjo tež-kočo ali pa celo nemogoče izvršiti vsega (predpisanega dela iu to le tedaj, če se posveti z vso svojo požrtvovalnostjo in ljubeznijo do svojo njemu izročene mladine. Pridejo javni nastopi, glavne vaje, razne pripravo, da ne omenjam mnogih težkoč in borb ki jih je prej treba izvojevati, in kje je njegov prosti čas za lastno udejstvovanjc? Da sc povrnem zopet nazaj na ameriški orkester. Razmere na srednješolskih zavodih lam preko luže so |>rav gotovo mnogo drugačne kol lu v Evrojii, sicer bi take virluoznosti v celoti in pri posameznikih, čiste intonacije in ubranosti — saj je ua več mestih donelo kot velike mogočne orgle — sploh ne mogli občudovati in to kljub temu, da so vmes, povečini sami Čehi. Takšen korpus, kot se nam je predstavil dne 21. julija zvečer, je po mojem mnenju gotovo plod kakega zasebnega zavoda kot so n. pr. pri nas salezijanci ali zavod sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano. Morda sc prične z intenzivnim poukom vseh mogočih instrumentov že v zgodnji mladosti, celo v osnovni .šoli in se potem redno nadaljuje skozi vso dobo gimnazijskih študijev. Preskrbljeni so z vsestranskimi podporami. So gotovi meceni, ki skrbijo za preskrbo prvovrstnih instrumentov, kakor tudi za reden iu sitematičeu pouk. Je pač vse urejeno po amerikansko. Popolnoma mirno pa lahko trdim, da uspeli, ki so ga nam pokazali ta večer, ni bil dosežen samo z običajnimi predpisanimi vajami. Bogzna, koliko ur je bilo posebnega vežbanja in skoraj gotovo bi se tudi ne zmotil, čc bi trdil, da niso bili vsi člani enega in istega zavoda. Morda. Ce bi pri nas organizirali podoben veliki orkester za turnejo Evropa-Amerika, koliko izrednih vaj bi moralo biti in poleg tega bi se skušalo zbrati sumo take godbenike, ki bi bili nasjiosobnojši in povsem uporabni. Naj nam poda g. profesor svoje dobro mnenje, Itako si on 'zamišlja organ izi ruti tako ali vsaj podobno skupino, kake nabaviti instrumente in kje dobiti potrebni čaš' za sistematičen pouk in vajo. Hvaležni mu bohlo zlasti zalo, ker se bo naše udejstvovanjc na glasbenem polju v srednjih šolah pomaknilo za velik korak naprej. Olrok padel v gnojnico Jesenice, 5. avgusta. Danes dopoldne je dveletni Rupnikov fantek, ko je bil sani doma, šel iz hiše in zlezel skozi odbito plotnico na Krofov vrt, kjer jc globoka greznica, imenovana ludi »orkeslralnica žab«, večinoma zalita z gnojnico. Tam jc najbrže hotel opazovati žabe. pa se je preveč nagnil iu padci v greznico. Našli so ga mrtvega šele čez dobro uro. Fantka so imeli vsi radi. še zjutraj, ko so odhajala dekleta, ena k šiviliji, ena pa po jagode v hrib, so naro-čevalc materi, naj zelo pazi na fantka, četudi so vedele, da ga ima mama najraje in jc z.nnj vedno v skrbeh. Slučaj pa jc hotel, da jc oče prav tisli dan hodil malo dalje od nočnega silita. Žena jc bila v skrbeli in je šla moža iskat k bližnji gostilni. Tam ga jc tudi našla in nato takoj šla zopet domov. Prav ta čas pa jc fantku zadostoval, da se jc ponesrečil. Mati ga jc takoj začela iskali in tekala okrog sosedov. Kako žalosten jc bil prizor, ko so fantka našli mrtvega v greznici in ga dvignili! Mati je vsa obupana objemala mrtvo trupelce. Ako bi takoj opazili nesrečo, bi lahko morda fantka še rešili, lako pa ga je pri greznici videla le mala