izliaja vsaki torek in soboto. Ako pad« na t.i dncva praznik, dan poprej. (IrcUniitvo se nahaja v „Narodiii Tiskarni", ulica Veiturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez poilpisa. KokopiHi dopisov se ne vračajo. GORICA „(Jorifa* sfene na leto ID K, za pol k-ta 5 K, za četrt leta 250. Upraviiistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. /a i «law« se plafuje oil cvetrrostopnc petit vrste po H vin.. za veekrattii natis primeren popust. Fi)HitnM'7.iic 6tc\ilke stanejo 8 vin. in se prodajaju v raznili goriikili traiikali. St. 94. V Gorici, v torek dne 23. novembra 1909. Leto XI. „SJabo gospodarslvo v deželni hiši". „Soea" in njcna prijalcljica „L'eco" tckmujcta v obrekovanju o slabcm go- spodarstvu v deželni hiši. Jedna skuša drugo prekositi; razločekje le ta, dase vedno nc ujemata v tern čednein poslu. Dočim trdi prva, da se povsem zane- inarja slovenski del dežele, trdi druga, da leze večina podpor in denarja iz deželne hiše v slovcnske kraje. — Ra- zuuino, — prvi je namcn nahujskati S 1 o v o n c c proti sedanji deželni upravi; drugi - - 1 ta 1 i j a n e. Kako neutemeljene so te trditve označenih scstric o slabcm gospodarstvu v deželni hiši, kaze nam čisti dobičck, katerega je iniela dežela v zadnjih štirih letih od doklad na užitnino in pivo. T a d o b i č e k z n a š a o k r o g 1 i h 950 000 K Lani je dobila dežela namreč od užitnine 706.000 K. Čc primerjamo ta doliodek z onim 1 1904 (povišanim na isto doklado) v skupnem znesku 479.000 K, vidimo, da je imela dežela le v ten) letu čistega dobička 227.000 K. Izkazali stuo pa uže v prejšnjih le- tih, da je /nasal 1. 1905 čisti dobiček 160,000 K, leta 1906 okroglih 200.000 K in leta 1907 pa 161.000 K, torcj v štirih letih okroglih 748.000 K. In ako prištejemo teinu še preostanke iz 1.1905 in 1906 v skupnem znesku 31.000 K, dobimo čisti dobiček 779.000 K. To pa le od — užitnine. H teinu je prištevati pa še čisti dobiček, katerega je imela dežela od doklad na pivo, od kar je sprejela pobiranje teh doklad v lastno režijo. Ta dobiček znaša 171.000 K in se razdeli (reduciran na doklade 1. 1904) tako-le: Leta 1905 je znašal 31.000 K, 1. 1906 okroglih 47.000 K, 1. 1907 52.000 K in leta 1908 pa 41.000 K, torej skupaj 171.000 K. O b a d o b i č k a, n a m r e t o d užitnine in piva, znašata torej 779.000 K -f 171.000 K = 950.000 K Č e d o d a in o š e, d a s o i in e 1 e občine v tern času 831.000 K in v 1 a d a 650.000 K č i s t e ga d o b i č ka od te akcije deželnega odbora, jerazvidno, da so pridobiliv tej dobi vsi trije činitelji sku- paj 2.431.000 K. Vesta d e n a r b i b i 1 z 1 e z c 1 v p r i v a t n e ž e p e, ako b i b i 1 j o s t a 1 o pobiranje u ž i t n i n e o d 1. 1905 n a p r e j v rokah privat- n i h š p e k u 1 a n t o v, k a k o r j e b i 1 o prej. In potem se najdejo še zdražbarji, ki hočejo ljudstvo nahujskati s slabim gospodarstvom v deželni hiši! Ü, da bi se bilo le vedno tako gospodarilo tarn, kakor sedaj, tedaj bi bila dežela na drugi stopinji gospodarskega razvoja nego je! Naravno je, da pečejo ti vspehi, katerih ni mogoče utajiti, nasprotnike, posebno pa one, ki so si prizadevali z nečuveno frivolnostjo zaprečiti akcijo deželnega odbora in nas'ih poslancev, ki je privedla do takih rezultatov. Da bi svoje privržence slepili, lažejo, da se kar kadi. Jedni negirajo pri tern katero-1 koli zaslugo našim poslancem, drugi pa trdijo proti svojim volilcem nasprotno; konečno so se pa zjedinili in trdijo, da je to le slučaj, da je dežeja prišla do teh vspehov. „Soča" je skušala začetka varati javnost s trditvijo, da je povzroeila te lepe vspehe le gradba bohinjskc želez- nice, pri katcri je bilo nakopičeno na tisoče delavcev, ki nisobili „botončkarji", marveč so jedli in pili, da je bilo ve- selje. S tern je hotela zmanjsati zasluge prizadetih činiteljev na tern polju ter si olajšati vest za grehe, katere si je na- kopičila s svojo brezvestno gonjo proti nameri, naj dczela sprejme pobiranje užitninci v lastno režijo. Toda nirtva šte- vila so jo kmalu lopnila po zobeh, da je morala obmolkniti. Ta stevila pravijo, da je znašal čisti dobiček užitnine po novem sistemu pobiranja prvo leto 160.000 K, drugo 200.000 K, tretje 101.000 kron in cetrto 227,000 K. No, lani se vendar ni gradila nobena železnica v de- želi. in vendar znaša čisti dobiček 67.000 K več nego 1. 