SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predpiačan 1» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: f» Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija^v ,,Kat«I. Tiskarni", Vodnikove uliee St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlškili ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. V Ljubljani, v ponedeljek 12. marca 1894. Letnik: XXII. Bankerot v Italiji. G i m , 9. marca. Da so v Italiji poslušni in marljivi učenci moderne filozofije, ki rešuje najtežja vprašanja socijo-logije z bodalom in dinamitom, to je že stara stvar. Vaillanti porajajo se po vseh kotih solnčne Italije, anarhizem se širi iz mest po selih in vaseh, upor in krvavi poboji so na dnevnem redu. — Sinoči ob 7»7 uri zagromela je bomba pred palačo Monteci-torio, kjer zborujejo zastopniki italiianskega kraljestva; grom razletele bombe se je razlegal po vsem mestu, kakor strel iz topa na Angeljski trdnjavi, ki naznanja poludansko uro. Ker je pred palačo navadno mnogo ljudstva in izvoščkov, nastala jo med množico velika gnječa: jedni so bežali, drugi hiteli past svojo radovednost. Ves trg je bil v trenotku pokrit z drobci šip, katere je stri in zml^l mogočni pok v oknih palače Montecitorio, hotela „Milano" in sos^dn^h poslopij. Takoj sinoči so imeli steklarji mnogo posla; delali so vso noč in danes je parlamentna palača že „zapažena." Straže vojaške in mestne so takoj po strelu prihitele na mesto, da ranjence odpeljo v bolnišnice. Mnogi so smrtuo ranjeni, ravnokar čujem, da so tekom dopoludne že trije umrli. Dve sumliivi osebi so zaprli. Vsi tujci, ki so bivali v hotelu »Mi-lano", so še sinoči si poiskali drugih prenočišč. Časniki trdijo, da je nekdo domačinov zažgal petardo, ker poslanci nočejo dovoliti podpore za razstavo, ki naj bi se prihodnje leto odprla v Bimu, v spomin 251etnice združene Italije. Dasi sed^ v zbornici sami nasprotniki cerkve in papeža, vendar se ne morejo navdušiti za označeno razstavo, ker bi mesto iu država morali šteti milijoue v pokritje gotovega pri-mankljeja. Kaj pa naj Italija razstavi? Bedo in revščino, mnogobrojne lupeže in goljufe! Jako umestno se mi je zdelo v »Slovencu" svarilo z ozirom na tržaške mestne očete, ki dajejo prednost italijanskim državnim papirjem pred avstrijskimi. Jednake opomine morete čitati po vseh nemških listih, ki niso plačani od borzijaneev in Moze-sovih huzarjev, kajti če so zlati ptiči sfrčali iz kletke, prepozno jo je zapreti. Tako je Nemčija v zadnjih tednih, ko so italijanski papirji padli v kurzu za 15%, zgubila nad 360 milijonov. Sedaj zopet borzi. janci tolčejo ob bobne po vsi nemški državi, češ: Veliki Crispi je vstal, Sicilija je mirna, Italija vstaja iz propada! Vse ponuja italijanske papirje in mnogi gredo na lim. Toda Italija stoji pred bankerotom in tudi stari revolucijonar Crispi je ue reši. Celo znani socijalist Lambroso je nedavno izustil, da so v Italiji spridene vse stranke, izvzemši katoliško, ki pa čaka, kako se razvijo razmere. Največji optimist mora priznati, da si Italija po tej poti ne more pomoči. Sam državni dolg, ne vštevši dolga posameznih mest in občin, znaša nad 13 milijard frankov, ki požre na leto 693 milijonov lir na obrestih, to je 28-43°/0 vseh dohodkov. V tem oziru je Italija prva med evropskimi državami. Poleg tega ima država vsako leto grozen priman-kljej, vstaja na Siciliji je požrla zopet 160 milijonov. Italija mora narediti nov dolg, a kdo in s čim naj plačuje obresti? 2e sedaj so davki neznosni; kar ljudstvo je iu pije, je dvakrat, trikrat obdačano. Finančni minister namerja s silo znižati 5% obresti državnih zadolžnic, s čiinur bi prihranil državi do 50 milijonov. Zato je pa zadnji čas, da se vsakdo prej ko mogoče znebi italijanskih papirjev. Vaš rimski dopisnik radi tega mirno spi. O zadnji eksploziji dinamitne bombe pred par-lamentuo palačo še nekaj podrobnostij. V trenotku eksplozije je bilo pred parlamentom do 50 redarjev, nekateri preoblečeni, brez vojaške straže, ki ima svojo stražnico v pritličju palače Montecitorio. Bomba je bila položena ob belem dnevu, na javnem prostoru pod oknom. Liberalni „Folchetto" piše v v zadnji številki: »Ne moremo umeti, kako je bilo mogoče, položiti bombo na javnem prostoru, ki ga straži toliko oseb. Naše redarstvo je sicer mnogoštevilno, toda ne izvršuje vestno svoje dolžnosti. Sploh se opaža, da se redarji, posebno pa preoblečeni, na trgu pred parlamentom kratkočasijo s časniki in pestunjami v sosedstvu. Torej več pazljivosti in manj parade!" Gledč bombe trdijo nekateri, da je ležala pod starim cilindrom; drugi trdijo, da se je nekdo pripeljal v vozu ter izročil leseno škatljo pred palačo stoječemu