deklica, ki se za to pač ni zanimala in jc to šele pozneje povedala. Griža v Mirni peči Agves Giiulhcr: Dušica - Rožamarija Oos|xid profesor je izročil princesino pismo nabiralniku! Preden je vložil pismo, si je pogledal naslov. Ubogi otrok se mu dozdeva tako odtujen, da morebiti ne zna svojih pisem prav nasloviti. — Naslov bo že pravilen! Gospodu grofu Thorstein v Rimu. Celo ulica je navedena. — I ti že se vrne profesor ter ponudi princesi svojo čvrsto palico in svojo roko v pomoč. Iu počasi, mukoma, stopala nazaj skozi palmov vrt. Nič nc govorita. — Hoja je težavna dovolj! Vsa zapuščena je marmorna hišica med zelenjem v sončnem žaru. Nič se ne zgane. Vrata so na stež.aj odprta. Profesor pomaga princesi, da se izmola iz svršnice, položi njen klobuček na varno nicsto ter namesti princeso 6amo v njenem naslonjaču. Skrbno jo pokrije s svileno odejo in meni: »Ne bilo bi napak, če bi kdo šel po zdravnika!« »Jaz nimam zdravnika!« »Torej brez zdravnika!...« Kako čudili ljudje so to! In profesorju pridejo na um razne zdravilne metode, katerim je morebiti vdana knežja rodbina iz Braunecka. »Moj oče niti nc ve. kako hudo sem bolua.« »Ali bi nc bilo najbolje, presvetla, da mu brzo-javite nemudoma, kako slabo vam je — To mora oče o svojem otroku žc vedeti, naj si bo razmerje med njima, kakršno žc koli!« Gospod profesor pozvoni, loda nihče sc ne prikaže. Kuharica je šla gotovo na obisk k svojcem. In Angelina?... Ce ima vsak svojo zabavo, kako bi Angelina inogla oslati doma. ki ima najmanjšo plačo? Torej tudi Angeline ni doma! Tu se trenutno ne da nič ukreniti. Princesa ne sme ostati sama! Usmiljeni samaritan mora bili nrinravlien na razna presenečenja! — Levit je mnogo obzirnejši človek. Tuja bol ga prav nič ne briga rvTT mmm as 5S Bolje jc, se nc vtikali v tuje zadeve. Nihče nc ve, če bi mu bili sploli hvale/ni za pomoč. Mogli bi mu navsezadnje šc poreči: »Kaj se drznelc, gospod?« Nič torej! Brž okoli vogla in zadeva je pri kraju. Princesa 6i je malo opomogla. Mirno počiva ter zaprosi: »Ali, govorile vendar z menoj! Nimam nikogar — prav nikogar!« »Čemu morate imeti strah pred Bogom?« »Nisem vedela, kaj delam. Toda zdaj veni to. Velik greh me te/i in zalo sc moram bati. Nisem sc zavedala svojega početja ...« ■Bo/jo voljo često šele spoznamo. kt> smo ji že nasprotovali!« »Oh. kako imate prav! Da, v zadnjih nočeh sem lo uvidela, ko so zrle vame te očitajoče oči! Morala sem se pred njimi zvijati...« »Čigave oči?...« »Tega nc veni. Morda jih pa Ic poznam. Enkrat se je nfkdo okrenil... Zalo jih poznam m drhtim. Popraviti pa ne morem več, ker jc prepozno.« ■ Dokler smo na svetu, sc^da vse popraviti,« odgovori s pritajenim glasom modrijan ob odprtem oknu, skozi katerega sc jc že poslavljalo večerno 6once. Jaz nc morem več nazaj. Moj oče je prepričan, da sem zakrivila nekaj podlega, tiagiiusncga. kru lega!« Kar vzklikne gospod profesor z zvonkim glasom: »lega pa že ne, princesa, tega pa gotovo ne! Vaš oče bo pač imel svoje vzroke, da je mogel kdaj kaj takega o vas misliti.« »Te žc ima! Vse je lako zmešano iit zanredeno. Trnjevo grmičje in Irnjc me pika v srce. In ko so me sodili, so rekli, toda ne o meni: »Spričo smrti človek ne laže!« »Princesa, vi vendar niste ...