1905. ko je zgradba bohinj- ske železnice privabila na tisoče delav- cev v naše kraje. Ta števila kažejo pač kaj drugega. namrcč da raste število prebivalstva od leta do leta in ž njim tudi konsum, a zadevne t'luktuacije užit- ninskih dohodkov so odvisnc le od cene in mnužine doma pridelanega vina. Ta števila so pa tudi slovesen protest proti nameri „Sočinih" s'pe- kulantov, naj vlada odda zopet pobira- nje užitnine v zakup. češ da zakon to zahteva. Čujte Slovenci, koliko škode bi bile imele država, dežela in občine lan- sko leto, ako bi se bilo to zgodilo — recimo — 1. 1907 in bi bila država od- stopila privatnemu zakupniku pobiranje užitnine povsem za ono ceno, katero je kazala užitnina 1. 1907. Leta 1908 je dobila dežela 65.000 K več nego leta 1907, občine so dobile 72.000 K in država pa 55.000 K več: torej vsi trije činitelji skupaj 192.000 E več nego 1. 1907. K o b i b i 1 a d r ž a v a torej o d- s t o p i 1 a 1. 19 0 7 pobiranje u ž i t- n i n e k a k i t v r d k i a 1 i p r i v a t n i m z a k u p n i k o m, b i bila o s k o d o- vala sebe, dežele in občine za s k o r o 200.000 K 1 e pri u ž i t n i n i. To g o v o r i j as n o : pobiranje u 1 i t n i n e m o r a o s t a t i v j a v n i upravi. V s e to k a ž e pa t u d i. da s e d o b r o g o s p o d a r i v d e ž e 1 n i h i š i in da m ore 1 e b r e zvcstc n obrekovalec n a s p r o t n o t r d i t i. flvshija in Ifalija. Asinarijev govor je napravil v na- šili diplomatičnih krogih globok utis. Nič manj pa je javnost obrnila svojo pozornost na ta čin italijanskega gene- rala. Kar je dosedaj marsikateri slutil ali mislil, je spravil tudi v javnost pišoč dolge članke o političnih odno- šajih med našo državo in sosednjo lta- lijo. Da niso odnošaji. četudi je Ita- lija naša zaveznica, najboljši, je vsa- kemu znano, posebno pa se to vidi, ko se gre za kako stvar, ki srbi naše neo- drešence. lz cele blažene dezele priha- jajo takrat našim iredentistoin znamenja njihovega sočustvovanja, bodisi pri ve- selili ali pa pri za njih manj veselih prilikah. Ravnotako je tudi naše itali- jansko prebivalstvo s srceni in če le more tudi z dejanji pri svojih bratcih onstran .Judrija. Dobro je gotovo delo našim ltalijanoiu, ko so euli odreše- valne besede takega moža, kakor je Asinari. Torej čas njihovega odrešenja sc bliža.- Sestanek ruskega carja z italijan- skim kraljem jim je dal pr»gum. da sedaj skoro javno ka/.ejo svojo barvo. Da je ruski car hote napravil velik ovink okoli nase države pri potovanju v itaiijo, je simptom, ki da sklepati na novo zvezo. katero je Italija sklenila z Rusijo proti Avstriji. X ltaliji se je pojavilo vsled tega veliko navdušenje za novega zaveznika, ki jim bo poma- gal oprostiti po odrešenju hrepeneče avstrijske Lahe. Naši ltalijani že raz- pcnjajo roke, da bi objeli rešitelje. Da bi se ta namera ltalije popol- noma posrcčila, se Italija tudi na drugi strani dobro pripravlja. Crnagora jo mura pri tern tudi podpirati. Kakor je znano, je črnogorski knez Nikola svojo malo deželico izročil v ^ospodarskem oziru popolnoma v roke ltalijanom iz kraljestva. Oni sečejo v Crnigori gozde, grade železnice in nristaniška dela. za Lovčenom se nahaja lepa vila italijan- ske kraljeve rodbine in llalija ima tudi monopol tobaka v Črnigori. Dobri črno- gorski duhan se kadi v ltaliji kot špe- cijalitcta. Crnogorski kniet pa mora sla- büga za drage novce kupovati. Res. da crnogorski državljani s tern niso zado- vuljni. ali kaj se če! Tain vlada knjaz, knjaz je gospodar in kar gospodar ukaže. se mora zgoditi. Zaradi tega pa ni-ni'v čuda. ako se vedno ponavljajo zarote proti knezu. Darila topov. pusk. streljiva itd. niso nič drugega kakcr malo peska v oči črnogorskemu ljudstvu. S tern '.ioče Italija