sokrivcu, ki je hitro položil bombo na tla ter zbežal za tovarišem. Redarji niso zapazili nič sumljivega. Na mnogih krajih so bila znamenja krvi, kar dokazuje, da je bilo vač oseb ranjenih. V bolnišnico so odnesli sedem oseb, med temi tri vojake, ki so slučajno stali na trgu. Jednemu je zdrobilo nogo, drugi je razmesarjen po vsem telesu. V Kvirinalu je bilo vse preplašeno. Kralj Hum-bert je hitro poklical Crispija, ki je tedaj z dvema tajnikoma delal v svojem zasebnem stanovanju. Ko zasliši grom, skoči po koncu, rekoč: »Nekaj so razstrelili v zrak", ter ostane doma. Listi poročajo, da so isti čas sveti oče bili v svojem zasebnem stanovanju s tajnimi komorniki. Ko zaslišijo strel, vprašajo: »Ta temporale? — Ali je nevihta?" Ko pogledajo skozi okno, dostavijo: »Menim, da ne; povprašajte, kajti gotovo je kaka nesreča." Ko zvedo, kaj se je zgodilo, bili so užaljeni ter hitro pošljejo k policijskemu nadzorniku Manfroniju, naj jim natančno poroča. Kakor sem že zgoraj sporočil, bila je bomba LISTEK Barjanje. Slike. Spisal Josip Svoboda. I. Najemnik. (Konec.) »Koliko mu moraš plačati, Matijaž, koliko?" zavpije Tona in ga stresne. »Petdeset goldinarjev, hahaha. Pa mu jih ne morem plačati, kakor sem že dejal . . . Pride z bičem in nas razpodi ..." In nasloni se zopet na roke in topo z bedastim nasmehom zre pred se. »Ne sme ga pregnati! Pomagajmo mu!" govori dalje Tona. „Ne sme ga pregnati! ponove vsi. »Pomagajmo mu! — Kdo mu hoče pomagati? — Kdo ima denar?" vpraša Tona in sam vrže ves svoj denar — nekaj goldinarjev in desetič — na mizo. Barjani se »pogledajo in skoraj začno stiskati po svojih žepih. Vsipali so svoj pičli drobiž na mizo, Matijaž jih je pa gledal tqj>o. Tona prešteje. »Ni še dovolj." Banani pa niso imeli več, zakaj bili so izvečine lahkomišljeni mladeniči, kakoršnih se ne drži rad denar. »Mokar, ali ml zaupaš; ali posodiš, kolikor še manjka?" vpraša krčmama. Krčmar je zaupal poštenemu in petičnemu Tonu in došteje, kolikor je še manjkalo. »Juhuhuhu", zavrisne Tona vesel in porine denar pred Matijaža. »Tu imaš in plačaj najemnino! — Pijmo!" Kozarci zazveni in harmonikar začenja nov ples . . . »Moj Tona! Moj Tona! Moj rešitelj!" izvije se Matijažu iz prsij, ko se zavd vsega, pade Toni okoli vratu in ga burno pritiska na svoja prsa, katero je širilo nepričakovano veselje. Solze so mu iskrile v majočih se očeh. Tona se mu je komaj izvil iz krepkega objema. „Moji prijatelji! Moji dobrotniki!" klical je Matijaž odkritosrčno in jim hvaležno stiskal roke in objemal mlade, dobre Barjane. „Vi ste našteli, vi ste me rešili!" „Eh, malenkost! Ti si naš sosed, naš brat! Zakaj bi ravno ti moral po svetu? Pijmo! — Igraj!" In sprimejo se ter zavrtč glasno bijoč s petami. »Spravi brž, da se še midva zavrtiva! priganja Tona. Matijaž sluša in skoraj se vrtita tudi ta dva. Oj, kako je bil Matijaž lahek in uren, in v duši so se mu porajale lepe in srečne misli! »Vse ti bodem povrnil, vse in drugim tudi, kadar bodem imel", govoril je razvnet Toni na ušesa. »Molči! Kaj blebetaš o tem? Ni vredno imena! Neumnost! Ti krajcarji, saj jih nimam na duši in le-oni tudi ne!" Matijaž bi bil še rad v veseli in dobri družbi, toda srce ga je vleklo k ženi in otrokom, ki so ga ie težko pričakovali. Ko se poslovi, hiti domov ne meneč se za mrzlo burjo in sneg. Srce mu je utripalo dovolj naglo in razigrana kri ga je ogrevala dovolj. »Rešeni smo!" vzklikne, ko plane v kočo in brž deli otrokom in ženi kruh. Potem se pa usede k začudeni ženi in ji razloži vse. Oj, kako je bila žena vesela, kako se je zahvaljevala v srcu dobrim ljudem, in predno so šli spat, zahvaljevali so se vsi Bogu, kateri vidi v človeška srca, kateri jih navdihuje, vodi . . . Drugi dan po sv. maši gre Matijaž zopet k onemu oderuhu ves vesel in zadovoljen. Pozabil je bil vse, s čemer ga je bil razžalil tako surovo. V srcu ni imel slabe misli o njem, niti zle želje; pozabil je bil vse. »Danes pa že imam!" pobaha se Matijaž vesel. »Res? Pokaži!" Matijaž našteje pred bogatega gospoda. »Sedaj sva bot! — Za preteklo leto nisem vam dolžan ničesar." „Ničesar! — Zakaj nisi prinesel preje? — Kje si dobil?" i L c . VA . uih ni nikdar priznaval zakonitosti .sedanjim razmeram. Krone vlada ne more siliti, da bi privolila v tako proslavljenje Kossutba. Vlada se z ozirom na višje kroge ne more udeležiti nobenega proslavljenja Kos-sutha, pač pa vlada nima nič proti temu, če društva proslavljajo Kossutha. Skrajna levica pa vsekako hoče, da naj se od državne strani proslavi Kossuthove zasluge m preti, da ne bode več podpirala vlade, če ne ustreže njeni želji. Liberalni shod v Budimpešti nikakor ni bil tako sijajen, kakor se je s prva zagotavljalo. Z