71. štrallha.
I UikliMl, t fini, Zl. mri
XLIX. leto.
.Slovenski Narod" velja ▼ L i ub Mani
r.a dom dostavljen:
ce\o leto naprej . • . . K 24*—
pol leta     B     • • • • . 12*—
četrt leta   m     • • «• • • 6-—
mi mesec    - 2*—
v apravništvu pie^eaian ce!o teto aaprej  « #  •  .  K 22*— pol leta     p     • • • •   . 11 — četrt teta    M     • • • •  « 5*50 na mesec   -      •  •  •  •   • 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Hrednlifeot Knailova ulic« at 5 (v priUičju levoj telefon it 34.
liha|a vealt dan svećer iiviemil nedelje In preanlke.
Inserati veljajo: peterostcpna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 1* vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin   i Vite in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upiavni&tvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Lt d, to je administrativne stvari
■ Posamezna številka velja 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, .Narodna tiskarna" telefon št. 85.
»Slovenski Narod* ¥0lla po posti*
za Avstro-Ogrsko: a za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej    • K 25'— pol leta     m      m    • •
četrt leta na mesec
. 13'— . 6-50 . 230
celo leto naprej      « • . Ko>-» za Ameriko in vse druge deželen celo leto naprej • • • • X 35.—'
Vprašanjem gTeđe inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* rpravniStvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št 9, telefon 31.39-
BOJI PRI PODGORI IN NA TIROLSKI FRONTI.
Dunaj, 27. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Včeraj so se vršili na več točkah fronte silni boji. Ob goriškem mostišču so zavzele naše čete vso sovražno pozicijo pred severnim delom vrha pri Podgori. Pri tem je bilo vje-tih 525 Italijanov, med njimi 13 častnikov.
V odseku pri Plocknu se je sovražnik, uporabljajoč ojačenja. zaman trudil zopet zavzeti vzete mu jarke. Boji so se razširili ter so trajali vso noč. Ob tirolski fionti so se vršili le zmerni topovski boji. Sovražna artiljerija je obstreljevala Caldonazzo v dolini Sugaria.
Namestnik    načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml.
m
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
24. marca. Sovražne kolone, korakajoče v odseku gorenje doline Astico pri bojni točki doline df Assa ,n na gorah vzhodno Fasinske doline je ^ čeraj napadla naša artiljerija. Obstreljevala je tudi vlak naložen z ir.eri jalom na kolodvoru v Caido-
u. V Kordevalski dolini so razširile naše čete v hudem snežnem viharju svojo posest na pobočju sever-novzhodno Fassa di Mezzodi in so zasedle dalje kraja Vallazza in Ruaz v dolini. V Karniji je napadel v noči na 23. sovražen oddelek v belih gorenjih oblekah nase pozicije na levem bregu Rio di Lanza. gorenja dolina Chiasso, bil pa je takoj odbit. Na soški fronti je trajal včeraj topovski ogenj z dolgimi odmori vsled megle in neprestanega deževja. Naša artiljerija je bombardirala kolodvor pri Sveti Luciji in Modvejce, kjer je bilo naznanjeno gibanje čet.
25. m ar ca. V prostoru pri Ro-veretu dne 23. artiljerijski boji, katerim so v noči sledili manjši sovražni napdi na naše pozicije pri Starem Mori, Rio Cameras, Adige, in Potrich, dolina Terragnolo, ki so bili
vsi zavrnjeni. Stalno s'abo vreme je oviralo artiljerijsko delovanje ob Soči. Živahno delovanje samo pri Tolminu in na višinah severnozapadno Gorice.
Nov uspeh na podgorski višini.
Sine "no uradno poročilo naznanja nov uspeh naših čet na podgorski višini. Naše čete so zavojevale celo sovražno pozicijo pred severnim delom podgorske višine in vjeie precej Italijanov. Gola je podgorska višina, razjedli so jo italijanski izstrelki, ah italijanski napadalci nimajo ne od topovskega ognja ne od infantenjske-ga napora nikakih uspehov. V zadnjem času >e vršijo boji, ki kažejo vedno bolj italijansko onemoglost krog podgorske višine, katero bi tako radi zavojevaii, da bi gledali ž nje v Gorico in vkorakali v njo. Pri Oslavju so nehali boji. sedaj izguba-vajo Italijani še oni severni del podgorske višine, ki je tudi važen glede Oslavja. Kaj poreče Cadorna k tako znatni izgubi pri Gorici, ki je sledila umiku ob tolminskem mostišču? Italijanska fronta ob Soči dobiva vedno občutnejše sunke, ki kaj izdajo, ker izvrtajo v njo pozicije za naše čete. ki se v njih vstalijo.
Italijanski vojni izdatki.
Kakor sporoča italijanski zakladni urad, znašajo italijanski vojni izdatki za meseca januar in februar \rf)5'S milijonov lir.
Iz iainlh aktov Slarl-baldifeve legle,
Nameravana ekspedicija v Dalmacijo.
V Belemsradu so našli nemški vojaki dnevnik Giuseppe Garibaldi-ja, iz katerega navaja »As Fst , da je Garibaldi v Bordeauxu preložil načrt, kako bi najrajše šel . v rno goro, to je hotel je francosko - talijansko ekspedicijo v Bar in že M je kot levo krilo srbsko - črnog< ~ske vojske prodirati proti Dalmacii; in tako vezati nekoliko vojnih zborov monarhije. Garibaldincem se je še le
po dolgem času posrečilo, da so jih sprejeli člani francoskega kabineta. Sprejel jih je Viviani z velikim navdušenjem in rekel, da je ideja dalmatinske ekspedicije legije vredna vsesa vpoštevanja, povedal pa jim je zajedno, da Delcasse ni baš tako navdušen za ekspedicijo. Delcasse jih je sprejel precej hladno in rekel med drugim, da on ima mnogo razlogov proti da'matinski ekspediciji, ker je prepričan, da bi Srbi jako ogorčeno gledali na pojav Italijanov v Dalmaciji in da bi bila srbsko - italijanska kooperacija na dalmacinski obali Jadrana gotovo prav nevšečna tudi italijanski vladi. Srbi bi se srdili, ako bi se Italijani pojavili na Jadranu in
italijanska vlada ne bi mogla izjaviti, zakaj se izkrcava francosko - italijanska legija v Baru, da pomaga Srbom do Drača. Delcasse je bil tudi jako skeptičen glede tega, ali bo sploh kedaj mogoče odstraniti italijansko - srbsko ljubosumnost, katera sledi že iz položaja samega. — Po Dalmaciji bi se bili radi šopirili Ga-ribaldinci s pomočjo zaveznikov seveda; — zavezniki bi jim bili morali napraviti pot v Dalmacijo, boriti se in ščititi Garibaldince, oni pa bi se postavljali ob dalmatinski obali in pošiljali tje čez morje v Italijo pozdrave. Ali sen Garibaldincev se nt uresničil in v Dalmacijo ne bo ne njih ne zaveznikov.
Zapadno bojišče.
BOJI Z ANGLEŽI.
C^rolin, 27. marca. (Kor. urad.) W elito v urad poroča:
Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče.
Danes zjutraj so poškodovali Angleži z obsežno razstrelitvijo našo pozicijo pri St. E!o!ju, južno od Ypres£ v obsege« nad 100 m ter prizadejali tam stoieči stotniji izgube.
V pokrajini severovzhodno in vzhodno od Vermellesa smo imeli uspehe v boju z minami ter smo nekaj mož vjeli.
Bolj proti jugu od La Boisella, severovzhodno od Alberta smo ovirali slabotne angleške oddelke z ognjem pri prodiranju proti naši poziciji. Angleži so zadnje dni zopet obstreljevali mesto Lens.
V Argonih in v pokrajini ob Masi so biii boji samo mimogrede sla-botnejši.
Vrhovno armadno vod>(vo.
•
RANCO^KO URADNO POROČILO.
2.S. marca popoldne. V Argonih nam je dovolil nenaden napad na neki sovražni jarek pri Cour-te Chaussee vjeti nekaj sovražnikov ter prizadejati sovražniku izgube. Zapadno in vzhodno od Mase je potekla noč mirno. V Woevru artiljerijski boji v   okolici   Moulainvilla. Z
ostalih delov fronte ni poročati ničesar bistvenega.
25. marca zvečer. V Belgiji smo obstreljevali sovražne strelske jarke vzhodno od Boesingha in pri Hetsasu. V Argonih precej silni artiljerijski boji v odseku Four de Paris-Courte Chaussee - Iiaute Chevau-chee. Zapadno od .Mase močno delovanje artiljerije proti našim drugim črtam in vzhodno od Mase v okolici Poperingha in pri Douaumontu. V VVoevru ni prišlo v odseku višin ob Masi čez dan do nikakršnih intante-rijskih bojev. Na ostali fronti je potekel dan mirno.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
23. marca. Sovražnik je včeraj po noči v bližini Hohenzollernske utrdbe zažgal mino in vdrl v neki jarek, pregnali pa smo ga zopet z bombami. Danes smo obstreljevali sovražne jarke v bližini Bois Blanca ter močno poškodovali tamošnji okop v izmeri 100 vardov. Odgovarjanje sovražnika je bilo slabotno. Živahno delovanje sovražne artiljerije je vladalo danes v bližini Berthouvala, Nieuve Cha^ella. Boormezoela, Ypresa in Vviltjeja. Naša artiljerija je odgovarjala.
PRIČETEK KONFERENCE V PARIZU.