pomiriti duhovc. samo da bi več koncesij dobila od kneza. Da se pa pre- važanje vojskinega orodja iz ltalije v Črnogoro ne zgodi samo v dar. je skoraj gotovo. kajti zgodilo seje to pred in med mobilizacijo naše vojske v le- tošnji sponvJadi. Iz tega se skoro z go- tovostjo lahko sklepa. da ne gospodari Italija v Črnigori samo v ekonomičnem marveč tudi v političnem oziru. Saj je stara stvar, da le ona dr-žava lahko vodi politiko, ki je gospodarski na solidnem stališčti. Če pa preskrbi ali pa kakor v naženi slučaju usili Italija svoj vpliv na Črnogoro vgospodarskem oziru, ima tudi indircktno pravico zahtevati. da sc pokori Črnagora v slučaju. da bi pri.^lo do kakega (zaz'eljenega) konflikta med Avstrijo in ltalijo. Italija ne misli v tern slucaju samo na to, da bi raz- cepila naso moc s tern, da bi bila nas'a vojska na večih krajih ingažirana. am- pak hoče tudi s to politiko dobiti trdno podlago za njene aspiracijc na Balkanu. V slučaju srečnega izida takih operacij bi seveda Itatijani pozabili. da je Crna- gora pripomogla k zmagi ter bi z večjo intenzivnostjo deUvala na Balkanu. do- kier ne bi prisla do absolutnega vlada- nja na .ladranskem morju, kar sanja ?.e od leta 1800, ko je bila njena inorna- rica popolnoma poražena. Če pa pomisliino, da obstoji po- polna solidarnost med Črnogoro in Srbijo. bi morala tudi Srbija stopiti v to zvczo in storiti to. kar se sama s Črnogoro v leto^nji spomladi ni upala storiti. Vzemimo še k teinu, da bi mo- rala Avstrija svojo obmorsko obalo ču- vati, potem bi morala naša armada tako skoro dve tretjini cele meje varo- vati. A ne samo na jugu, marveč tudi na severu bi morala biti previdna, ako se je pri letošnjeiu sestanku italijan- skega kralja s ruskim carjem sklenila kaka tozadevna zveza. Seveda imamo tu zaveznika. Nemčijo. ki ne pripusti ¦ — tako se je letos izrazil kaj takega. Ali koliko velja laka zveza. bi se šele v resnem slučaju pokazalo. Pa tudi s tern zaveznikom ne bi mnogo doscgli, da ne bi sedaj poskušali najti v Turčiji novo zaveznico Zdi se. da je Turčija precej naklonjena storiti tak korak. Ne sine se pozabiti. da žive v naši državi tudi Turki. In tudi da so prišli turški dosto- janstveniki obiskat našo državo je do- bro znamenje. Ako bi torej dobila Av- strija tega novega zaveznika. bi bilo ravnotežje zopet sestavljeno in bi ita- lijanske nakane bile popolnoma brez upanja na vspeh. V tern slučaju bi tudi Rusija odjenjala in vladal bi zopet mir. ki je naši državi sedaj več kot kdaj potreben. da se iznebi svojih notranjih skrbi. ki ji delajo ne malo preglavice. DopisL Z Goričice. —- Dopisunče ..Soče" šiv. 132 z due 11.9. t. 1. se jezi. da prostori pri „Rebkir se dovolijo za lepe veselice izobraževalnih društev. kojih on ni kos napraviti — kar bi bila njegova dolžnost. ker se čuti vzvišenega napred- njaka. v resnici pa je velik nazadnjak. samo liberalec. Ce pa misli. da mama in tata pri „Rebku" ne vesta, kaj so lepe in mime veselice. kakor pa divje tuljenjc razgrajanje in razbiranje njunih priprav, se jako moti. Če pa mu je g. Kosec toliko na poti. naj gre z njegovim tuljenjem na Čaven: lahko preglasi medveda. ko obišče ostanke.tamkjer je zgorel preljubištrekelj, ker ni imel smisla za koristi Vipavcev, kakor isti dopisun samo za svoj žep. S Ceste Sv. Križa. - V „Soči" st. 120 od 4. novembra napada mojo osebo meni dobro znani dopisnik prav na nizkoten način. Da bi jaz sprejel tak način dvobojevanja. bi bilo pač pod mojo častjo. Ako me on z gnojnico ob- liva. ali naj ga mar jaz z blatom....? Kar piše o mojih druz'inskih raz- merali. je vse samo zavijanje in laž. Naj dopisun raje pogleda lastno nezmož- poot in svoje moderno izgojene otroke. Način. kako pise o mojih družinskih raz- nierah priča le farizejsko podlost in hinav- sčino. katere jih je zmo/.en !e tak svobodo- miselni clovek. Da sem prisel v kont'likt z orožnikom. odgovarjam le. da ako bi hotel taslučaj natanjkopojasniti.bigotovo uža- lil dotičnega orožnika. ker na moj odgovor sei je po navodilo h g. volit. komisarju. Dalje pise dopisnik: „In res, pri