dežele je bilo prišlo le nekaj nad 10.000 ljudij, vse druge je vkupe spravila Budimpešta. Večina zbranih so bili židje, katerih zares od razdejanja Jeruzalema ni bilo toliko zbranih, kakor na tem shodu. Sicer pa ni čuda, če se je sešlo precej ljudij, kajti dobili so vožnje liste zastonj. Marsikdo si je torej porabil priložnost, da si ogleda Budimpešto, ker priložnosti za tako ceno potovanje ne bode kmalu. Ko bi pa morali ljudje sami pot plačevati, bi se pa bil shod popolnoma ponesrečil. Ta shod je pokazal brezdvomno, kako malo privrženstva ima liberalizem v deželi. - Da ni ogerski volilni red tako čudno sestavljen. bi tudi v zbornici poslancev več ne gospodaril liberalizem. Sicer pa že liberalci sami le predobro vedč, da s« jim že majajo tla pod nogami. Buskonemška trgovska pogodba. V nemškem državnem zboru vrši se drugo branje ruskonemške trgovske pogodbe. Razprava vrši se precej gladko. Dosedaj so se rešili paragrafi do 18., izimši 6. in 7. paragraf, o katerih se razpravlja danes. Dosedaj je pri vseh paragrafih bila velika večina, večja, nego je vlada pričakovala. Niti to ni nič izdalo, da je knez Bismarck jel nekaj intrigo-vati proti pogodbi. Njegovo hamburško glasilo je namreč zadnje dni zagotavljalo, da knez Bismarck nikakor ne misli, da bi odklonitev trgovske pogodbe z Rusijo bila nevarna miru. Tako zatrjevanje je naperjeno naravnost proti cesarju, kateri se je izrekel proti več poslancem, da utegne priti do vojske z Rusijo, ako se trgovska pogodba odkloni. Bismarck torej še vedno intriguje proti vladi in cesarju, če tudi sta se s cesarjem nekoliko pobotala. Angleški parlament snide se danes. V prestolnem govoru razvije vlada svoj program. V njem se napovedč štiri važnejše predloge, načrt zakona o preosnovi volilskih seznamov, zakon o seku-larizacji valeške cerkve, zakon o podpori irskih pregnanih najemnikov in pa zakon o zboljšanju tovarniške postavodaje. Irska avtonomija ne pride več na dnevni red. Nova vlada misli le nekoliko storiti za zboljšanje narodno-gospodarskih razmer na Irskem. Potrebo narodno - gospodarskih reform na Irskem priznavala je celo konservativna vlada, in torej vsaj v načelu v tej stvari vlada ne bode imela nasprotnika. Seveda je vprašanje, če bode vlada imela zadostno podporo, ko se bode s svojimi reformami zadela ob interese angleških lordov imajočih posestva na Irskem. Slovstvo. Ljudski glas o izdajanju knjig družbe sv. Mohora. Iz Gor. Tuhi nj a. Zopet se završuje nabera udov naše vrle družbe sv. Mohora. Vsako leto društvene knjige že težko pričakujemo pred zimo, da jih potem lahko čitamo, posebno mi kmetovalci, ki drugekrati nimamo ravno veliko časa za čitanje. Sicer je moja kmetiška roka okorna za pisavo, pa tudi beseda mi ne teče prav gladko, vendar upam, da bodete, gospod vrednik, blagohotno vspre-jeli le-te vrstice v svoj cenjeni list. 2e več let me navdaja želja, da bi nam naša vrla družba sv. Mohora podala nekaterih knjig, katerih mi kmetovalci še jako pogrešamo. Vsako leto nam knjige prinašajo nekoliko .Razgleda po svetu". Tu se nam na kratko popišejo imenitnejši dogodki iz različnih drž^v in iz vseh delov sveta. Smelo trdim, da je takov .Razgled po svetu" za nas kmetovalce ne le zauimiv, temveč tudi važen. Kajti mnogo je kmetovalcev, kateri nikedar ne dob^ kakega lista v roke, iz katerega bi poizvedeli, kaj se po svetu godi. Iz .Razgleda" v družbenem .Koledarju" vsaj površno posnamemo, kaj se je v pre-tečenem letu po svetu imenitnejšega zgodilo. Toda pod tem grmom tiči zajec! Gospodje in omikani družabniki dobro vedo, kje in v katerem delu sveta leži opisani kraj. Kar pa je kmetiških naročnikov, tega ne moremo vedeti, ker si nismo v naših ljudskih šolah pridobili toliko zemljepisne znanosti, da bi mogli to na pamet vedeti; veliko je pa udov, ki še šole znotraj videli niso, vendar znajo citati in pisati, toda o zemljepisju nimajo uiti pojma. Naša družba sv. Mohora, pa bi nas v tem lahko prav dobro podučila in tudi razveselila, ako bi izdala lahko umljivo „Malo zemljepisje" z zemljevidi. V teoretičnem delu naj bi bili pojasneni glavni pojmi zemljepisia, med tem, ko bi iz zemljevidov spoznali razne tuje kraje iu države. Na podlagi tega bi si vsak kmetiški ud pridobil precej potrebnega zemljepisnega znanja, katerega nam, žalibog, še toliko primanjkuje. Druga knjiga, katera se mi zdi potrebna, da bi jo naša družba izdala, naj bi bila »Slovenska gospodinja v hiši, kuhinji in hlevu". Marsikatera gospodinja ne ve, kako uaj ravna v hlevu pri molži, in potem z mlekom in maslom, kajti ravnajo se po starem kopitu, kakor so se navadile od svojih prednic. Posebno pa so nekatere, in teh je zel6 veliko v kuhinji, katere bi