« Spočetka je šlo še prcccj lahko. Bila bi naj zadnja ljubav. ki sem jo hotela i/kazati svojemu očetu, lega naj bi nikdar uc izvedel. Oi> slabem srcu se iahko tudi umrje. Mogia bi bila vse io pu- Mirna peč, 5. avgusta. Vnaši občini se je pojavila zadnje dni v vasi Jablan prav huda griža, ki jo zahtevala žc par smrtnih slučajev. Vas sama šteje 35 hišnih številk iu so poslopja prav v tesni zvezi postavljena, dobre pitne vode nimajo v \asi. ker ima večina posestnikov priproste vodnjake, t. j. kapnice brez filtra in navadno šc odprte, studencev oziroma iz tal izvirajoče vode ni v bližini, /clo verjetno ho torej, da jc vzrok te epidemije, ki sedaj razsaja v lej vasi, nezdrava pitna voda. kar bi Higienski zavod v Ljubljani lahko ugotovil; kajti skoro pri vsaki hiši imajo že bolnika, mnogo pa so jih že odpeljali \ bolnišnico, veseda proti volji 6vojcev. Prav nujno je potrebno, da dobi la vas. ker ne more priti do tekočega studenca, vsaj par večjih, 'pravilno in higi-enično narejenih vodnjakov, katere bo oskrbel Higienski zavod in izpo.->loval tudi podporo. Proda se: i. Parna žaga (žaga, strojnica, stanovanjska hiša, dve novi sušilnici /n deske — skupaj 8"000 m') tik kolodvoru v Buh. Beli z dvema polnojarmenikoma v premeru 45 in f>."iciu / Lokomobila 85 H P tvrdke \Yolf / Pet cir-kulark / Razsvetljava električna, pri obratovanju lasi na, sicer l\ DE / Lasleu vodovod. 2 Železna blagajna (140X60X00 cm). ■i. Železna blagajna za knjige (120X100X60 cm) s pultom. 1'oizvc se pri lastnici Josipini Vidičevi sedaj v Radovljici št. 8,1. Spod Slovenec v jahalnem športu med prvimi Avstrijskemu majorju Podhajskeniu čestitajo na zmagi na turnirju v Verdenu Pravkar se je vrnil s (mscla v Nemčiji konjeniški polkovnik naše armade, g. Vladimir Zev-n i k. Polkovnik Zevnik je znan kot eden najboljših .dresurnih jezdecev Evrope in ima nešteta odlikovanja in darila, ki si jili je kot eden najboljših jahačev našega kontinenta pridobil na vseh večjih jahalnih turnirjih in Ickinah narodnega in mednarodnega značaja. G. Vladimir Zevnik. ki je liil v bivši avslro-ogrski armadi častnik pri domobranskih lilanih, je: bil v naši državi, potem ko je bil sprejet v našo armado, koujušiiik pokojnega kralja Aleksandra. Med drugim je zastopal Jugoslavijo na jahaški olimpiadi v Parizu lela 1021. na kateri je liil odlikovan. Letos pa je bil povabljen od prireditve- nega odbora mednarodnega jahnškrga turnirja, ki je bil na znanem dirkališču v Verdenu na llanuo-veranskeni. Ta tekma je bila važna in interesant-na, ker sta se je udeležila znana prvoplasirana konja jahača z olimpiado v Berlinu leta 1936, Normi in Noro. Na leni turnirju je fungiral g. polkovnik Zevnik kol sodnik, kakor je bil naprošen. Zmagovalec na tej tekmi je bil avstrijski inajor Podhajški. Iskreno nus veseli la funkcija in vsi uspehi, ki jih jc dosegel in s katerimi lako častno zastopa Jugoslavijo ua mednarodnih turnirjih naš rojak g. polkovnik Vladimir Zevnik. Tako zavzema Jugoslavija po svojem Slovenskem državljanu eno prvih mest v evropskem jahaškcin š|>ortu. G. polkovnik Zevnik ■ vrismi — ii , spešili — s temi svojimi škarjicami Toda lo bi bilo prestrašno — maščevalno! Bila bi jim ludi dala vsem prav. — Ne bili bi prišli na to! — Sprva sem se fe misli radovala. Kako bi bili strahovito plakali za menoj! Mislila sem na vse strašne, nežne solze. — Moja duša bi bila postala svobodna iu bi smela poleteti, kamor ji drago. Tudi k mojemu očetu, da se prepričam, ako še moja slika visi nad njegovo pisalno mizo.