Angleški ministrski predsednik Asquith se je odpeljal na vojni svet
v Pariz. Vrne se baje v četrtek. Sa-landra in Sonnino sta dospela 26. t. m. v Pariz.
V nedeljo zvečer je povabil predsednik člane italijanske vlade k sebi. Tudi italijanski veleposlanik v Londonu marki Imperiali ter posebni poslanik Des Blanches sta dospela v Pariz.
Angleško odposlanstvo, obstoječe iz Asquitha, Greya, Lloyd Geor-gesa in Kitchenerja. so sprejeli na kolodvoru admiral Lacaze, Tenico-chin. Thomas in Thierry.
Na trgovski konferenci bosta zastopala Anglijo ministra Bonar La\v in Runciman.
Portugalska pomoč.
Iz ruskih virov je posneti, da je Portugalska že več mesecev pred izbruhom vojne pošiljala zaveznikom velike množine municije. Angleški podjetniki so že nekako pred enim letom ustanovili na Portugalskem tovarne za municijo, ki so delale za angleško in francosko vojsko.
Angleške operacije v Vzhodni Afriki.
Angleži poročajo, da so se Nemci umaknili na nove obrambne črte v gozdu ob reki Ruvu. Močno deževje je oviralo zasledovanje, kljub temu jc prišlo že 18. marca do spopadov in 19. marca do bojev v gozdih, pri čemer se je sovražnik trdovratno branil. Dne 20. marca je poskusil sovražnik močen nočni napad, bil pa je s težkimi izgubami odbit. Med tem se je posrečilo južnoafriškim četam na konjih po nočnem maršu skozi gozd iz Mošija sem zavzeti kolodvor ob Panganiju Kahe ter mnogo zalog in tako ogrožati sovražno črto, na kateri se je mogel še umakniti. Sovražnik je dobil ojačenja z železnico ter je trdovratno držal svoje pozicije, da si zavaruje umikanje. Imel je vsled tega velike izgube, kar bi ne bilo mogoče, če bi bil mogel sovražnik svoje pozicije prej zapustiti. V noči od 22. na 23. marec je opustil sovražnik vso svojo črto ob reki Ruvu ter se umaknil ob železnici v Tango. Vplenili smo en top s križarke »Ko-nigsberg«. Operacije se nadaljujejo. Vojni minister lord Kitchener je generalu Smutsu čestital.
VVolffov urad pripominja, da je spoznati iz tega poročila kake težave imajo Angleži kljub veliki premoči.
LISTEK.
Zgodba o zvonu.
V zvoniku vaške cerkve je visel zvon. Mnogo, mnogo blagoslova je že razlil s svojim glasom čez polja in travnike že takrat, ko so bili vaški starčki še mladeniči. Vabil je k molitvi, ko je bila velika, široka lipa ob zvoniku še malo nezmožno drevesce, vpogibajoč se ob najmanjšem vetriču. Slovesno je pel svojo pesem trem novomašnikom in žalostno se je glasil ob njih smrti. Jako star je že bil naš zvon.
In kaj vse je presanjal v tem času. Čez široko, lepo dolino, ki se je širila prav notri do gozda, se je glasil njegov mili glas. Sanjal je o večerni in jutranji zarji, o veseli pomladi in o veličastnem zimskem miru. In koliko je vedel nas zvon! Bili so namreč dogodki vaščanov, katere dogodke je moral on glasno oznanjati: krst in poroko, požar in pogreb. Pa so hodili k njemu in kramljali ž njim razni tovariši, kakor: čebele, črnrlji in netopirji. Ti so pripovedovali o polju, kaj se je zgodilo novega v obližju, in o vsem so pripovedovali. A kaj šele lastovke! Ah*
kaj so mu te vse nažvrgolele! Potožile so o morju, da je še vedno tako ponosno in l^po kakor takrat, ko je hodil Gospod po njegovih valovih; dalje o palmah in o drugih pravljičnih stvareh. Tako je imel zvon tu gori v osamljeni vasi vedno dosti misliti in sanjariti.
A nikdar ne bi bil mislil zvon, da bo moral kdaj sam v mrzlo tujino. Njegovei pesmi so pač plavale daleč, daleč čez travnike do vrhuncev gora in se tam odbijale ob skalnatih pečeh. Mnogokrat pa so ostale te pesmi v spominu pastirju ali potniku, šle z njim v svet in živele tam še mnogo let. Potem so zapadle po-zabljenju, iz katerega so se vzbudile pozimi ob topli peči pri kozarcu vina, v drugo ob godu prijatelja ali, ko je prispela pomlad in okrasila naravo, kakor v domovini. Zares, daleč, daleč so potovale njegove pesmi! Toda on sam, stari zvon. da nat bi kdaj zapustil zvonik? Ne. kaj takega mu ni prišlo nikdar na misel.
Bil je pozni jesenski dan. Zemlja je bila zavita v meglo, nad njo sivo jesensko nebo. Močno je deževalo in od drevja je padalo rujavo listje na mokra tla. Zvon ni videl dalje, kakor do line. Naenkrat je zagledal doli pri župnišču meglene podobe župnika in župana, kako sta se ozirala nanj. Govorila sta nekaj med
seboj, česar pa zvon ni razumel, pokazovala zdaj na to, zdaj na ono stran in končno zopet odšla.
Kaj naj to pomeni? Mogoče se ima popraviti cerkvena streha, ali morebiti dobi zvon brata, ki bi ž njim — oj. veselja, — mogel dvo-glasno peti? Znabiti tudi, da postavi jo v zvoniku čisto novo leseno ogrodje? Ali pa mogoče okrase cerkev, ker se bliža proščenje? Tako je razmišljal zvon od jutra do večera in sklepal na bodočnost...
Celih osem dni je imel zvon še mir, a potem, — da. potem je pa moral zapustiti svoj dom. Ravno v jutro, ko je zvon ravno odpel svojo jutranjo pesem, sta prišla dva tuja moža po stopnjicah gori, snela sta ga in mu odvezala vrv.
Kaj se ima zgoditi? Zvon se je prestrašil. Ali ga morda hočejo na stara leta —? Ni skončal. Moža sta ga dvignila in ga nesla, ne, bolj vlekla, po stopnjicah doli. Tedaj je pomislil zvon z žalostjo: proč moram od doma, v tujino. Celih dvesto let ie delil žalost in veselje z vaščani, no. sedaj, na stara leta, ga pa pošiljajo v mrzli svet. Zdravstvujte! je še enkrat žalostno zapel, toda njegov glas je bil brez zvoka...
Doli pred cerkvijo so ga naložili na voziček. Od tu je zagledal pri
cerkvenih vratih svojega naslednika — mali zvon. Ah. da, to je mladost! je vzdihal stari zvon pri pogledu nanj in se oziral naokoli, če je morda vendar kdo prišel poslovit se od njega. Pač, stara Neža je in. Prišla je, stara in sključena, oprta ob palico, prav k njemu je prišla in ga pobožala s svojo velo roko. Kako dobro mu je to delo! Pa je rekli stara Neža: »Glej, glej,« je rekla, ^vedno sem mislila, vedno, da mi boš ti zvonil na zadnji poti, no, sedaj te pa odpeljejo kdove kam...!« Vzdih-nila je stara Neža. »Oh, oh, mladi ljudje! Ne poslušajo nas stariii. izkušenih . .. Mladost, ta jim je vse. Župnik sam je še mlad, župan tudi, bognasvaruj! Glej, pa niso poslušali nas starih, niso. pa niso ... ;n zdaj moraš ;i v vojsko nI! bogvedi kam in —«.
Tuji možic, ki so zanes!: mali zvon.v zvonik, so se vrnili in starka je obmolknila. A ti se niso zmenili, kaj da ima starka z zvonom govoriti in mu povedati. Ne, ti niso razumeli. In stare ljudi se veiiaar tako lahko smatra za slaboumne!
Moža sta stopila v oje in potegnila voziček. Nadložna ni sključena, kakor je bila, je krevsala stara Neža za zvonom, kakor da gre za pogrebom. Prav do konca vasi je spremljala svoj liubljeni farni zvon.
Tam pa se je spustila na cestni kamen in je solznih oči zrla dolgo, dolgo za svojim zvonom ...
Ta - le je bila pot starega zvona: iz vasi v mesto in v mestu je bila velika, velika kovačnica. Tu notri so ga zapeljali možje - tujci. Pri prvem pogledu na velikanske stroje, je pozabil zvon na svojo domovino, ki je o nji sanjal vso dolgo pot. Tu je stal v dimu, obdan od ognja, sopare in hrušča. Po tleh so tekli mali žareči potočki, velika kladiva so udarjala na ognjeno nakovalo, verige so rožljale, vozički so vozili po ozkih tirih sem in tja in možje, ki so tu delali, so bili vsi na pol nagi. Tu je stal zvon in ni mislil na nič drugega, kakor na ogenj, na velikanska kladva, na iskre, ki so prasketale visoko po zraku. Gledal je zvon in se čudil. Nenadoma pa je padel v žareči potok in takrat je izgubil zavest . . .
Ko se je zopet zavedel, je bil tanjŠi, bliščal se je kot nov, toda izgubil je bil svoj glas. Bil je nem . . .
V začetku zvon tega ni tako opazil. Če ga je namreč kladvice udarilo, ali ga je bila brusila, je vsakokrat tiho zazvenel. A kmalu je umrl celo ta nežni glas. Napolnili so ga s črnim smodnikom, s kroglami in z raznimi zmesmi. Nazadnje so ga pa zaprti še pri odprtini na drugem
843401
Stran 2.