prvi staresinstveni seji.je bila že pros- nja za zvišanje orgljarske place na vsaj 800 K od strani občine". ü. do- pisnik. niste li lahko čital in to se lahko pregledate, da ni bila prosnja. ampak „l/.java", v katcri sem povedal. da ako lioče županstvo. da po novcm letu še naprej orgljam. naj mi določi plačo na polovico one. ki jo dobiva rihemberski g. organist, ki dobiva 800 K. Sramujte se gospod dopisnik, da se delate neved- nega in Vam roji po glavi plača obč. tajnika 800 K. Svetokrižkega do- pisnika imeiiujem torej podlega obre- kovalca, ako ne dokaže. da so te moje trditve neresnične. Dopisnik naj bo pre- pričan, da s takim orožjem ne podcre „klerikalne trdnjave". kvecjem „nafutra" začasno svoje privržence, ki jih rabi za svoje agitatorje. Dopisun, kaj se skri- je dalje rjovcla. Se ni zmcnila za nič. Ccrkovnik s svetilko gre med drulial in opomni. da skažejo čast Najvišjemu. Se- daj pa so se začule iz druliali kletvine vpričo duhovnika s sv. popotnico, da so se lasjc ježili. Duhovnik s sv. popotni- co je scdel v koleselj ter zbežal pred druhaljo. To sc je zgodilo minulo nede- ljo v Sovodnjah po plesu pred Kodcr- inacovo gostilno ob 11. in pol uri pono- či! Pove naj tisti. kdor ve, da se je kje kaj sličuega zgodilo! Dokaz našim somišljenlkom. — Latinski pregovor slove: 0 mrlvih nie, nego dobro! Če tudi je to zahteva plernenitosti, vendar se slabo podaja onemu, kateri je imd za nirtveca Še par dni pred njegovo smrtjo — le grajo. Tako so ravnali nam nasprotni list:, posebno „Soča" z našim po- kojnim poslancem Jerkem. Ob easu volitev niso našli na njem niti trohice dobrega, zdaj jim je mrtvi Jerič „vsega spoštovanja vredni inož". To dajemo na znanje našim somiš- ljenikom za dokaz, da politično vodstvo naše ljudske stranke pripoioča za volilne kandi- date le može, ki so vsega spoštovanja vredni. Vina po Vipavskcm je letos še precej, kupeev pa od nikoder ni. Kaj je temu vzrok? Kaj delajo Mrmoljeve vi- narske /adrüge? Mari jib je zato u s t a n o v i 1, da b o d o clan i s h r a- n j e v a 1 i s v o j a v i n a v z a d r u ž n i h k 1 et eh? Kinet rabi denar, zima je na pragu, potrebe so velike. Kajpada, Mr- moljeve zadruge so postavile ceno vinu po 32 K hektoliter, med tem ko se ga drugod ceneje dobi. Zalagatelji vina se- veda nimajo sile vina pokupiti, ko vi- dijo neunino tnno nekaterih zadružnih otročajev. Kniet pa naj vsled tega trpi! Oj. prijatelji in reševatelji kineta, ne-. sposobni agrarci, tako se ne dela! Kaj s t e u s t a n o v i 1 i v i n a r s k e zadruge za to, da bodete spravljali naše vinorejce v nesrečo? Roke preč od zadružnega dcla. kateremu niste kos! Vidite, sedaj je prišel čas. da bi se pokazali, kaj znate! Vidimo. da nič ne znate! 01 volitvah pa ste zna- li izvrstno zabavljat proti nam in na- šim dobro uspevajočim zadrugaui. Kako ste mičkani! Vedno jasneje! — Pisali smo že, da nismo imeli doslej Slovenci politične stranke, ki bi bila s toliko hinavščino stopila v življenje kakor naša „agrarna" ali hinavski se nazivajoea „kmecka" stranka. Komu ni še v živem spominu „agrarcev" prvi poziv: „Dovolj je boja, dovolj prepira v deželi; mi hočemo miru in gospodarskega dela". AČujte, kaj piše glasilo teh apostolov mini in sprave" ! Minoli četrtek zaključuje svoj uvodni članek „Naš položaj" s temi-le besedami: „. . . temveč je naša dolžnost, delati na to, da se bode (kmet) bojeval in prepiral za svojo lastno stranko". No, priznati mo- ramo, da je „Glas" to „dolžnost" že doslej v polni meri zvrševal, a česar ni še doslej zvrševal, to je — njegov program ! — Redka slavnost. — V (iorenjem Cerovem obhajata jutri, 24. novembra, g. Anton P r i n č i č in njegova soproga Katarina roj. K o c i a n č i č, v ožjem rodbinskem krogu svojo zlato poroko. Vrlima slavljenceina k jubileju najiskrenejše Čestitke. Zaradi pogreba gospe Cotič vrši se slavnost zlate poroke zgoraj nave- ¦denih v sredo 24. t. in. namesto danes. Tifus se je pojavil v Sovodnjah, obolelo je več oseb. Bno delde in en mož sta za tifusom umrla. Odredrilo se je potrebno, da se bolezen