« Ubogi otrok! Ze zopet sanjarit Ali je pa toliko 6lab, da v čuječem stanju sanja. »In tedaj so prišle tc oči in zrle vame. Brž sem vedela, da sem sc pregrešila nad ljubeznijo. Morala bi bila vzeti nase črni tram iu se v naprej ljubiti svojega očeta ter ga nikdar zapustiti. Kajti kdo ga bolj ljubi od mene? Zdaj je pa vse prepozno! Poizkušala sem sicer, loda ne najdem več nazaj!« »Ni prc|K>zno. princesa, nikdar ni prepozno! Hvala Bogu, nekdo prihaja!« Liza se je vrnila domov. Vidi sc ji. da je jokala. Spotoma se je je lotilo domoto/je. Ta grozna skrb! Ta tuja božična dežela! Človek se lu nc spozna, jc li poletje ali /ima. »Princesa! Zdaj p.i grem sani po zdravnika. Vi gospodična, spravite svojo mlado gospodarico v posteljo! — Volja zmaga mnogo, zelo mnogo! Mogel bi vam marsikaj povedati, lil vi imate vendar najboljšo voljo, kaj nc? — Komur jc znana pot. temu ni ležko hoditi. Ko stopi profesor iz vrla, najde slučajno prazen voz, 6 katerim se odpelje nemudoma po zdravnika. Mladi zdravnik, ki trpi na pomanjkanju pacientov. čemerno vstane. »Gospod lajni svetnik, imate tako človekoljubne oči. kot bi mi prinašali majhno epidemijo... Se veda, lakoj odhitim! Kaj bi me šc naj zadrževalo? Samo povejte mi, kam!« »Peljite sc tako hitro, kar prenese ta šklcpcla-joči voz!« »II komu?« L- * • • r* i , n.---„ »K princesi iz UidUtlcoiJ. \iur\iui . i ru^iiu v«it-. Motodtrke na Ljubelj MK Ilirija lelos ?c sedmič prireja svojo veliko mednarodno motociklistično hitrostno gorsko dirko na vrli Ljubelja. Odziv inozemskih tekmovalcev je dtslej zelo povoljcn, vendar nujno pozivamo naše domače tekmovalce, da se takoj prijavijo, ker bo jutri že zaključek prijav. Radi tiska kataloga se na poznejše prijave ne bo oziralo. Vsa pojasnila daje tajništvo MK Ilirije, Miklošičeva 13. SK Grafika. Sledeči igralci naj bodo v nedeljo, dne 8. avgusta I. 1., ob pol O dopoldne na igrišču /SK llermesa: Mam, Bačak, Bollauzer, Trobevšefc, Pipan. Žagar, Usnik, (icšlrin, Bežan, Kolarič. Potrato, Rone, Rozman, Ciiupermaii, Pungerčar, Jurca, Smolnikar. Tekma s ZSK Hermesom. Ilrrnirs — molosrkcija. Kilnr sc Koli v ncilcljn, S. t. m., uilelciltl l/tcln Hleil- llnhln.1, nnznj grctlo v ] >juli n n. nuj m' /glasi istega ilnc ob s zjutraj, gostilna Kor.šiii, Iclov.škn cesta, garaža Ilcsii. — Tajnik. Ostale športne vesti na 5. strani. bodite skrajno nežni s (cm ubogim otrokom!« K princesi! Nemogoče! Ta zahteva seveda /e vnaprej vso mogočo nežnost! Hočem se potruditi.* »Težavna zadeva, doktor! Moram vas še obvestiti, da si je nekaj zavdala. Hotela jc umreti!« »Moj Bog! Seveda! — Cc bi ne bilo kaj obupnega. bi vendar ne bili poklicali nemškega zdravnika!« Ze se je ustavil voz pred vrtnim vhodom. Tu stoji visok gospod, ki se mu žc v somrakti vidi. da jc lo častnik v potnem plašču. Ko zazre oba go>|X)da, ^e jima približa ter dvigne svoj klobuk. ■Prosim vas, oprostile! Ali nc biva v tem i>arku princesa Brauneck?« »Da. gospod! V vili ,Riposa'.« »Hvala lepa!