jedila gotovo bolj okusna pripravljale, ko bi bile o tem bolje podučene. Res je, da imamo take knjige, ali te so prvič predrage, drugič pa so pisane v previsoki slovenščini, tako, da bi se ue mogle same tolmačiti. To knjigo omenjam zato, ker sem že marsikatero gospodinjo slišal, da želi tako knjigo dobiti. Tretja knjiga, katero poleg mene tudi še marsikateri kmetovalec in obrtnik, seveda priprostega stanu, pogreša, je »Navadni obrtnik". — Bil sem nad 40 let zemljak, v katerem času sem se pečal le s poljedelstvom. Precej knjig sem že prečital, ki nas poučujejo o umnem poljedelstvu. Marsikaj sem tudi vravnal po teh nasvetih pri svojem posestvu in reči moram, da se mi je dobro sponeslo. Ali razmere so me na stara leta zanesle v obrtnijski stan. Tako sem postal sedaj mlinar, ker sem moral prepustiti pretežavno delo na polju mlajšim močem. Pa kako naj se obračam v mlinu s pridom, če se tega obrta nisem nikdar učil in ne dobim dobrega sveta od tovarišev. Rad bi dobil kako knjigo v roke, da bi se o tej zadevi iz nje poučil, pa kakor čujem, je menda ni v Slovencih. Dobro bi tedaj bilo, ako bi se družba sv. Mohora ozrla tudi na male obrtnike, katerih šteje gotovo več tisoč udov, ter jim podala kratkih poukov in pojasnil v raznih obrtih. Mlinarji, Žagarji, kovači, kolarji itd. potrebujejo osobito po kmetih še mnogo naukom, kateri bi jim dobro došli po družbi sv. Mohora. Te misli rojile so mi po glavi že nad 30 let, odkar sem ud družbe sv. Mohora. Vedno sem pričakoval, da nas bode družba s kako tako knjigo razveselila, a tega dosedaj ni še storila. Naj bi se o tej zadevi oglasil še kdo, ker potem bi družbin odbor izprevidel česa potrebujejo iu žele družbeui udje. ______ >Oesterreichisches Jahrbuch«, 18 letnik obsega med drugo zan mivo vsebino zgodoviuske članke iz peresa g. P. pl. Radiča in prof. g. Jos. A piha: »Slovenci in osnovalni državni zbor leta 1848/49." — Knjigi je urednik dr. baron Helfert. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. marca. (Katoliški centrum.) Tržaška »Edinost" se trudi že dve soboti, da zbira svoje pomisleke proti snovanju »katoliškega centruma". Najvažnejši pomislek proti »katoliškemu centrumu" je »Edinosti" — narodno vprašanje. Piše namreč: »Na katoliški centrum ni misliti, dokler se ne zruši glavna zapreka, dokler se ne reši uaroduo vprašanje. Stroga izvedba narodne jednakopravnosti je jedina pot do katoliškega centruma." — Pač bi bilo umestno tukaj vprašati »Ediuost", po kateri poti, na katerih načelih je mogoče praviluo rešiti narodno vprašanje v Avstriji? Je li ve za to drugo pot, razven da se zastopniki avstrijskih narodov oprimejo krščanskih načel? In kako bi se za to misel ložje pripravljala tla, nego uprav v zvezi katoliškega centruma? — Kdor hoče vresničiti namen, ne sme zametavati za to jedino pravih sredstev, sicer je vse njegovo pisarjenje in delovanje le prazno kričanje. Radikalne preosnove sedanjih prežalostnih verskih, narodnih in gospodarskih razmer v naši državi smemo pričakovati le od složuetja delovanja krščansko mislečih in delujočih poslancev vseh avstrijskih narodov. To je gotovo in neovrženo za vsacega pametnega človeka. Ali pa naj se to zgodi pod firmo katoliškega centruma ali zveze s kakim drugim imenom, na tem nam nič ni, ker nam gre za stvar, ue pa za ime. O tem mej raz-soduo mislečimi in dobro hotečimi Slovenci ne more biti raznih mislij. (Slovensko gledališče.) Ni je težje stvari, kakor pisati kritike gledališčnih iger, kajti naši gospodje igralci so že preveč razvajeni in mislijo, da se jih mora vedno hvaliti. Gorje torej kritiku, kdor se drzne izreči grajalno — a pravično sodbo! Zgodi se mu, kakor bi segel v sršeno gnezdo! Toda vsak opazovatelj našega gledališča mora priznati, da bi bilo čestokrat treba najstrožje kritike. 0 tem smo se uverili osobito pri sobotni predstavi veseloigre .Iz dobe kotilijonov". Ce že igra sama na sebi ni najboljša, pričakovati bi bilo, da se vsaj igralno osobje potrudi, da postane dejanje nekoliko živah-neje. Varali smo se! Izmej vseh gospodov je edini g. Verovšek, kateremu moramo priznati, da je v obče najmarljivejši, a imel je le kratko vlogo. Vsi drugi zanašali so se bolj na pomoč od spodaj — na šepetalca, katerega je bilo več slišati, kot igralce same. Gosp. Lovšin, ki za slične vloge kot zadnjič nikakor ni sposoben, govori naj v bodoče glasneje, da ne bode treba celo občinstvu opominjati ga na to 1 Gosp. Danilo ostal je še vedno isti, kot je bil, tako tudi g. Orehek. Marljivejše od gospodov so dame, dasi tudi pri njih ni vse tako, kakor bi moralo biti. Največ pohvale zasluži gospica S 1 a v č e v a ; ugajali ste dalje tudi gospa Danilova in gospica N i g r i