po možnosti onieji. Tatvina. - Krčmarici Frančiški Pavletič, ki ima stilno v ulici Vettu- rini št. 18, so neznani tatovi odnesli znesek 800 K. Značilno je to, da pa niso hoteli odnesti tudi razne zlatenine in pa hranilno knjižico od Monta. „Ustreljen cigan." — Svoj Cas smo poročali, da je blizu Plavi ustrelil orožnik znanega cigana Cirila Majerja ravno ko je hotel Sočo preplavati. Krogla da ga je zadela v vodi in da so ga potem So- čirii valovi odnesli. Sedaj se pa doka- zuje, da Ciril Majer ni bil od puške za- det, marveč je utonil v Soči, ko je hotel isto preplavati. Te dni so potegnili iz Soče njegovo truplo, ki pa ni ime!o no- benega znamenja, da bi bilo zadeto od kroglje. Strašna smrt. -- Kristina HrzetiČ v Kožbani je zadremala pri ognjišču in pri tem se ji je vnela obleka, da je bila hipoma vsa v ognju. Umrla je z groznih bolečinah. Ponoöaa lekarniška inšpekcija. - Nova sesta lekarna, nahajajoča se na Fran-.Josipovem tekalisču št. 39, oprav- ljala bo ponočno lekarniško inšpekcijo vedno takrat, ko ne bode iste opravljala Kürnerjeva lekarna. Nov Skandal na celovšliem ko- lodvoru. - Dne 10. t. m. je zahtcval zvečer ob 7. uri gosp. Anton Errat od Marije na Zili na celovškem kolodvoru vozni listek slovensko. Zato je bil are- tovan. Redar ga je gnal na magistrat, kjer so ga vtaknili, ne da bi ga bil kdo zaslišal, v neko — luknjo, kjer do sti- rih zjutraj vsled niraza ni mogel za- spati. Zato je začel klicati, da so ga dali v — boljšo luknjo. Zjutraj potem so ga zaslišali ; obravnava se je vršila dopoldne. Diktirali so mu 24 urzapora. Seveda je gosp. l:rrat proti taki obsodbi vlužil po g. dr. Brejcu priziv. Započeto delo, brutalno pregajanje Slovencev se torej pridno nadaljuje. Zavetišče za maloletne kaznence izpuščene iz zaporov. katero je ustano- vilo podporno društvo za izpuščene kaznence v pokneženi grofiji Goriško- Gradiščanski. se je preselilo v lastno hišo v Via Campi. Kakor je društvo v posebnih tiskanih poročilih. katere je v preteklem poletji razposlalo v mestu in po deželi. izkazalo, je njegovo dose- danje delovanje zlasti v prid malolet- nih kaznencev bilo zelo plodonosno. — Kakor nam javlja vodstvo, ima pa dru- stvo le skronme podpore za to huma- nitarno podjetje in odvisno je več ali nianj uspešno delovanje edino le od števila članov. übzirom na to in ker Ietna Clanarina znasa le dve kroni. je želeti, da se ne odreka podpore dobro- delnemu namenu. .Opaža se, da se cla- narina pošilja po pošti na drustvo ali pa se izroča v to določeneinu poobla- ščencu, ako se predstavi z dotičnim potrdilom. Jugoslovanska strokovna zveza priredi dne 28. t. m. v Ljubljani IV. vseslovenski deiavski shod s sledečim vsporedoin : a) Poročilo „Zvršilnega od- bora slovenskega krščansko-socialnega delavstva". Poda odbornik J. S. Z. Mo- škerc. — b) 0 potrebi in pomenu J. S. Z. poroča urcdnik Ivan Štefe. — - c) De- lavstvo in politika. Poroča odbornik J. S. Z. poslanec (iostinčar. — d) Deiavski tisk Poroča odbornik J. S. Z. Podlesnik. — e) Slovensko krščansko-socialno de- lavstvo in njegovi nasprotniki. Poroča odbornik J. S. Z. Terseglav. — f) Pravno varstvo in zdravniki. Poroča načelnik J. S. Z. poslanec dr. Zajec. — g) Pravno varstvo in pravniki. Poroča podnačelnik J. S. Z. dr. Pogačnik. — h) Nameni J. S. Z. Poroča odbornik J. S. Z. Remec. ••¦•- i) Kaj nudi J. S. Z. (bolniška, brez- poselna, preseljevalna, popotna, izredna podpora in podpora za slučaj smrti). Poroča blagajnik J. S. Z. Dermastia. — j) J. S. Z. in strokovna društva. Poroča zapisnikar J. S. Z. Krhne. — k) Orga- nizacija J. S. Z. (skupine, plačivnice, okrožja J. S. Z.) Poroča glavni tajnik J. S. Z. Tomažič. — 1) Deiavski odseki S. K. S. Z. Traven. — m) Razprava. Preosnova sodnega prava. Pra- vosodno ministrstvo objavlja načrte o preosnovi sodnega prava in o izpre- membi sodnih organizacij. Nejuristi naj bi dobili večji vpliv pri sodnijah. Uvesti nameravajo prisedna sodišča (Schöffen- gerichte), ki naj bi razsojala o tiskovnih deliktih in o kazenskih zadevah mesto porot, pri katerih presega kazen petletno ječo. Poleg velikih prisedniških sodišč hočejo uvesti tudi manjša prisedniška sodišča, v katerih bi bila dva sodnika in dva prisednika. 