« S temi besedami se g&spod prikloni ter krene po ulici navzdol. Hotel sc jc oči-vidno lc poučiti. Gospod profesor spremi zdravnika clo levov ua stopnišču. Tu tnu se brž reče: »Hočem vas tu pričakati! Prizadevajte si, da pregovorite princeso po dovršenem pregledu, da lakoj brzojavi očetu ali pa storite to sami! Ta vrl je žc začaran! Začarana je tudi ta hiša! Zc zopet ni nikogar blizu! Pojdite Ic po stopnicah gor k vratom v sredini.. Medlem sc izprehaja pod palmami v 6vcžcin večernem zraku, ki sc jc na mah ohladil. Tu sc bo šc prehladil. mesto tla bi sc rešil starega prehlada. Gospod iz Samarije hi bil žc davno v Jerihu in gospod prolesor pri Schulteju ter bi sc kregal s kozarcem vina, ako bi si ne bil naprtil strahu, skrbi in raznih neprilik. Tako pa mora v tem hladu prcccj dolgo čakati. Ko se na svojem i/prehodu zopet enkrat približa vrtnemu vhodu, zagleda znova nemškega gospoda v polnem plašču. Kot noveg* znanca ga pozJravi. lujec odzdravi ter ga vljudno vpraša: »Ali je dovoljen prehod skozi ta vrt?« »Bo nekoliko omejena javnost. V tem parku prebivajo razne rodbine. Ako želite vstopili, morete to storili z isto pravico kot jaz. To jc gostoljubna Mali oglasi II Denar Hranilne knjižice Celjske Posojilnice d. d. Celje, večji znesek, sprejmemo proti mesečnem odplačilu ter lntabulacijl na prvo mesto posestva. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko: »Sigurnost zajamčena« 12355 BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica M. 40 vnovčuje HRANIkNB VbOflB bank to hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute In Blatnike po najvišji dnevni aenl. Triperesna deteljica Spisal M. Končič. — Dnstriral M. Sedel Kunaver Ludvik gradbeno • strokovno na obraten) posredovalec — Cesta St. oktobra It 6. teleton 17-13. ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hit ln vil. Pooblaščen graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka V Ljubljani, Krekov trg 1«, tel. »7-68. Presunljivi kriki so spravili pokoncu vso Vas. Samo za silo oblečeni, krmežljavih oči in razmrsenih las, so prihiteli iz svojih hiš in iz-praševali drug drugega, kaj se je zgodilo. Nekateri možje so bili prepričani, da je napadla vas razbojniška tolpa. Hitro so se oborožili z vilami, sekirami in drugim kmečkim orodjem, da bi se roparjem postavili v bran. Drugi spet so hiteli v smer, odkoder se je razlegalo Jernačevo tuljenje. Kmalu je bila okoli njega zbrana gosta gruča. Jernač je mahal z rokami kot obseden. Glas mu je bil že ves hripav, po obrazu pa mu je curkoma lil znoj, pomešan s solzami, ki so mu polzele iz oči. »Ježeš, znorel je!« je vzkliknila stara ženica in se v strahu pokrižala. »Za božjo voljo, Jernač, povej, kaj se je zgodilo!« je silil vanj eden izmed sosedov. »Jaz no vidim nobenih roparjev.« Jernač pa je rjul kar naprej: »Cigani... razbojniki... tatovi... Joj, moj ilenar... moj denar! Primite jih, udrite po njihk »I, kje pa so?< so ga izpraševali vsevprek. »Ušli so lopovi!« je zatarnal Jernač. »Stecite la njimi, ujemite jih!« »Nak, ponoči jih pa že ne grem lovit!« je Odklonil eden izmed zbranih. »Predobro poznam eiganske tiče. Prej bi ujel veter kot cigana.« »To je pa res,< so mu pritrjevali v zboru. Jernač je proseče sklenil roke, jih milo pogledal in rotil: »Na kolenih vas prosim, pomagajte mi, pojdite za njimi!« »Eh, kaj bi tisto!