n o v a. Ostale vloge bile so manjše in brez pomena. Gledališče bilo je navzlic novi igri srednje dobro obiskano. Konečno še nekaj! Da občinstvo dramo nekoliko opušča, je več vzrokov, katerih pa tukaj navajati ne moremo. Gotovo pa je važen vzrok temu preslaba izber dramatičnih iger. Ce pogledamo repertoir letošnje sezone, vidimo mnogo Uer, ki pač ne zaslužijo, da se uprizore na slovenskem odru. Zato upamo, da se bode prihodnje leto tudi temu nedostatku v okom prišlo in da bode poleg opere imela iste pravice i — poštena slovenska drama. (Duhovske vesti z Goriškega.) C. gosp. Ivan Kodramac, kapelan ločeniški, je imenovan vikarjem na otoku Morosini (Insula Manricena). — C. g. Evgen Jordan, doslej provizor v Ronkah, pride na prejšnje mesto v Ločnik. — V soboto je bil vmeščen č. g. Andrej Pavlica kot stolni vikar v Gorici. (Iz Šenturške gore) 10. marca. — Po zadnji rosi, ki je minuli ponedeljek nekoliko namočila zemljo, pričeli so travniki zeleneti in se zaldati z mnogimi cveticami raznih pasem in barv. Razvun zadnjih v Slovencu št. '52. naštetih, so se prikazale konopnice (Anemone nemoroša); čmrljevje (Corydalis cava), repnjak (Arabis hirsuta), plešec (Capsella Bursa pastoris); po njivah pa jetičnik (Veronika agrestis), kurja črevca (Stellaria media) in njivska mrtva kopriva (Lamium purpurenm). Ob potih in kraj gozdov se razcveta volčin (Daphne Mezereum) in razvun ive ali mačkovca (Salix Caprea) in leske (Corylus Avellana) tudi vže dren (Cornus mas) v ograju župnijskega vrta. Na ta grm sem posebno ponosen. Košati se namreč na njegovih suhih vejah prezauimiva glivica, katere doslej, kolikor je meni znano, še niso dobili drugod. Gospod Rhem jo je počastil z novim rodnim imenom in priimkom: Stictophacidium carniolicum. Radi te glivice in mahu Trochobryum carniolicum postala je naša krasna gora svetovno sloveča. Kedo bi se bil kaj tacega nadejal? (Imenovanje.) Praktični zdravnik g. dr. Alfred M a h r imenovan je sanitetnim asistentom v statusu politiških upravnih oblastev na Kranjskem. (Iz Rima,) 10. marca. Dne 3. t. m. je v Tu-rinu umrl grof Prosper Balbo, mož krščanskega značaja in usmiljenega srca. Delil je darove med reveže in za dobrodelne zavode pod imenom: pie-monteški topničar. Bil je hraber vojak za Boga in domovino. V bitki pri Novari je kot topničarski major rešil svojo baterijo. Ko je padel brat njegov kot poročnik v prvi vrsti, stopil je sam na njegovo mesto in tako prisilil vojake, da niso bežali. Ko pa je leta 1870 dobil ukaz, da mora s svojo baterijo proti Rimu, ustavil se je ter bil odpuščen iz vojaške službe. Od tedaj je živel v rojstvenem kraju kot pravi oče ubogim. Pred smrtjo je ukazal, da mu morajo na spomenik postaviti napis: »Prospero Balbo di Gesu." In taki zuačajni in plemeniti možje v Italiji niso redki. (Misijon na Ljnbnem v Savinjski dolini.) Od vseh .stranij lepe naše domovine beremo o blagodejnih vspehih, katere imajo ljudski misijoni, in kako tudi ne? Kakor pohleven dež po vročem poletnem dnevu vso naravo oživi iu okrepi, tako tudi sv. misijoni izbudijo srca h krščanskemu življenju, okrepijo narod za boj proti sovražnikom sv. vere ter ga utrde v verskih resnicah. Ce kje, je gotovo svoj namen dosegel sv. misijon na Ljubnem, katerega je vodil neumorno delavni vojnik Jezusov o. J. Doljak. Resnici na ljubo, y čast faranom ter v veselje g. misijonovodji izrečem, da je ljudstvo vseh 8 dnij kar vrelo k božji službi; videl si sivega starčka zraven nedolžnega deteta že ob četrti rani uri pričakovati pretresovalnih resnic, koje bode razlagal slavni poslanec Gospodov. Tudi vspeh prepričevalnih govorov bil je mogočen, kar so občutili sosebno gg. spovedniki, ki so od zorne ure v pozno noč krepili spo-kornike s tolažbo in sv. blagoslovom. Pa v sredi dušnega veselja, v sredi srečnih dnij bi se skoro prigodilo nekaj, kar bi pretreslo ne samo domače faraue, ampak vso škofijo! V četrtek 1. marcija je namreč med sv. mašo nenadoma preblag. domačega župnika ob desni strani zadela kap. Pa mož jeklenega značaja zaupajoč le v pomoč božjo se je premagoval in v tolažbo čč. sobratom poročam, da je vsa nevarnost odstranjena. Pri krasnem vremenu vršila se je le- ta vzvišena pobožnost v ljubenski fari, ki je vrhunec svete navdušenosti dosegla ob sklepu sv. misijona dne 4. t. m. Čeravno so se sv. misijoni na Ljubnem obhajali 1. 