0 vseh sodnih za- devah: krivdorek, kazenske posledice bi skupno odločevali. Lajiki morajo svoj pravorek utemeljiti. Porotna so- dišča bodo sodila zgolj o politiških hu- dodelstvih in prestopkih, kakor tudi o protipostavnostih, za katere je odločena nad 10-letna kazen. [)elokrog okrajnih sodišč se ne izpremeni. Društvenl koledarček Sredidecem- cembra izide „Društveni koledarček" za leto 1910. .Slovenska krščansko-socialna zveza" je sklenila, da ga letos da le toliko na- tisniti, kolikor se bo oglasilo naročnikov nanj in ga bo le naročnikom razposlala. Zato so te dni vsa društva dobila vprašalne do pis nice, koliko izvodov „Koledarčka" žele za svoje člane. Te dopisnice naj se iz- popolnjene vrnejo vsa j do 2.r>. novembra. Upamo, da s;no vendar že toliko napredo- vali v organizaciji, da se bo ta „Zveziria" želja upoštevala. Cena „Koledarčku" ostane stara, namreč 1 krono. Električna železnica na Triglav. — Dr. Steiner in ing. Planinski sta na- pravila načrt za električno železnico na Triglav. Od Bohinjskc Bistrice do Velega Pdlja bo vozU avtomobil, od tu pa bo izpeljana električna žična železnica na Vrh Triglava. Nenadna smrt. — Minolo soboto ponoči je v Orosslovi gostilni na Pre- dilu padel nazaj po stopnicah cestni delavec Pran Troba, rojen 1. 1864 v ldriji. Bil je na mestu mrtev. Velika tatvina na Dunaju. — V noči od nedelje na pondeljek je bilo ukradenih nekemu juvelirju za kakih 8U.000 krön dragocenosti. Tat je najel sobo nad juvelirjevo prodajalnico. Pre- vrtal je pod in strop ter tako prišel v prodajalnico do dragocenosti. Nesreča na železnici — V ne- deljo je povozil osebni vlak med Sv. Hi- politom in Friesing-om 12 železniških delavcev. Osem od njih je ostalo precej mrtvih, drugi štirje so pa težko ranjeni. Prepeljali so jih v Sv. Hipolit, kjer bodo tudi rnrtve pokopali. Žrtve te nesreče so Hrvatje. Brezplačno iz Amerike nazaj. Osrednje društvo sv. Rafaela na Du- naju. ki se peča z varstvom katoliških izseljeneev. razglaša: Oni Avstrijci. ki so v Ameriki v veliki revščini in brez vsakega zaslužka, naj se predstavijo avstrijskemu konzulatu v dotičnem kraju. Tarn naj izkažejo svojo popolno ubož- nost in dotieni konzul bo preskrbel, da se prepeljejo brezplačno na stroške av- strijskega notranjega ministerstva zopet nazaj v domovino. — Če ima kdo zelo uboge sorodnike v Ameriki. ki so brez vsakega dela in bi radi prišli zopet do- mov, naj jim sporoči to ugodnost. Ciankali za častnike. — Več čast- nikov dunajske garnizije je dobilo po pošti škatljice in v njih v oblatih praške, o katerih je sedaj preiskava dognala, da je ciankali. Oblastzasleduje doslej še neznanega zločinca. Hn častnik je dobil pile v pismu. Ko je pile izpil, je kmalu v velih bolečinah iimrl. Obduk- cija je pokazala, da je urnrl za zastru- pitvijo s ciankalijem. Stvar je vzbudila veliko senzacijo. DrobHnice. Smrt ob telefonn. •— V hiši trgovca Sheddona v Elgin (Illinois) je začelo nek popoldan na telefonu neprenehoma zvo- niti. Sheddun je hotel poštni urad pro- siti pomoči, a se mu ni posrečilo dobiti zveze. Vzel je torej škarje in prerezal žico. Pri tem ga je zadel tako močen električni tok, da je na mestu umrl. 34 umorov v dveh letih. — V južni Srbiji so orožniki zasledovali in konečno pri zasledovanju ustrelili dva tolovaja, ki sta v dveh letih skupno umorila 34 oseb. Anafalbeti med rekruti v razllč- nlh državalti. Nemčija stoji glede šol- stva na prvem mestu; ima 9.750.000 učencev in izdaje v šolske svrhe 520 milijonov mark na leto; zato pa ima tudi najmanj analfabetov med vojaškimi novinci, namreč 0,05 odst. Za njo pri- dejo Švedska, Norveška in Švica z 0*1 odst.; Danska ima tudi 0.2 odst. in Vel. Britanija 1 odst. analfabetov. Holandska ima 2'1 odst., Francija 4 odst. in Filand- ska 5 odst. analfabetov. V precejšnji razdalji od teh stoje Belgija z 10#2, Avstro-Ogrska z 257, GrSka s 30 in Ita- lija z 313 odst. Nad polovico novlncev ni