•SLOVENSKI NAKOD\ dne 28. marca 1916.
71. Stev.
Boji na morju,
PONESREČENI   ANOLESKI NAPAD NA FRIZIŠKO OBAL.
Berolin, 27. marca. (Kor. urad.) WoIffov urad poroča:
Dne 25. marca zjutraj so izvršile angleške pomorske bolne sile letalski napad na severni del severofriziške obali. Letalski napad se ie popolnoma ponesrečil, kakor je to armadno poročilo z dne 26. marca že poročalo. Dva oborožena ribiška parnika, ki sta stala na straži, sta bila žrtev angleškim ladjam. Naša mornariška letala so napadla angleške pomorske bojne sile ter večkrat zadela. En torpedu! rušilec je bil močno poškodovan. Od nas takoj odposlane pomorske bojne sile so zadele samo ob odhajajočega sovražnika. Ena teh tor-pedovk se doslej še ni vrnila.
Sef mornariškega admiralskega štaba. •
POMORSKA BITKA  PRI SEVtR-
NOFRIZIŠKIH OTOKIH.
Kodanj, 26. marca. (Kor. urad.) »Berlingske T i d e n d e,< poroča iz Esbjerga o pomorski bitki med kakimi 20 angleškimi vojnimi ladjami, med njimi 5 k r i ž a r k a m i in 15 torpednimi lovci z ribiškimi parniki, ki so dozdevno lovili ribe v plovni vodi južno od otoka F a n 6. Ribiški parniki so se umaknili, ko sta bila dva parnika, — kakor so baje opazovali, — zažgana s strel i. Nekaj nemških vojnih ladij in en Zeppelin so prišli na pomoč. Sledila je silna kanonada, ki jetrajala 10dol5 minut. Dogodki so se odigravali tako daleč od obali, da ni bilo mogoče niti z najboljšimi daljnogledi zasledovati podrobnosti. Zrak se je zgostil.
ANGLEŠKO POROČILO  O NEMŠKI   POMOŽNI KRIŽARKI »GREIF«.
Angleška admiraliteta poroča; da se je 29. februarja vršil v Severnem morju boj med oboroženo nemško pomožno križarko »Greif«, ki je bil maskirana kot norveška trgovska ladja, in angleško pomožno križarko »Alcantara«. Boj se je končal z izgubo obeh ladij. Nemška pomožna kri-žarka se je potopila vsled ognja topov, »Alcantara« (15.850 ton) očivid-no ker je bila zadeta od torpeda. Pet častnikov in 115 mož vse posadke je bilo vjetih. Angleške izgube znašajo 5 Častnikov in 69 mož. Vredno je konstatirati, da je sovražnik ves čas boja streljal preko norveških barv, ki so bile napleskane na straneh ladje. To poročilo se objavlja šele sedaj, ker izhaja iz nekega brezžičnega nemškega poročila, da je sovražnik izvedel, da je bil parnik »Greif«, ki je hotel posnemati vzgled parnika »Mo-we>. razbit, predno se mu je posrečita priti skozi črto naših patruljskih ladij.
VVolffov urad pripominja k temu poročilu: Samo ob sebi umevno je, da je razobesila ladja »Greif«, če se Je tudi prej poslužila dovoljene vojne zvijače, pri začetku boja nemško vojno zastavo.
Reuter poroča rz Londona, da izhaja iz podrobnosti boja v Sever-
koncu in tako so za vedno umrle njegove pesmi . . .
Bilo mu je celo prav, da so ga po vsem tem položili v leseno rakev. Kaj hoče pač zvon brez glasu? Umreti. In zares se je zvon pustil mirno položiti v rakev in tu čakal smrti. V domači vasi je bilo ravno-tako. Postal je človek star, umrl je. Položili so ga v rakev, kjer je tiho čakal, da ga poneso na pokopališče. In od tam je vzplaval v noči do samih nebes . . .
Medtem ko je zvon to premišljeval, so ga možje varno in veličastno odnesli proč. In prav zadovoljen je bil zvon na tej poti, zamaknjen v svoje sanje. A nenadoma — celo ni vedel, kako dolgo so hodili, — nenadoma so ga dvignili iz rak ve in ga položili na zemljo, ki je bila odeta z ^liščečo snežno odejo. Velik smrekov gozd se Je razprostiral v obližju. Nad krajino je ležala mrzla zvezdna noč.
Noč — sanje. A nikakor ni bilo mogoče zvonu tu sanjati. Vojaki so tekali zaposleni sem in tja, ostra povelja so se razlegala v noč. Časih pa je zagrmelo, da se je zemlja stresla. Kako je bila že dejala stara Neža ob slovesu? Vojska? — Gotovo, to mora biti vojska!
Zvon je postal pozornejši. Najprej se je vprašal, kaj ima on, ozna-njevalec in nosilec miru, v vojski opraviti? A ni at vedel odgovora.
nem morju dne 29. februarja, da je bil boj zelo ljut; »Greif« je bil baje mnogo bolj oborožen, kakor »Alcan-tara«. Angleška ladja je bila močno poškodovana, vendar se je zdelo, da bo zmagala, končno pa je bila zadeta očividno od torpeda. Oba parnika sta se tako ljuto obstreljevala, da so se trgali deli ladij. »Greif« se je potopil prvi, kmalu nato tudi »Alcantara«. Hitro so pripluli angleški rušilci, ki so zbirali preostale. Kakor poročajo, so rušilci potopili neki nemški podmorski čoln. Preostale Nemce so pripeljali v Edinbourg. Eden od njih je umrl ter je bil z vsemi častmi pokopan.
VVolffov urad dostavlja: Kakor izvemo z merodajne strani, je poročilo o potopitvi nemškega podmorskega čolna neresnično.
Parnik »Sussex«.
Iz Londona poročajo, da so par-nik »Sussex« 23. t. m. zjutraj spravili v Boulogne.
»Agence Havas« poroča, da obsega prva lista v Boulogne dospelih pasažirjev potopljenega parnika »Sussex« imena 174 oseb, med njimi 31 Francozov, 44 Angležev, 53 Italijanov, 24 Belgijcev, 2 Rusov, 6 Špancev, 13 Amerikancev in 1 Chilenca. Reuter poroča: Potrjuje se, da se je nahajalo med potniki »Sussexa« 25 Amerikancev, od katerih pogrešajo še 8.
Parnik »Englishman«.
VVhite Star Line sporoča, da so bili izkrcani 3 častniki in 33 mož parnika »Englishman«. Razen teh je najbrže Še 60 oseb rešenih.
Potopljeni parniki.
Angleški parnik »Senav Bridge« je bil potopljen: moštvo rešeno.
Angleški parnik »Cacilia« je bil potopljen: moštvo rešeno.
V pomoč ladjam.
Iz Haaga poročajo: Mornariški urad sporoča, da je bil parnik »Atlas« opremljen kot rešilna ladja in da je 27. t. m. odplul. Parnik je opremljen z brezžično postajo in z vsem potrebnim za pomoč.
Neresnične vesti o nemških podmorskih čolnih.
Vvolffov urad poroča: »Aftenpo-sten« prinaša poročilo svojega pariškega poročevalca, ki pravi, da sta bila od 5 nemških podmorskih čolnov, ki so ob maroški obali dopolnjevali iz nevtralnih parnikov svoje zaloge na gorivu, 2 uničena od neke angleške flotilje. Kakor izvemo z merodajnega mesta, je vest popolnoma izmišljena.
Ustavljen promet.
Iz Rotterdama poročajo: iio-landsko - ameriška proga je sklenila, da prekine vožnje s parnikom »Rotterdama, ker bi bilo v slučaju nesreče šele čez morda 5 let po končani vojni mogoče parnik nadomestiti.
Angleški pomorski vojni plen.
Angleško pomorsko vojno sodišče je izreklo, da sta oba pa mika proge Hamburg - Amerika »Prta Adalbert« in ^Kronprinzesin ^aci-lie?, ki sta se nahajala od p' Jtka vojne v Falmouthu, vojni plen.
W se o!! oodovil! Io roistvBEih M voinifi potreb!
Zagledal pa je tudi nekaj, pri čemur je na vse misli v vojski pozabil. Tam v kotu globoke grape je sedel vojak in veselih lic krasil božično drevesce s cigaretami, pisanimi traki in z jabolki na zlatih nitih.
Dva vojaka sta šla mimo. »Jutri je sveta noč,<' ... je dejal eden. Sveta noč — najlepši sen vsakega zemljana, sveta noč — ta pravljica v dveh besedah. Sveta noč — in on, zvon, je nem! Leto za letom se je veselil svetonočnih pesmi, kakor: »Vstanite, oj bratje, nebo se žari« .., ali: »Sveta noč, blažena noČ< . . . Za vsakogar je znal drugo pesem, in jutri — ali jutri bo moral molčati, ker je nem . . .
Ne, zvon tega ne more prenesti! Vroče si je zaželel samote v mali leseni rakvi in bil je hvaležen, ko so ga vzdignili in odnesli proč. Potisnili so ga v zelo ozko cev, preozko njegovemu telesu. Komaj 3e je tiho vlegel, že je strašno zagrmelo pod njim in v istem trenotku je on sam splaval po zraku v temno noč.
Kam pelje vendar pot? Kam drugam, če ne k zvezdam! V nebo! Glej, že se čuje anglejsko petje, že vse prepeva in se raduje okrog njega. Zemlja je izginila, daleč, daleč in vedno lepše se blešče nebeške luči. In to je konec zgodbe o zvonu . • •
L u b I i n, 9. januarja 1916.