1857, 1875 ter 1890, vendar se sliši enoglasna trditev, da kaj takega, kakor je bil letošnji misijon, Ljubno še ni doživelo. Ali komu pač mora biti duhovnija za to neprecenljivo duhovno dobroto iz srca hvaležna? Ali ne svojemu skrbnemu dušnemu pastirju, ki deluje, žrtvuje vse svoje moči le za svoje ovčice? Njemu Bog plačaj stotero! ter ohrani še mnoga leta pri zdravju preblag. župnika g. Sternada! Hvaležnega srca se pa bode cela fara še pozna leta spominjala besede preč. o. D o 1 j a k a, kateremu izreka javno zahvalo. (Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega, v torek, 13. dan marca 1894., ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Pravnega in personalnega odseka poročilo a) o razpisu letošnjih dopolnilnih volitev za občinski svet; b) o volitvi članov v naborne komisijone; c) o volitvi članov v komisijon za odmerjanje vojaške takse. III. Stavbinskega odseka poročilo a) o kranjske stavbin-ske družbe predstavki gledč pogojev za prodajo nekega mestnega sveta ob cesti na Rožnik; b) o stavbinskega podjetnika V. Trea ponudbi glede nakupa nekaterih parcel mestnega svčta ležečega med Tržaško cesto in železnico. IV. Stavbinskega in finančnega odseka poročilo glede gradnje nabrežnih zidov ob Ljubljanici povodom del za osušenje ljubljanskega barja. V. Šolskega odseka poročilo 1)" o prošnji za nakup harmonija mestni nemški deški ljudski šoli; 2) o mestnih ljudskih šol računih gledd porabe dotacij v šolskem letu 1892/3.; 3) o c. kr. velike realke računu glede porabe dotacije 1893. leta; 4) o c. kr. velike realke računu glede porabe dotacije dovoljene modelirski šoli za 1893. leto. VI. Šolskega odseka nasvet, da se oddajaj ustanova letnih 250 gld., ustanovljena 1881. leta od mestnega zastopa za učence kake višje državne obrtne šole, za jedno leto 5 učencem tukajšnjih obrtnih strokovnih šol, kedar se zanjo ne oglasi nobeden sposoben prosilec. VII. Klavničnega ravnateljstva poročilo o Predovi-čevi ponudbi gledč prostora za prašičji sejem. VIII. Personalia. (Tajna seja.) (S Štajarskega) se nam piše: Cesto Luče-Sol-čava pričeli so delati 10. t. m.; delo vodi v imenu deželnega odbora g. Valentin Cuš, inžener, primorski rojak iz Sedla. — Na nasledkih hripe boleha preč. g. L. Jeriša, župnik na Gomilskem. — Na protinu pa leži že več tednov g. Pr. F rece, župnik v Belihvodah. — V začasni pokoj je stopil g. Fr. Lorber, učitelj na Rečici, suplira pa g. Kresnik, učitelj goriški. (Nabor) za mesto Gorico vršil se je dne 8. in 9. t. m. Na nabor prišlo jih jo 172, potrjenih je pa bilo 70. Vkljub magistratni prepovedi bilo je kričanja po mestnih ulicah toliko, kakor da Izraelci oblegajo Jeriho. (Z Dunaja) nam piše državni poslanec gospod pl. Globočnik nastopno : V vašem listu z dne 9. t. m. stala je o bivanju presvitlega cesarja v postojinski jami leta 1883 (ne 1885) Heka notica, ki je od besede do besede izmišljena in neresnična, ker ni bilo nobenega ustnega razgovora o porabi jamske železnice. To je ena izmed tistih časniških rac, ki so se o priliki omenjenega najvišjega obiska v izobilji nahajale v raznih nemških in italijanskih listih (Wiener- in Triester Tagblatt, Fanfula, Ecco del friuli), in ki so bile vse deloma od mene na podlagi § 19. tiskovnega zakona popravljene, deloma uradno konfiscirane. Vse so se hudovoljno zaganjale v mojo osebo, in ser zaradi tega, ker sem bil kakor okrajni glavar \sakateremu človeku toraj tudi časnikarjem, ki se niso mogli zadostno izkazati o svoji nesumljivosti, prepovedal vstop v jamo, katere previdnosti je bilo zavoljo tega silno potrebno, ker so bili, kakor je sploh znano, že leto poprej (1882), ob meji mojega okraja Oberdank in njegovi tovariši nakanili napad na presvitlega cesarja. Da te notice zdaj po preteka 11 let v nekoliko drugačni podobi levičarska lista (Deutsche Zeitung in Wiener allg. Zeitung) zopet pogrevata, pripisovati je menda mojemu sedanjemu tukajšnjemu političnemu stališču. — Na Dunaju, 11. marca 1894. Globočnik. Narodno gospodarstvo. Čevljarska obrt v Kropi. Trgovska in obrtniška zbornica obrnila se je s posebnima vlogoma do c. kr. deželne vlade in dež. odbora o uvedenju čevljarske obrti v Kropi. Ona se je opetovano bavila z vprašanjem, kako bi bilo vsled nazadovanja žebljarstva vedno bolj obubožajočemu prebivalstvu v Kropi pomoči. Leta 1884 so se vsled odredbe visokega mini-sterstva vršila poizvedovanja, če bi se ne dalo Kropi, Kamnigorici in Železnikih s tem pomoči, da bi se uvel v teh krajih puškarski obrt; toda strar je zaspala, najbrže zaradi tega, ker se je v imenovanih krajih premalo zanimanja kazalo za to. Tudi poznejša leta pečali so se večkrat c. kr. deželna vlada, deželni odbor in trgovska zbornica z napominanim vprašanjem in to ne da bi se bil dosegel kak vspeh. Ker se razmere v Kropi niso zboljšale, je županstvo prosilo, da naj bi se uvelo izdelovanje čevljev, kar bi se dalo brez velikih stroškov storiti. Po mnenju županstva v Kropi potrebovali bi se v to 3—4 mojstri in oseba, ki bi imela za tako podjetje potreben