« je zagodrnjal star, koščen bajtar in ga mrko pogledal. »Tudi jaz sem nekoč klečal pred teboj kot pred Bogom, pa se me nisi usmilil. Pognal si mi hišo na boben in otroke čez prag... Kar spomni se! Vsega tvojega denarja se drži kri naših žuljev. Kakor dobljeno, tako zgubljeno!« Debelo je pljunil in odkrevsal nazaj v vas, kakor da ga vse skupaj nič več ne briga. Drugi vaščani so se spogledali in si spora-rumno prikimali, češ: Prav ima! In so drug za drugim pokazali nesrečnemu Jernaču hrbet ter se vrnili na svoje domove. Nihče ni hotel pomagati brezsrčnemu oderuhu. Jernač je ostal sam. Ves potrt se je zgrudil na prag svoje hiše in zajokal tako pretresljivo, da bi se moral omehčati kamen. Dolgo je ležal tam in objokoval svojo nesrečo. Nenadoma pa je planil na noge, jo ubral po cesti in izginil v noč. Hranilne vloge vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne papirje vnovčim najkulantnej« po naj vitji ■eni takol v gotovini Ali. PLANINSEK, LJUBLJANA. Beethovnova ulica 1«. telefon 16-10. Hranilne vloge Mestne hranilnice ljublj., dobropise Zveze slovenskih zadrug ln vlogo Vzajemne posojilnice proda po ugodni ceni Ag. bančnih ln kreditnih poslov Al. Planlnšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1, telefon 35-10. (d ilužbodobe Natakarico (donašalko jedil) išče za takoj zdraviliška restavracija. Predpogoj: lzuče-nost In znanje nemščine. Ponudbo s spričevalom do 9. t. m. upravi »Slov.« pod »Toplice« 12.300. (b) Usnjarske pomočnike iščemo s plačo 6.50 din za stroju, ostale kožarje pa falcerje in blanširerje na s 6 din na uro. PiBmene ponudbe je s točnimi podatki poslati na naslov: Osječka tvornica koža d. d., Osljek m. C I * I i. • v * • Muzbe isccjo Učiteljska abiturientka želi službo vzgojiteljice, sprejme tudi drugo, njej primerno mesto. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod značko »Marljiva« 12344 Mlinar išče mesta do 1. IX. t. 1 v 10 tonskem mlinu na vodni alt električni po gon. Vzamo samostojno v najem 3 tonski mlin. Na slov v upravi »Slovenca.« Maribor št. 1333. mrm Kovčeke, ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike ttd. — v veliki Izbiri priporoča IVAN KRAVOS. Maribor. Aleksandrova cesta 12. (1) ** Najboljši /\ trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik Sefcorttan S Telefon 90-se Novosti perila, obleke, pumparlee Itd nudi ceneno Presker, Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Trgovska hiša enonadstropna. dobička-nosna, centrum Celja, zo-lo ugodno naprodaj. Cena S75.000. Naslov v upr. »Slov.« Celje. (p) Šivalni stroj pogrezljlv, nemški Izdelek, z okroglim čolnič-kom, ki tudi štlka, poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tyršcva 36. (1) Pohištvo za sobo, kuhinjo ln otroško posteljo zaradi odpo-tovanja naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« Maribor«. Koroške Otroka brusnice (PREISELBEER) dnevno sveže - razpošilja od 6 kg naprej Zechner Henrik, Libeliče, Koroško. Stanoianja ODDAJO: Stanovanje z vso oskrbo dam enemu ali dvema drž. vpokojen-cema na Gorenjskem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12193. (č Termalno kopališče in letovišče v Sloveniji, 6 zgradb, 7 oralov zemljišča, 25 urejenih sob, električna razsvetljava, pri-tikllne, velika restavracija. 