Vinko a Rado*
Vojna z Rusijo*
RUSI   KLJUB  SILNIM ŽRTVAM NIKJER   NE   DOSEGAJO USPEHOV.
Berotin, 27. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče. Proti fronti pod povelinistvom generalfeldmaršala v. rlindenburga so obnovili Rusi včeraj napade s posebno silo. Tako so izvršili sunek proti nemškim crtam severozapadno od Jakobštata s tako množino ljudi in municije, kakor se to doslej na vzhodu še nikdar ni zgodilo; imeli so temu odgovarjajoče izgube, uspeha pa niso dosegli nobenega.
Pri Velikem Selu južno od Vid-sov so vjele naše prednje čete v srečni bitki 57 Rusov ter vplenile 2 strojni puški. I Opetovano sovražno prizadevanje prodreti proti našim pozicijam severozapadno od Postavlja, se ie popolnoma ponesrečilo.
Ko so južno od Naroškega jezera odbili več močnih napadov delov treh ruskih armadnih zborov, so izvršili zapadno pruski polki pri Mo-kricah protisunek, da zopet zavzamejo opazovalnice za artiljerijo, ki smo iih bili pri vpognjenju naše fron-I te, dne 20. marca izgubili. Hrabra če-I ta je izvršila svojo nalogo v polnem obsegu. Pri tem, kakor tudi pri zavračanju sovražnih napadov, smo vleli 21 častnikov in 2140 mož ter vpleniU več strojnih pušk.
Naši letalci so metali bombe na kolodvora Dvinsk in V«lejko ter na že'ezni^ke naprave ob progi Parano-viči - Minsk.
Vrhovno armadno vodstvo. AVSTRUSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 27. marca.   (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Ničesar novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml.
*
Ruske izgube.
Z ozirom na nemško poročilo o velikih ruskih izgubah, pravi »Echo de Bulgarie*: Rusija strašno trati svoje žive sile. da bi prikrila napake organizacije in splošnega slabega gospodarstva. Pri tem hoče rusko vrhovno poveljništvo zmagati z žrtvijo številnega poslušnega človeškega mesa nad popolnimi tehničnimi sredstvi ter nadomestit: umetne ovire z gorami mrtvih. Iluzija, da se da na ta način doseči danes zmaga, je popolnoma izginila. Rusija je težko bolna in posledic te bolezni še ni spoznati.__
Dogodki na Balkanu,
NAJDENA   ITALIJANSKA TOPA
PR! DRAČU.
Dunaj, 27. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša;
Jugovzhodno bojišče.
Vzhodno od Drača smo našli 2 italijanska poljska topa z municijo. Položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
* * #
NEMŠKO POROČILO Z BALKANA.
Berolin, 27. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo.
Turška vojna.
Rusko poročilo iz Perzije in Kavkazije.
25.    marca. Kavkaska i fronta. Naše napredovanje napre-I duje. — Perzija. Južno od Urmij-kega jezera smo razpršili nekaj turško - kurdijskih oddelkov.
Princ Eitel Friedrich potuje v
Carigrad. Iz Carigrada poročajo,   da bo dospel pruski princ Eitel Fridrich tekom tega tedna v Carigrad.
Mm Iran ii Mita.
»Frankfurter Zeitung« poroča po newyorških vesteh, da so se čete, ki so bile odposlane, da zasle-• dujejo Villo, približale generalu ter upajo, da ga bodo v 1 do 2 dneh vjele. Državni tajnik Lansing izjavlja, da so velikokapitalistični interesi na delu, da pridobe prebivalstvo na obeh straneh za načrt popolne združitve ali   popolnega podjarmljenja
Afero Mirio Herciera.1
V sedanji vojni je postal belgijski primas nadškof v Mechelnu, kardinal Mercier, popularna oseba. Popularna v tem smislu, da se pač o malokaterem človeku, ki ni državnik in ni vojak, tako mnogo govori in piše kakor o njem. Kardinal Mercier je tipičen predstavitelj politikujočih duhovnikov, katere je nedavno »Kolnische Volkszeitung', glasilo kolinskega kardinala Hartmanna, tako ostro obsodila, poudarjajoč, da politika v cerkvi nima in ne sme imeti besede.
Kardinal Mercier je ostal po okupaciji Belgije na svojem mestu v Mechelnu in je bil od vsega začetka duša nacijonalnega odpora proti nemški upravi. Po odhodu belgijskega kralja se je kardinalu Mer-cierju zdelo, da je sedaj on najvišji predstavitelj »legitimne moči« in čutil se je poklicanega, vzdržavati fikcijo o neporušeni samostojnosti in neodvisnosti Belgije. To naziranje je izzvalo takoj od začetka razne priložnostne konflikte z nemškimi vojaškimi oblastmi, zlasti ker je zahteval kardinal Mercier, da se ga spoštuje in da se ž njim postopa, kakor da ne bi podlegal splošnim okupacijskim zakonom, temveč kakor da bi bil v vsakem oziru eksemptna oseba. Z ozirem na visoko njegovo cerkveno dostojanstvo in na vpliv, ki ga ima kardinal ne le doma v Belgiji, temveč tudi v Vatikanu, so nemške oblasti postopale napram njemu s skrajno popustljivostjo. Ogibale so se vsakega koraka, ki bi bil mogel morebiti izzvati nasprot-stva med belgijsko katoliško cerkveno in v bistvu protestantovsko državno močjo nemških osvojite-ljev. Kardinal Mercier se je spravil v svojem boju proti Nemcem za domnevno varno ograjo cerkvene prižnice in pastirskega pisma. Tudi on se je poslužil starega, preizkušenega sredstva, hujskati proti nasprotniku v posvečenem prostoru božje hiše, kjer ne more odgovarjati in kjer se ne more braniti, če se noče izpostaviti očitanju bogoskrunstva in odkoder ga je lahko proglasiti za nevernika in sovražnika svete vere, če bi se vendarle upal ugovarjati. Tako je pričela sistematična agitacija kardinala Mercierja proti posvetni okupacijski oblasti v njegovih pastirskih pismih, ki so polna skritih razžaljeni za Nemce in ki naj Belgijčanom nadomeste navdušujoče uvodnike političnih listov. Prvi korak se je kardinalu Mercierju ob-nesel in to mu je dalo pogum, da je šel še dalje. Povzročil je znano skupno pismo belgijskih škofov nemškemu episkopatu z dne 4. novembra 1915, ki zahteva posebno sodišče za preiskavo »nemških, v Belgiji izvršenih grozovitosti«. Letos je odpotoval kardinal Mercier v Rim. Nemške oblasti so mu morale potovanje dovoliti, ker jim je izjavil, da gre za »visitatio S. Sediš-, za obisk sv. Stolice, torej za notranjo cerkveno zadevo, glede katere ne pristoja posvetni oblasti nikaka nad-ziralna pravica. V koliko je imelo kardinalovo potovanje v Rim res cerkvene namene, tega ne vemo: na zunaj je bila cela njegova pot pravo agitačno romanje po sovražnih deželah. Kardinal Mercier se je v Rimu sestal z belgijskimi begunci, med njimi z voditeljem svobodomislecev socijalistom in prostozidarjem De-strejem. posetil je francosko, rusko in angleško poslaništvo, odgovarjal je na razne manifestacije, polne mržnje proti nemškim ^barbarom«, konferiral je s francoskim ministrskim predsednikom Briandom. načelnikom one večine, ki je izvršila v Franciji popolno ločitev države od cerkve in ustvarila znane proticerk-vene zakone. Opetovano je blagoslavljal kardinal Mercier italijansko orožje ter slavil boj entente kot boj za civilizacijo in kulturo, da kot boj za svobodo vere. Napel je v Vatikanu vse svoje sile. da pridobi papeža in rimsko hierarhijo popolnoma za stvar entente, kar se mu v očigled skrajno previdni vatikanski diplomaciji sicer ni posrečilo. Svoje rimsko potovanje je zaključil kardinal Mercier doma z onim znanim pastirskim pismom, v katerem obeta Belgijcem, da jim bo Bog pomagal, če ne drugače, pa s tem, da bo poslal nad Nemce kolero in kugo. Priobčili smo že, kaj je odgovoril bojevitemu cerkvenemu knezu nemški generalni gubernator v Belgiji von Bissmg. Ta odgovor je jasen dovolj. »V bodoče ne bomo več trpeli, da zlorabljate svoje visoko dostojanstvo in dolžno spoštovanje napram cerkvenemu oblačilu za politične hujskarije, za katere bi moral vsak drugi odgovarjati pred sodiščem.« Istočasno so dale nemške oblasti zapreti tiskarja, ki je tiskal Mercier-jevo zadnje pastirsko pismo. Bissin-gov nastop dokazuje, da m ji nam-
| ška vlada odloČila za ostrejše korake proti upornemu kardinalu. V Vatikanu se boje, da bi mogel oster ir, očiten konflikt med cerkveno in posvetno oblastjo škoditi cerkvenin interesom ter zaplesti tudi papeškr stolico v spor med kardinalom i: nemško vlado. Zato je papež bajt pisal nemškemu kardinalu Han mannu, naj intervenira pri cesarji Viljemu, Mercierju pa je poslal pc novno svarilo, da naj bo v bodoč: manj agresiven.