kapital. Ker pa v Kropi ni ne mojstrov in ne kapitala na razpolago in tudi ni pričakovati, da bi mojstri brez denarne podpore poučevali v čevljarskem obrtu in ker se ni nadejati, da bi se našla oseba, ki bi dala v to potreben kapital; pridobiti bi bilo tudi čevljarske pomočnike, katerim bi bilo dovoliti nagrade. Mojstri podučevali bi učence iz Krope v čevljarskem obrtu in bi ob jednem s pomočjo pomočnikov izdelovali dobro blago in tako dobil bi se tudi ložje podjetnik ali založnik, ki bi prevzemal izdelano blago in pričel tržiti ž njim. Vsled opetovanih poizvedovanj zborničnih v tej stvari se je pokazalo, da so nekateri Kropenčani za to, da se uvede čevljarski obrt, drugi pa zopet za to, da se začno izdelovati druge železne stvari. Zbornica je mnenja, da bi ne bilo koristno le za Kropenčane, ampak tudi za Zeleznikarje in Kamno-goričane, ko bi se poleg izdelovanja žebljev uvelo izdelovanje kakih drugih železnih predmetov. Ker pa poizvedovanja o tej zadevi še niso končana, usoja se zbornica navesti samo to, kar smatra za koristno glede vpeljave čevljarskega obrta. Zbornica se na podlagi svojih poizvedovanj ne more strinjati s predlogom županstva, ker bi po njenem mnenju pridobitev mojstrov in pomočnikov, katerim bi bilo treba dovoliti nagrade, provzročila velike stroške in bi se tem potom le tedaj dosegel vspeh, če bi se našel podjetnik, ki bi prevzel iz delano blago. Pri vpeljavi čevljarskega obrta je pa v prvi vrsti v poštev jemati podjetnika in dokler tega ni, ni s poučevanjem v čevljarskem obrtu mogoče pričeti, ker ni pričakovati, da bi za nakup usnja in drugih za čevljarski obrt potrebnih predmetov skrbela nekoliko časa tudi država ali pa dežela. Zbornica je v tej zadevi zaslišala tudi izvedence v tej stroki, toda vsi so se izrekli, da bi potom, predlaganem od županstva, ne bilo mogoče vpeljati čevljarstva. Nedvomno bi se pa na nastopni način dospelo do smotra, ako je namreč ljudem res na tem, da se počasi uvede v Kropi čevljarstvo. Nekaj let morali bi se dečki iz Krope učit dajat k čevljarjem v Tržič in okolico. Kadar bi se v čevljarstvu izučili, zamogli bi dobiti delo iz tržiške tovarne. Ce bi se pričelo prvo leto z 10 dečki, bi imela Kropa v 4 letih vže 10 izurjenih čevljarskih pomočnikov. V drugem in tretjem letu bi se morda poslalo zopet po 5 dečkov učit in bi bilo v petem letu v Kropi vže 15 in v 6 vže 20 čevljarskih pomočnikov, ki bi vsi lahko za tovarno delali. Če bi to število ne zadostovalo bi se še nekoliko let skrbelo za izučbo čevljarjev. Ker zamorejo pri izdelovanju nekaterih vrst čevljev tudi ženske pomagati, preživelo bi se v malih letih več družin s to obrtnijsko stroko. Stroški za enega učenca bi znašali 20—25 gld. Ker se je neka tržiška tvrdka izrekla, da bode skrbela za izučbo spretnih čevljarskih pomočnikov iz Krope in jim bode po dovršeni iztičbi dajala tudi delo; bil bi tako tudi podjetnik zagotovljen, ki bi kropenškim čevljarjem dajal materijal potreben za čevljarstvo in bi tudi prevzemal izdelano blago. Telegrami. Dunaj, 12. marca. Cesar se povrne dne 17. marca ob šestih zjutraj na Dunaj in je odklonil zahvaljujoč se vsak vsprejem. Dunaj, 11. marca. Kacih 80.000 delavcev šlo je v skupinah na centralno pokopališče, da polože vence na grobe v marcu palih. Dunaj, 12. marca. Izmišljena so poročila nekaterih listov, da bi bil grof Hohen-wart osorno zavrnil povabilo na shod klu-bovih načelnikov, na kar bi mu bil mister-ski predsednik Windischgratz osorno odgovoril. Dunaj, 12. marca. Izjava zjedinjene levice pravi, da je klub sklenil z vsemi proti jednemu glasu popolnoma pritrditi točkam 1, 2, 5 vladnega načrta o volilni reformi, in izjavi, da zmatra za nujno potrebo podpirati vlado, da nadaljuje in izvrši volilno reformo po načelih, katere je predložila. Karlovi vari, 11. marca. Tukajšnji mestni zbor imenoval je častnim meščanom namestnika grofa Franca Thuna. Berolin, 12. marca. Cesarica je z vsemi otroki odpotovala v Opatijo. Cesar jo je spremil na kolodvor. Bern, 11. marca. Umrl je snovatelj sedanje ustave bernskega kantona Rud. Brun-ner, ki je od 1860. leta bil član narodnega sveta, od 1870. leta pa predsednik njegov. Pariz, 11. marca. Ministerski predsednik Kazimir Perier je malo obolel. Pariz, 11. marca. Zaprli so pet anarhistov, mej njimi Italijana Gregorja Recca. Pri več anarhistih v decazevillskih premogovnikih so bile hišne preiskave. Buenos Ayres, 11. marca. Po poročilih iz Rio Grande je general Salgado odpovedal se vstašem in razpustil svojih 1000 vojakov. Že 2o let se premovana želodčna tinktura lekftrja Plccollja t Ljubljani rabi zaradi blagodejnega vpliva in jo zaradi nizke cene (steklenica 10 kr.) lahko rabijo ubožci in bogatinje. 