2 odprta termalna bazena itd., lz proste roke zelo ugodno naprodaj. — Obrniti se na Vrlinšek, Medijske Toplice via Zagorje ob Savi. Hišo v večjem industrijskem kraju Slovenije, primerno za vsako obrt. prodam -ali oddam v najem za daljšo dobo. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Nova hiša« 12202. (p Več stavbnih parcel na jako prometnem kraju, v bližini kolodvora Vižmarje - naprodaj Pojasnila istotam št. 59. V najem so oddajo kletni skladiščni prostori. (p Vinski bratci! V gostilni M. Zaje na Poljanski cesti 11 točimo Izvrstno kapljico. Pridite poskusit. (r) Širite »Slovenca«! Okusna in lahko prebavljiva NESTLE-ievuMOKA je zelo primerna hrana za otroke v času poletne vročine Globoko potrti naznanjamo, da je dne 3. avgusta v Salo ob Gardskem jezeru nenadoma umrl naš predobri oče, stari oče in tast, gospod med. univ. dr. Frančišek Kogoj Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 7. avgusta ob 5 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga bomo položili v rodbinsko grobnico. , Jesenice, Zagreb, Ljubljana, dne 7. avgusta 1937. Rodbina univ. prof. dr. Franjo Kogoj Brez posebnega obvestila. Meslni pogrebni zavod v Ljubljani. dobrim ljudem v popolno dva meseca starega, dam oskrbo ln hrano na deželo. Vprašati: Studenci, Radvanjska c. 6, Maribor. Svarim pred nakupom kolesa zn. Esterly, srebrno-sive barve. Evidenčna štev. 94.592 tvorniška 320. - Podatke oddati pri policiji ali pri Smole, Miklošičeva 16-H. II Kupimo Kupujem maline Ponudbe upravi »Slov.« pod »Rdeče maline« 12382 Županstvo občine Jesenice sporoča žalostno vest, da je umri gospod dr. Fran Kogoj bivši njen župan, dolgoletni odbornik, zdravnik itd. Velezaslužnega pokojnega gospoda bo občina ohranila v častnem spominu Jesenice, dne 6. avg. 1937. Županstvo mesta Jesenice Umrla je danes draga soproga, zlata mamica, iašča, babica in teta, gospa Katarina Seber roj. Bizjak K večnemu počitku jo spremimo v nedeljo, 8. avg. ob 16 v Mariboru iz mestne mrtvašnice na mestno pokopališče. Ribnica na Pohorju, Maribor, Postojna, dne 6. avgusta 1937. Maks, soprog; Maks in Dušan, sinova, Milena roj. Šetinc, Mara roj. Kovačič, sinahe; Nili štefančic, nečakinja, Niko in Dušan, vnuka, in ostalo sorodstvo. Vsemogočni je po daljši težki bolezni, po sprejemu svetih zakramentov za umirajoče, poklical k sebi danes ponoči našo dobro zlato mamo, gospo Marijo Elšnik roj. Kren posestnico v Slatini pri Svečini, staro 59 let. Blagopokojno bomo spremljali k večnemu počitku v nedeljo, dne 8. avgusta 1937 ob pol devetih od doma v Slatini na pokopališče v Svečini. Priporočamo nepozabno našo mamo sorodnikom in znancem v molitev. Slatina pri Svečini, dne 6. avgusta 1937. Žalujoči otroci: Jožef. Marija, Franc, Alojzij, Ivan, Lizika, Julijana. Pogrebni zavod j Gajšck Ivan, Moste ^Bi Naznanjamo žalostno vest, da je danes po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti boguvdano umrla naša ljuba soproga, sestra, teta in gospa Fanika Krsnik roj. Zaje soproga posestnika Pogreb drage pokojniie bo v sobolo, 7. avg. ob 17 pop. iz hiše žalosti, Prcdovičeva ul. 33, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana -Moste, dne 6. avgusta 1937. Žalujoči: Mihael, soprog; Terezija. Zotija. sestri; Jaka, Lovrenc, brata — in ostalo sorodstvo. Za juoosinvansiro iiskarnn v Liubiiani: Karei Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovpe Urednik: Viktor Cenčil