Zdi se pa,   da tudi papežev svarilo ničesar ne zaleže, kajti med tem se poroča že zopet o dveh no vih aferah kardinala Mercierja. \ Bruslju so namreč odkrili belgijska špijonažno organizacijo, katere se j posluževal   tudi   Mercier za svoj tajno   korespondenco   z belgijsk-vlado in z Vatikanom, in   ko se j nato vršila preiskava tudi v privat nem stanovanju kardinalovega ta; nika, je protestiral Mercier v imen »verske svobode-, hoteč s tem (kr kor   pravi   VVolffov urad) izzva: vtisk,  da ogroža nemška uprava v Belgiji versko svobodo katoliškeg prebivalstva.   Kardinal   Mercier j. nadalje tudi že odgovoril na Bissir govo pismo. Toda poslal ie svoj odgovor francoskim   in v inozemstv izhajajočim belgijskim listom, pred-no ga   je   dal izročiti generalnem ' gubernatorju Bissingu, ki je čital n sebe naslovljeno ostro pismo kardinala Mercierja   najprvo v pariški listih in šele potem v originalu!
Tako se konflikt od dne do dn 1 poostruje   in   nemška vlada se b kmalu nahajala pred definitivno odločitvijo, kaj storiti s cerkvenim dostojanstvenikom, ki se noče pokorit danim razmeram, katere so vendar ravnotako od Boga pripuščene, kakor prejšnje   »legitimne«. Nemšk katoliki stoje odločno na strani svoje vlade in vodilni katoliški listi v Nemčiji silno ostro obsojajo zlorab cerkvene oblasti v politične svrhe ki jo je zagrešil belgijski kardinal.
Razne politične vesti.
= Gospodarsko - trgovska pogajanja v Budimpešti. Iz Budimpešt poročajo: Trgovski minister dr. von Spitzmiiller in poljedelski ministe-Zenker sta dospela dne 27. marca v spremstvu strokovnih referentov v Budimpešto. Ob 10. dopoldne so se v ogrskem trgovinskem ministrstvu nadaljevala zadnjič prekinjena pogajanja. Tudi avstrijski finančni minister dr. v. Leth dospe k tem pogajanjem v Budimpešto.
= Načrti za bodočnost. Nemšk in madžarske stranke delajo pra pridno načrte za bodočnost. Vsak čas je zabeležiti kak nov značile pojav. Kakor znano, so imeli nemši in madžarski politiki dne 30. januarja v Budimpešti sestanek, na katerem so se posvetovali o bodoči uredbi države. Ta posvetovanja so nadaljevali dne 25. februarja na Dunajr. Zbrali so se nemško - liberalni, nemško - nacijonalni in krščansko - socijalni politiki avstrijski, od Baerr-reitherja do Doberniga in Fuchsa, pa iako merodajni madžarski polithV. kakor \Vekerle. Apponyi, Khuer-Hedervarv in Szterenyi. Neposredni namen teh posvetovanj je, ustvari:! soglasje med Nemci in Madžari na podlagi dualistične uredbe monarhije v svrho. da ostanejo Nemci in Madžari vodilna naroda v monarhiji. Govorilo se je o nagodbi, o gospodarski zvezi monarhije z Nemčijo, o zagotovitvi vodstva Nemcem in Madžarom v političnem življem u in o mostu, ki ga ustvari Avstrc-Ogrska med Nemčijo m turanskir*ii narodi, Madžari, Bolgari in TurK;. Razprave se bodo še nadaljevale.
= Nemško vojno posojilo. Iz Berolina poročajo:Po dosedanjih poročilih je bilo vojnega posojila podp:-^anih 10.667 milijonov mark in sicer na državnem posojilu 7106 milijonov, na zadolžnicah za vojno posojili 1999 milijonov in na državnih zakladnih nakaznicah 1952 milijonov.
= Kitajska in Japonska. Pre 1 nekaj dnevi je izvedela Evropa, d i je Kitajska zopet premenila svoj d politično uredbo: iz monarhije je novic postala republika, a na čelu države je ostala v republiki ista osebnost, ki je doslej nosila cesarsk i krono. Juančikaj je bil svoj čas vodja revolucije, strmoglavil je cesarstvo, postal predsednik republike, se proglasil za cesarja in je zdr.j zopet predsednik republike. Juančikaj je torej ostal na čelu države in v tem tiči dokaz, da Japonska ni dosegla tega, kar je nameravala. Japonska bi rada dobila nadoblast nad Kitajsko in je porabila sedanjo svetovno vojno, ko se nobena evropska država ne more Vtikati v azijske razmere, da doseže svoj cilj. Začela je s tem, da je protestirala proti uvedbi cesarstva na Kitajskem In ker ta protest ni nič zalegel, je aa-čala rovariti In ia provuofila kr»-
71. štev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 28. marca i»i6.
Stran 3.
re vstaje. Vstaše so vodil! Japonski ificirji in uspehi so bili toliko večji, ker je v kitajski armadi precej japonskih inštruktorjev. Vojne se Japonska ni upala začeti, kajti Juanči-Kaj je imel kot cesar vendarle velikansko moč in bi bila vojna proti mjernu provzročila Japonski brez dvoma velikanske izgube na ljudeh in na imetju. To je vzrok, da je Japonska poskusila podkopati Juanči-kaja. vedoč, da bo imela lahko igro, je ga strmoglavi. Upori, ki jih je Japonska uprizarjala na Kitajskem, so imeli tem več odziva med prebivalstvom, ker je masa zelo navdušena za republiko. JuanČikaj si je pomagal s tem, da je odložil cesarsko krono in proglasil Kitajsko za republiko, sam pa je ostal na čelu države, juančikaj je obdržal moč, samo naslov ima zdaj drugačen in Japonska ima zopet opraviti z njim, ki se najodločneje ustavlja njenim stremljenjem.
Vesti iz priiircl tu.
Ravnateljstvo c. kr. :::6škega učiteljišča v Gorici in z njhn združene Izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole, ki se nahaja sedaj V Ljubljani, se je z današnjim dnem preselilo v poslopje ^Zadružne zve-
- na Dunajski cesti. Št. 38., II. nadstropje. — Uradne ure so od 10.—12. dopoldne.
Vojaške vesti. Za mrtvega je izkazan v uradnem seznamu izgub Josip Škabar iz Sežane, rojen 1888, umrl 26. novembra: isti dan je umri Ji Ljudevit Trojer, rojen 1S92. iz coriške okolice. V ruskem vjetništvu se nahaja Jernej Stoka iz Trsta, ro-len 1892. Dne 26. decembra lani je umrl Ciril Krkoč. rojen 1896. V ruskem vjetništvu se nahaja Štefan Le-ban, rojen 1889. Pri obeh je navedena za rojstni kraj Gorica; najbrže sta Iz okolice.
Na italijanskem bojišču je padel dalmatinski junak poročnik Vladimir M a r k o v i č. Boril se je pod vodstvom hrabrega poveljnika Turu-dije neustrašeno in bil dvakrat odlikovan. Našli so na bojišču Marko-viča mrtvega poleg trupla italijanskega majorja.
Iz Tunisa ie pisal, kakor poročajo iz Šempasa. vojni vi etnik 2Slet-Rijavec, brat znanega našega opernega pevca. Vjet je bil na Balkanu leta 1914. Potem je pisal iz erništva. nato pa ni bilo dolgo časa nobenega glasu o njem. sedaj se je oglasil iz Tunisa.
Josip Kamenšček, krčmar na K^rnu v Gorici, je   bil operiran v
- iški bolnišnici, potem je bil v [ubijani, sedaj so ga poslali v Aussee v zavod za rekonvalescente. Tako se bo pri vojakih iznebil no-rranjih bolezni, katere bi mu bile drugače mogoče prezgodaj pre-strigle življenje.
Iz Ajdovščine poročajo, da je umrl gospod Ignacij Kovač, oče g. ;upana Ignacija Kovača. Pokojnik je ]>il štedljiv in marljiv gospodar, sploh ;e v ugledni Kovačevi družini doma razumno gospodarstvo. Gospodu županu in deželnemu poslancu naše so-zalje!
Proti navijanju cen pri živilih je
izdal pristaniški   admiralat v Pulju ta - le ukaz: Da se onemogoči navijanje cen   pri   živilih in prepreči prekupčevanje,   zapleni vsa po že-eznici v Pulj došla živila in druge »otrebščine aprovizacijska komisija pri trdnjavskem komisarju že na ko-odvoru.   Izvzete so   pošiljat ve na vojaške oblasti in zavode ter vojaškim osebam v lastno rabo namenjene pošiljatve.
V Poreču je umrl c. in kr. mornariški višji komisar Alojzij Kragl, poveljnik tamkajšnje vojaške cenzure.
Umrl je v kraju Povije na Bracu v Dalmaciji tamkajšnji nadučitelj Drago pl. Mascarell - Monteverde, star 37 let.
Vrl boritelj za hrvatske pravice v Šibeniku Ante Roca je umrl v visoki starosti 91 let. Bil je več časa tudi župan v šibeniški občini ter je marljivo delal za njen procvrt.
Iščem svoje starše, Antona in Marijo Sovič ter svojo sestro Alojzijo iz Gorenje vasi Št. 34, pošta Kanal v goriškem okraju. Sporočila prosim na naslov: Martin Sovič, k. u. k. Kriegsspital, Barake 17, Saal L, Grinzing, Wien XIX/1.
Svojo mater išče Josip J a k o n-č i č iz Vipolž v Brdih, sedaj k. u. k. Miiitar - Beobachtungsspital Nr. I. Barake 112, Troppau. Devet mesecev že ne ve ničesar o njej. Kdor bi kaj vedel, naj mu sporoči.