znalo ne čitati ne pisati na Bolgar- skem in Srbskem, Ruskem, Portugal- skein in Spanskem; v zadnji vrsti stoji Rumunska s 75 odst. analfabetov. Velik legat varšavskemu vseuči- lišču. — Poljak Nerbuta, bogat posest- nik je zapustil varšavskemu vseučilišču legat 400.000 rubljev. Obresti tega legata se imajo vporabljati za štipendije Ako vseučilišče ne vsprejme tega legata. se ima isti razdeliti med poljske dobrodelne in kulturne zavode, navedene v oporoki. Na koncu oporoke pravi Narbuta: Ako zadobi Poljska samostalnost ali avto- nomijo ali če se vseučilišče premesti iz Varšave, potem pripade legat novi vladi ali zavodu, ki zameni vseučilišče. Gospodarske vesti. Pretakanjeletošnjega vina in zbolj- šanje dišečega ali pokvarjenega vina. — Navadno se nova vina prvič preto- čijo. ko popolnoma pokipijo ali povrejo in ko se že učistijo. t. j. decembra. To navodilo pa ni za vsa vina enako me- rodajno, marveč se čas in način preta- kanja ravna po dobroti in spravljanju dotičnega vina. Gornje navodilo velja le za zdrave in v lepem vremenu sprav- ljene vinske pridelke. ko mošti pravilno in hitro popolnoma pokipe. dočim se mora drugače postopati pri nezdravih vinih, napravljenih deloma iz gnjilega in nagnjü^ga grozdja. branega v grdem vre- menu Večkrat smo že poudarjali. da most počasi in nepravilno kipi. če pride v kad le nekaj gnjilega grozdja in če se trgatev v deževnem ali mrzlem vremenu vrši, da potem preide neprijeten dun po gnjilobi v vino, ter da se taka vina potem ne samo nerada čistijo. marveč kaj hi- tro izpremene barvo in tudi okus. če ostanejo nekaj Časa na zraku, zlasti pa v gorskih prostorih, ter da se poleti če- sto tudi popolnoma pokvarijo. Taka vina. ki po gnjilem diše, je treba pretočiti kmalu po končanem ki- penju, kakorhitro se sesede glavna gošča. Pri pretakanju morajo taka vina kolikor možno priti z zrakom v dotiko, in sicer s čistim zrakom. ter se morajo pretočiti v popolnoma zdrave. nekoliko zažveplane. t. j. z navadnim žveplom zakajene sode. Da je zrak cist, se mora kl t vsaj nekaj ur pred. pretakanjem do- bro zračiti: v bolj zatohlih kleteh se pa mora že dan poprej dobro zračiti, vse očistiti in zvečer zažgati sredi kleti 'ne- koliko žvepla ter okna in vrata dobro zapreti, da ostane žvepleni dim čez noč v kleti. Žvepleni dim uniči vse gljive in razne škodljive trose, ki vedno po zraku po kleteh plavajo, in če se naslednjega dne prezrači, bo v kleti le zdrav, zvež zrak. Zategadelj naj se vedno pretaka pri kolikor možno lepem vremenu (solnč- nem ali vetrovnem). Kakor v zraku, tako pomori žvep- leni dim tudi v vinu vse kvarljive in kalnost (motnost) provzročujoče snovi, vsled česar se žveplano vino hitreje čisti ter ostane stanovitno. S tem, da se zgodaj odstrani gošča ter da pride vine z zrakom v dotiko, izgubi, če že ne po- polnoma, pa vsaj prav veliko onega zoprnega duha po gnjilobi; in če je smrdelo vino po žveplu ali kakor po gnjilih jajcih, izgubi pri takem pretaka- nju tudi ta duh. Če se pri prvem pre- takanju poslužujemo pumpe, mora vino teči skoz pipo na Široko najprej v kak podstavek in iz tega se šele pumpa v drug sod. Če je sod velik, se žveplanje zopet ponovi, ko je sod, kamor se pre- taka, Že do polovice napolnjen, da se zopet nadomesti med nalivanjem izka- divši se žvepleni dim. Vinom, ki vkljub takenni ravnanju Še vedno precej po gnjilobi diše, se ta vateza uredni^tvo nesrawne .^Soče*; le tatovi Časti se skrivajo. Ako so vaši na- meni pošteni, podpišite se, kakor se jaz. Karol Crnigoj. Iz VeL ŽabelJ. — V sredo, dne 17. t. m. je unirl tu posestnik Emil Troha v 35. letu starosti. Pokojnik je bil odloCen pristaš katoliške vere, kar je ob vsaki priliki pokazal s svo- ji' jeklenim značajem. Ali pri vsem njegovem odločnem nastopanju znal si je ugled tudi pri na- sprotnikih pridobiti s tern, da se je vedno potegoval le za resnico. Smelo se mora trditi. da brez razlike politič- nega mišljenja žalovala je cela občina za» prerano unirlim, kar je pokazal tudi njegov sijajni pogreb. Solze so rosile slehernemu iz očesa in sicer tudi iz