584 10 10 -7 Umrli so: 9. marca. Rudolf Cerar, šolskega sluge sin, 11 mesecev, Streliške ulic 11, škrlatica in darica. — Janez Mohar, delavec, 57 let, Rimska cesta 6, jetika. — Katarina Lapajne, zasebnica, 66 let, Prečne ulice 2, srčna kap. 10. marca. Lucija Kastelic, delavka, 23 let, Kravja dolina 22, jetika. 11. marca. Marjeta Bavdek, gostija, 73 let, na Stolbi 6, plučni edem. V bolnišnici: 9. marca. Alojzija Kovač, delavka, 24 let, oslabelost. — Marjeta Selan, gostija, 70 let, srčna hiba. — Jurij Avsec, lončar, 27 let, jetika. 10. marca. Matija Jonke, krošnjar, 42 let, jetika. Tuj c i. 9. marca. Pri Maliču: Karol Schvvab iz Postojine. — dr. Franc Zbašnik iz Radovljice. — Malabarba, Hochstadter, Niklas, FSderl z Dunaja. — NOhr iz Linca. — Schmidl iz Brna. — Harth iz Berolina. — Kroschl iz Celja. Pri Hiutiu: Milller, inžengr; Rotter, lastnik hfltela; Grilnbaum, Mieser z Dunaja. — Fioresi iz Bolzana. — Pogačnik iz Cirknice. — Perko iz Ptuja. — Steinberger iz Lugos-a. — Marcovich iz Zagreba. — Pam iz Neukirchen-a. — Karda, Šavnik, iz Gradca. — Meyer s Češkega. — Kohn iz Jablonca. Pri bavarskem dvoru: Spiegler z Dunaja. — Spiler iz Pliberka. — Kreiner, Pogačnik iz Celovca. — Kump in HdDigraann iz Kočevja. Pri avstrijskem earu: Keršič iz Podkloštra. — Supan iz Retenj. Tržne cene v Ljubljani dne 10. marcija. gl- kr gl- kr. Pšenica, m. st. . . 7 50 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, . — 64 Rež, „ . . . 5 80 — 80 Ječmen, „ . . . 6 — Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . 6 50 Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 7 40 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 5 — Telečje — 58 Koruza, „ . . . 5 50 Svinjsko „ „ . — 64 Krompir, „ . . . 1 80 ICoštrunovo „ „ . — 40 Leča, liktl. . . Grah, „ . . . 14 — Piščanec .... — 70 14 — Golob..... — 24 Fižol, ..... 9 — Seno, 100 kgr. . . 2 95 Maslo, kgr. . . — 96 Slama, 100 „ . . 2 67 Mast, „ . . Špeh svež, „ , . — 68 Drva trda, 4 kub. m. 6 40 58 „ mehka, 4 „ „ 4 80 Vremensko sporočilo. a rt Q Cas Stanje Veter Vreme > ■S 3 - opazovanja zrflkomeva T ram toplomera po Celziju •g J B 2 °> a 10 7. u. zjut. 2. u. pop. 9 « sveč. 734-8 734-2 734-3 0-8 130 7-2 si. vzh. sl. jzap. M jasno del. oblač. n 0 00 11 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč. 736 3 735 5 735-1 10 136 7-2 sl. svzh. zm. jzap. sl. jzapad jasno 000 n n orednja temperatura obeh dni 7 0° in 7-30, oziroma za 4'2° in 3'5° nad normalom. 606 vi ne kašljate ve«, če rabite 2°-i5 Kaiserjeve prsne bonbone ki so dobrega okusa in lajšajo kašelj, hripavost, prani in plučni katar. — Pristne v zavitkih po 20 kr. ima gosp Viljem Mayr, lekarničar na Marijnem trgu. 200.000 litrov naravnega vina belega in rudečega, kakor dolenjskega (največ lastnega pridelka), istrijanskega, tirolskega, dalje izvrstnega terana, burgundca, riesslinga, sistijanca itd. iz občeznanih vinskih kletij kneginje Hohenlohe, prodaja po nizki ceni ter jamči za pristno in naravno blago Jos. Paulin 143 3-2 v Ljubljani, Marijin trg 1. -|fi D u n a j s k a borza. Dni 12. marolja. Papirna renta 5%, Id* davka .... 98 gld. 15 kr. Srebrna renta 5%, 16* davka . . 98 . — „ Zlata renta 4%, davka prosta ..... 120 . 10 , 1% avstrijska kronina renta, 200 kron . . 97 , 80 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . 1026 . — . Kreditne akcije, 160 gld..............366 . 25 . London, 10 funtov stri..............124 . 95 . Napoleondor (20 fr.)................9 „ 91'/,. Cesarski cekini..................5 , 84 „ Nemških mark 100...... . 61 „ — „ Dn6 10. marolja. Ogerska zlata renta 4 , . Ogerska kronina renta 4 %, 200 kron 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 4* kranjsko deželno posojilo..... Kreditne srečke. 100 gld.......198 St. Genois srečke. 40 gld.......70 118 gld. 95 . 20 15 kr. 149 159 197 98 97 50 60 60 I 4% srečke dunajske parobrodne družbe 142 gld. — kr. j Avstr. rudečega križa srečka, 10 gld. . . 18 . 75 , ' Rudolfove srečke, 10 gld......23 I Salmove srečke, 40 gld........74 j VValdsteinove srečke, 20 gld......49 I Ljubljanske srečke...... . . 24 ! Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 154 t Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2950 j Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . 110 Papirnih rubeljev 100..........133 50 75 SOJT Nakup in prodaja -£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmaojseza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U R" Vfollziili it. 10 Dunaj, liriihilfirstriMi 74 B. m jRjT Pojasnila "£9K v vseh (espodarskik in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh spskulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, m