Gospa Marija Simčič, vdova po Ferdinandu Simčiču, bivšem učitelju-voditelju v Biljani v Brdih, naj izvoli v svojem interesu naznaniti natančni svoj sedanji naslov Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani (Dunajska cesta št. 38)-
Dnevne vesti.
— Odlikovanja.   Red železne
krone III. razreda je dobil stotnik 80. pešpolka Adolf K i 1 a r, ki je svoj čas dolgo služil pri 17.' pešpolku. — Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil stotnik - računovodja Josip U š e n i č -n j k — Drugič sta dobila bronasto hrabrostno svetinjo infanterista 17. pešpolka Martin Zagore in Franc M a r n. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: praporščak Karel B e r t o 1 d, narednika Matija H o -mar in Josip S t r n a d, četovodji Jurij C e r t a 1 i c in Rikard K o u-ž i 1, korporali Pavel J a m n i k, Fr. T r e n t e 1 j, Franc U r h, Emil G r a h a r. Dominik R a k t e 1 j in Ivan C v c r g e r, poddesetniki Alojzij B i t e n c, Fr. M a j e r h o 1 d, Franc Pusterhofer, Ivan Z i -b e r t, Štefan B r i c e 1 j in Ivan V o v k, enoletni prostovoljec Alfonz A1 j a n č i č, infanteristi: Ivan Košir. Josip Košir, Gašpar Kov-š c a, Ivan Dušic, Ivan K v e d e r, I k>minik Logar, Avgust Kalan, Jakob Z g o n c, Ignacij M i k 1 a v-č i č, Josip Jenko, Alojzij V e b e r, Jakob Zupančič, Josip Vodi-š e k, Kristijan S i m o n i č. Peter R o b i č, Lenard O š t i, Benedikt M e z e r k o, Boštijan M a j e r h o -fer. Franc Kajn, Ivan J u r č e k, Alojzij J e 1 n i k a r. Štefan Jerič in Anton Zerdoner, vsi 17. pešpolka: narednik Ivan Obet 07. pešpolka.
— Imenovanja. Za črnovojniške oskrbovalno - uradniške aspirante (kadete) so imenovani: Matija Bevk. Alfred F e r 1 a n, Ivan P o d-lesnik (vsi pri vojnem oskrbova-lišču v Zagrebu), Ivan R a ž e m (Mosta r). Ivan R o b i č in Franc Šumi (Gradec) ter Josip Skalar (T e m e š v a r).
— Prijateljem in znancem na bojišču ob naši bistri Soči pošiljajo prisrčne pozdrave ranjenci iz graške klinike za bolane živce: vodja patrulje Josip Drašček iz Solkana, če-tovodja Gabrijel Kukanja iz Komna, četovodja Jožef Bregant iz Krtine pri Domžalah, poddesetnik Boltazar Breganz iz Trsta, Jože Hrvat s Kam-nega vrha. Franc Mavric iz Bukovega na Primorskem, Jožef Turk iz Trsta in Anton Marhar.
— Z bojišča. Podpisani vojaki, ki se nahajajo že od prvega dneva vojne na bojišču, pošiljalo vsem domačim in vsem bralcem ?Tovenske-ga Naroda nnsrčne pozdrave. — Četovodja M. ZEogar, desetnik Franc Jerman, poddesetnik Fr. Dofšak, poddesetnik Fr. ?umi, Franc Žga-njar, Ivan Grčar, Josip Požar, Matevž Belehar, Ivan Plut. Josip Bo-štiančič. Ivan Ahlin. Fran Marolt in narednik Anton Stupar, vsi pri 27. domobranskem pešpolku.
— Za slene vojake. V ta namen so poslali deželnemu odboru nadalje darove sledeči gg.: Martin Kerin, c. kr. orožniški stražmojster v Slomnikih na Rusko - Poljskem, lo kron: Andrej Stejiovec. kaplan v starem trgu pri Ložu, 20 K, preostanek prireditve Šolskih otrok iz ?ma-rate; ga. Marica Premrov, sor oga računskega nadsvetnika v pokoja v Begunjah pri Cerknici, z njeno 1 er-ko, 5 kron: upravništvo »Sle- enakega Naroda- iz listove zbirk t. 40 kron; slov. kat. izobraž. društ, > v Rajhenburgu po upravništvu Slovenca«, 100 kron čistega dobička igre »Svojeglavna Minka«; ga. Jo-sipina Vidmar iz Ljubljane. Pred škofijo 19, mesto vezila v ruskem vjetništvu živečemu sinu Josipu, 20 kron; č. g. Štefan Jenko, vikar v Podgrajah pri Ilirski Bistrici, 15 K; gosp. Tgnacij Žargi, trgovec v Ljubljani, 10 K. — Bog plačaj!
— Nekaj podatkov o pokojnem baronu Wink!erju. Znano je, da je pokojni baron \VinkIer imel jako lično pisavo in da je govoril in pisal svoj materni jezik, slovenščino, jako spretno in pravilno. Kakor je sam pravil, je dobil lično pisavo po svojem učitelju Valentinu Lebanu. Da pa je VVinkler tako dobro znal slovensko, ni čuda, saj je prvotno študiral in absolviral filozofično fakulteto in je že služboval kot gimnazijski učitelj, toda popustil je učitelje-vanje in se lotil juridičnih študij ter kot jurist napravil lepo karijero. VVinklerjeva druga soproga je bila hči grajskega oskrbnika Persoglie v Devinu. Znano je, da je Winkler, sto-pivši v pokoj, jel pisati svoje spomine in če jih morda tudi ni končal, bi bilo vendar vredno, jih poiskati, saj je bil Winkler v položaju, pojasniti marsikatero še temno stran njegove dobe.
— Mesto venca na krsto umrlemu zasebniku Alfredu L e d e n i g u, sta darovali obitelji prof. Tavčarjeva in svetnik Lahova 20 K ter gospa Marija Prevc v Kranju 20 K v korist skladu za »Zavod za v vojni oslepele Tfnjako«^
— Mesto venca na krsto pokojne gospe Egide Orožen, notarjeve soproge so darovali, za »Rdeči križ« častniški zbor v Kamniku 25 K in g. dr. Goldberger, asistenčni zdravnik 25 K. — Nadalje g. dr. Ernst Kalan, odvetnik v Celju 10 K za družbo sv. Cirila in Metoda.
— Iz seje magistralnega gremija dne 24. marca 1916. Albertu Vodniku, posestniku iz Podutika št. 25 in dobavitelju dolomitnega peska in gramoza za mestno občino, se do preklica zviša ceno za 1 m3 peska od 5 K na 5 K 60 vin., pri gramozu pa od 6 K 20 vin. na 6 K 80 vin. — Mostički v Tivolskem gozdu so sedaj popravljeni. — Josipu Bergma-nu, posestniku in tovarnarju na Poljanski cesti 85, se dovoli postaviti ob pretežnem delu njegovega posestva deloma žično ograjo. — Ignaciju Marenku, posestniku na Opekarski cesti 34, sc dovoli zgraditi na njegovem posestvu gospodarsko poslopje in drvarnico. — Ivanu Podboju, posestniku in trgovcu na Sv. Petra cesti 95, se podeli stavbno dovoljenje za zgradbo hleva, šupe za vozove, gnojne jame in za napravo vrat v obcestnem zidu. — Leopoldu Tratniku, hotelirju in kavarnarju na Sv. Petra cesti 27, ki je brez stavbnega dovoljenja izvršil nekatere adaptacije, da bi bivšo delavnico za pasarsko obrt uporabljal v gostilniške namene, se predpiše, da mora predložiti nove načrte, ki bodo odgovarjali stavbnemu redu. Za sedaj adaptiranih prostorov ne sme uporabljati. — Adolfu Reichu, barvarju in posestniku na Poljanskem nasipu št. 4 in 6, se dovoli, sezidati na njegovem vrtu odprto šupo, pod pogojem, da bo šupa segala le do straniščnega vogala Krannerjeve hiše. Ker je zgradba iz javnih ozirov dopustna, se bo zavrnilo ugovore sosedov na civilno - pravno pot. — Pri prošnjah lastnikov raznih »komedij« in dragih razveseljevalnlc za prepustitev prostorov v Lattermannovem drevoredu, se bo kolikor mogoče strogo postopalo in dovoljevalo kolikor mogoče malo takih podjetij. — Mariji Hrastarievi in Martinu Huda-lesu se pustita mestni njivi, ki sta jih imela že več let v najemu, pod dosedanjimi pogoji še za eno leto v najemu. — Tri pse - varuhe salezi-janskega zavoda na Rakovniku in policijskega psa c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani, se oprosti pasjega davka (po 8 K) in jim predpiše le po 1 K evidenčne takse. — Odkloni se prošnjo Janeza Novaka, da bi smel prestaviti svojo stojnico za prodajo pečenega kromoirja od jubilejnega mostu na Celovško cesto v Spodnji Šiški, in prošnjo Marije Menartove, da bi smela postaviti Stojnico za prodajo slaščic nasproti glavnemu kolodvoru. — Mariji Vi-devičevi se dovoli, prodajati na Vodnikovem trga lončeno posodo.
— Z Gorenjskega. Vojni čas je provzročil ljudem vsakovrstne tež-koče. Trpečim se pač poskuša na ta ali oni način olajšati njih težko stanje, a naravno je, da še ni za vse preskrbljeno. Naj omenimo le one, ki so po vojni brezdvomno gmotno najhuje prizadeti, a se jih najmanj vpo-števa. To je samostojni obrtnik, ki je obenem lastnik čez mero zadolžene hiše. Zapustil je neprostovoljno svoj dom in družino, dali so mu orožje v roke in ga postavili na branik domovine. Obresti dolga, ki ga ima na hiši, zaostajajo in se množijo; sedaj jih ni seveda mogoče izterjati, a — kaj bo po vojni? Obrtnik žrtvuje domovini zdravje in moč, da, morda tudi življenje. Ko se povrne, bo treba poravnati obresti in morda tudi kapital. S čim? Zapel bo civilni boben, dasi bo mož oziroma njegov dedič te nesreče najmanj kriv. Umestno, potrebno in pravično bi bilo, da se v tem oziru kaj ukrene: najbolje bi bilo, da prevzame te obresti država.
— Oddaia moke pri mestni apro-vizaciji. Za dobavo moke pri mestni aprovizaciji naj se zglase: trgovci iz Ljubljane v četrtek, dne 30., peki in mokar j i v petek, dne 31. t. m.; okoliški trgovci pa v soboto, dne 1. aprila, vselej ob 8. uri zjutraj na mestnem magistratu, prejšnja Galletova hiša, I. nadstropje, mestna posvetovalnica.
— Prodaja prekajenega mesa pri mestni aprovizaciji. Začenši s tem tednpm bo prodajala mestna aprovi-zacija prekajeno meso v novi cerkvi sv. Jožefa in sicer v postranski kapeli, ki ima poseben vhod. Meso se bo oddajalo le dvakrat na teden, v sredo in soboto od 8.—11. ter od 3.-6. zvečer. Pravica do nakupa prekajenega mesta ima vsak Ljubljančan, v kolikor ga potrebuje za svojo družino. Vojna prodajalna v Gosposki ulici ne bo več oddajala mesa.
-r-(Na ljubljanskem trmi vlada med prodajalci taka prevzetnost, kot bi kupovalci in kupovalke vse zastonj dobile. Ženske, ki prinašajo na kg krompirček, fižol in dmfoo tako
reč, se zadirajo v občinstvo, ki bi rado kupilo, pa kdo kaj reče zaradi previsoke cene. »Ah se vam sanja?« »Če vam ni prav, pojdite naprej«, »Kajpada, zastonj vam bomo dajali«, »Zdaj smo mi gospodje, ki prodajamo, ki imamo blago«, take in enake besede se slišijo danzadnem in kupovalke jih morajo požirati, pri tem pa neznansko drago plačevati, če sploh hočejo kaj djati v lonec. Pri mesarjih se je udomačil zadnji čas nov trik. Visi ali leži tam kos mesa in pride k stojnici kupovalka, ki drugod ni dobila mesa, ki ga kupi vsak teden samo četrt kile, da ima družina vsaj v nedeljo juho. »2e prodano«, glasi se lakoničen odgovor mesarjev, roka njegova pa zagrabi kos in ga vrže na stran. Pri drugem mesarju je ravno tako, pri tretjem isto. Povsod jt vse prodano, a samo za tiste kupovalke, ki jih mesar ne pozna; če pa pride znanka, dobi precej, kar želi. Delavske družine ter družine nižjih službencev si že preje niso mogle privoščiti mesa toliko, kot bi bilo treba, zdaj ga pa sploh kupiti ne morejo, ker ga celo za denar ne dobe. Gotovi ljudje se z mesom bašejo dan na dan opoldne in zvečer, revež ga pa še enkrat na teden ne srne videti na mizi. Morda bi bilo umestno, da bi se tudi za meso izdajale izkaznice, da bi bilo tudi manj oblagodarjenim usojeno zavžiti kedaj kak košček mesa.
— Navijanje cen. Na včerajšnjem semnju v Krašnji pri Domžalah so nekateri prodajalci prašičev za rejo zahtevah ceno 20 K za kilogram ž. ve vage. Oderuški navijalci cen pridejo pred sodišče.
— Pcdraženje piva. Z današnjim dnevom se je pivo zopet za 4 krone podražilo, in sicer vsled nove deželne naklade.
— Prizadetim v znanje! V smislu tozadevnih predpisov se naznanja, da je iz nujnih razlogov vojaškega značaja neobhodno potrebno, prilastiti si za odkladanje cestnega blata in za odkladanje gramoza v etapnem ozemlju zemljišča ob državnih cestah, da se vozovom onemogoči, voziti čez gramoz in da se voda lahko odteka brez zadržka v cestni jarek. Naprava in vzdrževanje vseh cest v etapnem in operacijskem ozemlju, kakor tudi državnih in deželnih cest. ki se jih poslužujejo ne le vojaška, ampak tudi civilna vozila, pa zahteva radi neoviranega vojaškega in v izogibo zaprek in nezgod v prometu poleg običajnega stalnega vzdrževanja tudi še razširjenje posameznih ožjih mest, odstranitev grmovja in drevja, ki zapira razgled, po potrebi mestoma tudi odstranitev ali premestitev seči, lesnih ali zidanih ograj, potem raznih pomolov, oglov in dr., ki zožujejo cesto. V kolikor so se tuja obcestna zemljišča v omenjene svrhe že dejansko uporabljala, ali se še bodo, se izreka s tem prilastitev dotičnih zemljišč v ta namen na podlagi voj-nodajatvenega zakona z dne 26. decembra 1912, št. 236 drž. zak.
— Iz politične konceptne Službe. V notranjem ministrstvu službujoči deželnovladni koncipist dr. Adal-bert pl. K e 11 e r je imenovan za okrajnega komisarja.
— Ljudskosol« ke vesti. Gabrijela B a 1 a n č, ki je službovala sedaj v Planini, je nameščena za suplen-tinjo v Budanjah. Za provizorično učiteljico v Srednjivas? je imenovana sirplentinja Marija K r i n e r.
— V deželni bolnišnici je umrla gospa Ana Skala, žena nadučitelja v Vipavi, gospoda Antona Skala. Naše sožalje!
— C. kr. avstrijska razredna loterija. Glavno žrebanje V. razredne loterije je v 5. razredu in se prično dne 10. aprila ter traja do 8. maja 1916. Srečke za to žrebanje se dobe pred žrebanjem in tudi med žrebanjem po sledečih cenah: Vi 200 K, 7* 100 K, »/« 50 K, 7* 25 K pri poslovnici c. kr. avstrijske razredne loterije je v 5. razredu in se prične Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Celovcu, Trstu in Splitu.
Poročil se je dne 26. marca gimnazijski profesor in nadporočnik v rezervi gosp. Franc M r a v 1 j a k z gospodično Zoro Hrašovec iz Celja.
Nevaren tat. Dne 20. t. m. je dala posestnica Marijana Hubad v Po-vodjah pri Vodicah hlapcu Franu Kotniku rt Cerkelj 48 kilogramov krompirja, ker je rekel, da prosi za krompir njegov gospodar, ki ga jej v kratkem vrne. Drugi dan se je pokazalo, da jo je Kotnik ogoljufal. Potem je vkradel tele vredno 200 K posestnici Mariji Ovčak. Ponoči so ga prijeli na Savskem mostu. Kotnik je bil že 32krat kaznovan. Izročen je sodišču.
Kino »Ideal«. Učinkovit spored za tri dni: danes, v torek, 28., v sredo, 29„ četrtek, 30. marca: 1. Mes-strov teden. Zelo zanimivo nemško Kngtilkk & Losrec m leve. Ožiioget*
ska drama iz lovskega življenja. 3. Kočijaž s prerije in deklica. Krasna drama z divjega zapada z napeto zanimivim dejanjem in grandijozni-mi jahalnimi prizori. 4. Charlv, čudovita opica. Veseloigra v treh dejanjih s Henrikom Eisenbachom v glavni vlogi. Spisal Joe May. — Mavfilm, Dunaj. Salve smeha! — »Ideal«.
Razne stvari
* Brnski župan umrl. Brnski župan dr. Avgust VVieser v. Mah-renheim je umrl star 69 let.
* Antarktična ekspedicija. Ekspediciji a ladja Shackletonove antarktične ekspedicije, se je odtrgala od sidra ter plove brez sidra s pokvarjenim krmilom proti Port Chak-morsu na Novi Zelandiji, kamor upajo, da dospe začetkom aprila. Če se posreči Shackletonu, prehoditi antarktični kontinent, ne bo našel ladje ter bo moral ostati še eno leto v ledu.
* Bojkot firm, ki so v zvezi z
Nemci. »London Gazette« priobčuje nadaljnjo listo inozemskih firm, ki so v zvezi z Nemci in s katerimi je trgovski promet prepovedan. Je to 39 firm v Argentiniji in Urugvaju, 56 v Braziliji, 28 v Ecuadorju, 17 v Peruju. 4 firme zastopane v vseh državah centralne in južne Amerike, 1 firma na liolandskem, 41 firm v Holandski Vzhodnji Indiji, 15 na Filipinih, 36 na Portugalskem in 45 na Španskem. Istočasno objavlja »London Gazette« naredbo, ki določa likvidacijo nadaljnjih 10 firm na Angleškem, ki imajo zveze z Nemčijo, tako da je naraslo število takih likvidiranih firm na 72.
* Zlato v letu 1915. »Times« pišejo: Kakor priča izkaz novoyorške-ga lista »Financial Chronicle«, se je v L 1915. doseglo nov rekord glede pridobivanja zlata. Skupno se je pridobilo zlata v vrednosti 97,969.870 funtov sterlingov (v mirnih časih je veljal funt šterlinga 24 K), in sicer v vrednosti 2,115.302 funtov sterlingov več, kakor L 1912. Značilno je, da so nekatere evropske in ameriške banke svojo zalogo zlata v letu 1915. pomnožile za 73 milijonov funtov sterlingov več, kakor se je v tem letu sploh novega zlata pridobilo. Tega si ni drugače tolmačiti, kakor da so imeli zasebniki shranjene ogromne množine zlata, ki so jih L 1915. izročili bankam. To velja v prvi vrsti za Angleško.
* Clemenceau na front!. Nekdanjega francoskega ministrskega predsednika Clemenceaua imenujejo navadno »tiger«, ker ima ostre oči m nastopi brezobzirno proti vsemu, kar se mu ne zdi pravilno. Pred nekal časom se je mudil Clćmencean na francoski fronti. Seveda je prišel najprej v glavni stan. Ogledal si je tudi sta* novanja oficirjev in se prav pohval-! no izrekel, ako je vse dobro in primerno urejeno. Potem je šel Še bližje fronti in prišel v glavni stan ar-madnega poveljstva. Tukaj je »tigert« že začel godrnjati: »Za silo je tu že dobro, pa tako dobro ni kakor pri vas, gospod general.« Potem je Šel Clemenceau naprej in prišel na sedež neke divizije. »Tukaj je veliko slabše, kakor pri vas, gospod general,« je zarenčat »tiger« in šel dalje v strelske jarke. Tam je pa začel razsajati, kajti vojaki so spali na premočeni in gnili slami in so stali do kolen v vodi. Ker je Clemenceau predstojnik vojnega odseka francoskega drž. zbora in ima torej veKko besedo v vseh vojnih stvareh, se je prav po tigersko razkoračil. »Gospod general« je vpil, »kako morete pustiti svoje ljudi v takem blatu? Če bi se vas sililo, da ostanete noč in dan v taki luknji, ali bi vi to prenašali...« Od tistega Časa se francoski generali in »tiger« Clemenceau nič prav dobro ne razumejo.
Današnji list obsega 4 strani.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Masirajte pleča in prsi, ako Vas bole s Fellerjeviin bolečine tolažečim rastlinskim rastlinskim esenč-nim fluidom z zn. »Elzafluid«. Ta preizkušena, bolečine tolažeča vdrg-nenja požive krvni obtok na onih delih telesa, jih ojačijo in napravijo odporne proti prehlaji in prehudemu naporu. 12 steklenic tega dobrega domačega zdravila pošlje franko za samo 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 238 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil potrjuje visoko vrednost tega zanesljivega bla-žilca bolečin. »Elzafluida« ni moči nadomestiti z ničemer drugim.
Stran 4.
v
»SLOVENSKI NAKOD% one 28. muca ItHo.
71. stev.
t
Spi-ejm« m 1. Maja t. I.
Zadruga klfučavnlc:ir|ev v LJubljani javlja vsem svojim članom,
da je nje dolgoletni podnačelnik, gospod
Jožef Weibl
stavbeni in umetni ključavničar
v nedeljo zvečer ob pol 9. uri, po dolgi, zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče izdihnil svojo blago dušo
Pogreb se bo vršil v torek, dne 28. marca ob pol 6. uri pop. iz hiše žalosti Slomškova ulica št. 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Cenj. člani se vljudno vabijo, da se udeleže pogreba v polnem številu.
dobar železninar, pri 948
Francu Piceku.
Ribnica, Kranjska.
1026
Odda aa
udobno opremliena,   velika,   svetla, prisojna
SOBA
pripravna   za  begunca, ali  starejši ?a konslci par brez otrok. 1033 Povpraša   se  pri   upr.   »Slov. Narod?
Zahvala.
Za premnoge izraze sočutja ob bolezni in smrti našega preljubega soproga in očeta, gospoda
Luka Moča
žel. mojstra drž. železnice v pokoju,
izrekamo \sem sorodnikom, prijateljem in znancem posebno naši ljubi svakinji gosp. Keršičevi za njeno velikodušno dobrotljivost, ter vsem darovalcem krasnih vencev nn cvetk, našo najiskrenejšo zahvalo. Bog plačaj stotero vsakemu posebej!
LJUBLJANA, dne 27. marca 1916.
Cecilija Moč.
t
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskrenoljubljena žena, oziroma mati in stara mati, gospa
Ana Skala
danes ob 6. uri zjutraj, večkrat previđena s tolažili sv. vere, izdihnila svojo preblago dušo.
Pogreb nepozabne rajnke se vrši jutri v sredo, 29. marca ob 4. uri popoludne iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Bodi ji blag spomin!
LJUBLJANA - VIPAVA, dne 27. marca 1916.
Anton Skala, nadučitelj v Vipavi, mož. — Jožef, stotnik, s ženo Betti, Leo. jurist, enoletni prostovoljec, Tone. učitelj, vojak, Ivan, sedmošolec, Hinko. sinovi. — Mara, Joža, Ela, hčere. —
Harala*,
■4?
Zahvala.
Za vse Ijubeznjive dokaze sočutja in tolažbe povodom bolezni in smrti našega iskrenolj ubij enega in nepozabnega očeta, oziroma starega očeta, tasta
in brata, gospoda
Ivana Jakšeta
bivšega posestnika in gostilničarja
kakor tudi za nepričakovano obilo spremstvo dragega pokojnika k zadnjemu počitku iz mesta in okolice izrekamo preč. duhovščini kolegijatnega kapitelja, očetom frančiškanom, usmiljenim bratom, usmiljenim sestram, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo.
NOVO MESTO, 25. marca 1916.
1032
Žalujoči ostali.
.....   , v..,,
Zahvala
Za ganljive in obile dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti preblage, nepozabne soproge oziroma mamice, gospe
e Orožen
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prisrčno zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo č. duhovščini, veleč. gg. uradnikom in častnikom, dragim prijateljem in vsem, ki so spremili blago pokojnico na nje
poslednji poti.
Najtoplejšo zahvalo izrekamo tudi gg. pevcem za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov oziroma poklonjenih darov v
blage namene.
1029 Rodbina notar Orožnova.
«68.:
Okrog 100.000 lepih. 3 do 4 letnih 1000 po 5 K — ima aa prodaj
i šibki svet v Postoji
1022
Polletna in celoletna
stanovanja
so oddati v oradu Grič, 10 minut od kolodvora Mirna — Doiemsko. Podrobnosti ori   lastniku 1028
Jos. Pauli*~u9
LJubljana,  Nova  ulica štev. 3. 9VF~ Namočena TW
polenovka
dobivala se bode vsaki petek in le proti 8 dnevnemu prednaročilu in plačilu pri
Josipu Pollaku,
Ljubljana Sv. Petra cesta it. 7.
Vsak   kupec  naj   zahteva   kupon od naročilnega lista, ker le na izkaz istega se bode oddaiolo. 889
Priporočam se
cenianlm dama« za mnogobrojni
obisk in naročila.
— Šivilja —
Leopoldina Strnad,
Liublfana, Kolodvorska ulica 22,
(Hotel  Ilirija)   čez  dvorišče levo, III. nadstropje, deeno. 1023
Smrekovo lubje
za leto 1916
W~ kupuje na cele vagone
tovarna usnja FEIGL,
Drosan pri Plznfu, Češko. 934
— Prosi se nemško korespondenco.
1027
Absolventinja
trgovskega tečaja z odliko in z malo prakso išče službe v kaki pisarni. Kdo, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
Pri mestnem magistratu kot odgonski postaji v Ljubljani je spopolniti
Ta služba je provizorna. Plača znaša L 1250 K. Za vsako spremljanje gnancev se plačajo še posebne pristojbine
Z dokazili o starosti, znanja slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in o fizični sposobnosti opremljene prošnje je do 15. aprila U 1« Vložiti pri
mestnem magistratu v Ljubljani.
r
MODNI SALON
Rozi Fabčič, Rimska cesta 6.
Cenjenim damam in gospicam priporočam
veliko izbero slamnikov
modelov in raznega nakita.
P strežba točna in solidna.
Postrežba točna in solidna.
V*
Posteljno perje in puh
ozir. mlinarstva izučenega invalida in
!• 1 V
sprejme v trajne delo ozir. učenje
pod ugodnimi poguji, ob prosti oskibi, s t?kojšnji'n vstopom, 1018
I. Zadravec,
paromlin,  Središče, (Polstrau).
Ponudbe je nasloviti imenovanemu ; če mogoče naj se ponudnik osebno predstavi.
Kupim po  visoki coni
kostanjev orehov jesenov
Ponudile s ceno in  množino (koliko vagonov) je poslati  tvrdki :
J- Pogačnik,
Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej).
n      Na ponudbe brez cene se ne ozira. ::
v veliki : izberi : in po jako nizkih cenah
priporoča
tvrdka
av ^
A. & E Skaberne, tjnbljana, Jfesttti trg 10.
-t     dni salon ■§>-
$tttnka SHoroat, £jubljana, Start trg SI.
Velika zaloga dunajskih damskih in dekliških
slamnikov.
^Popravila točno in najceneje. Žalni klobuki v veliki hberL
Filijala:
BACK & FEHL
LJUBLJANA
Stari trg štev. 8.
Sploš
i zavod za uniformiranje, Ljubljana
Szbelovaije i "
Centrala i
fora, wi/onnskih opremnih reči in civilnih oblek.
•a
707
■
BACK & FEHL
DUNAJ IX .
Elisabethcromenade Mr. 23.
PREMOG
618
I     najboljše kakovosti i
■* m    d««c ailk eeaah
na  vagone ali vozove
(X
Ljubljana« Selenburgova ulica Stev. 4.
77
5
021702