razloga. ker ie zapustil petorico nedo- raslih otrok. Ob svežein grobu Ti kji- čerrio toraj predragi: Pre/godaj oh Emil, objclo te zemlje je krilo, zastonj več te iščejo trudne oči; le sladku nam spi, mir rajski užij, da zarja nebeška nas v ruju združi. M. T. Udeležba pri pogrebu pokojnega Ernila Troha. predstdnika „Bralnega društva", je bila ogromna. Od vseh krajev okolice so prihiteli ljudje, da sprejmejo pokojnika na zadnjem potu. „Kat. slov. izob. društvo" v Kamnjah je zastopala deputacija z župnikom g. Koscem na čelu. Opazilismo dva krasna venca in sicer eden „Bralnega društva". drugi domače občine. Fred hišo. v cerkvi in na grobu so zapeli pevci ža- lostinke. Na grobu je govoril bogoslovec Vrtovec. V pretresujočih besedah je na- slikal pokojnikovo življenje, življenje moža pravice in resnice. Povdarjal je njegovo neumorno delovanje. kot usta- novitelj - predsednik „Bralnega dru- štva", starešina občinskega sveta, za- stopnik krajnega sol. sveta, odbornik „Kmečke posojilnice in hranilnice" itd. Njegova izguba je za nas nenadomestljiva. Na svidenje „nad zvezdanii"! Polificni pregled Slilicanje državnega zbora. Predsednik Pattai je sklical v sploš- neni sporazuniljenju za sredo. dne 24. t. in. sejo klubovih načelnikov za 11. uro predp. m plenarno sejo poslanske zbornice za 2. uro popoludne. Sklicanje delegacij. Sklicanje delegacij na 10. decembra se bo izvršilo te dni. Skupni finančni minister Burian bo demisijoniral. Njegov naslednik bo baje grof Zichy. Zavezniki habsburške monarhije. Zagrebške „Novosti" so priobčile nastopni zanimivi članek: Ko je ruski car Nikolaj I. ležal na snirtni postelji, je vprašal svojega pri- jatelja, poljskega velikaša Wielepoljskega, katera dva vladarja sta bila najnespret- neja v postopanju nasproti monarhiji avstrijski ? Wielepoljski ni vedel, kaj bi odgovoril svojemu carskemu prijatelju. Car pa je pojasnil: „Vaš kralj Sobjeski in — jaz. Sobjeski je rešil Avstrijo pred Turki, jaz pa pred Madjari! Pa glej, kako je vračala. svoj čas Poljakom, a za tern meni v krimski vojni!" Koroški Slovenes zborujejo. Politični shod v Libeličah, na ka- terem sta govorila Qrafenauer in dr. Brejc, je pozval Metnitza, naj odloži mandat, protestiral je proti krivicam, ki se gode koroškim Slovencem in je pozval „Slovansko Jtdnoto", naj ne- i-zprosno nadaljuje započeti boj do zniage. Izlet slovanskih mestnlh svetov v Bosno. Vest, da namerava bosanska vlada prepovedati izlet zagrebškega, ljubijan- skega, praškega in lvovskega mestnega sveta v Bosno, je popolnoma brez podlage. Poljska ljudska stranka. Poljska Ijiidska stranka je imela v nedeljo posvetovanje pod predsedstvom svojega predsednika poslanca Stapinske- ga. Na tein posvetovanju se je sklenilo pozvati poljski klub, da pristopi k „Slo- vanski Jednoti," ker bi inače Poljska ljudska stranka sklicala se drugi shod, na katerem bi se sklenilo, da Poljska ljudska stranka izstopi iz Poljskega par- lamentarnega kluba. Iredenta ščuva. Vsi laški furlanski poslanci so poslali vojnemu ministru spomenico, v kateri zahtevajo, da se utrdi vse ozemlje od Cedada do morja. Strossmayorjev spomenik. Odbor za Strossmayerjev spomenik je sklenil, da se k natečaju za spome- nik povabijo vsi hrvaški umetniki in da bo spomenik stal pred Jugoslovansko akademijo. .... '„* < Lahl se pripravljajo zoper nas. V Boloniji sledeč zgledu generala Asinari, je vseučiliščni profesor Paiotti v nagovoru do dijakov proslavljal Ober- danka in dijake pozival, naj stopijo v strelska društva, da se kakor Japonci pred vojsko z Rusijo pripravljajo za boje Italija ne sme obtroviti zveze z Avstrijo, marveč se pripraviti, da reši neodrešene provincije. Darovi. Z a „Sol ski Dom" : je došlo našemu upravništvu : Jos. Pe- čenko, kavarnar v Gorici 4 K 80 v. Domače in razne vesti. Proti novemu vinskemu davku, ki ga namerava vlada predložiti zbornici pos- lancev, sta pri fin.iajnem ministerstvu pro- testirala „Goriška zveza" in „Vinarski odsek Goriške zveze". Pridružujoč se tozadevni resoluciji zborničnega vinarskega odseka sta zahtevala. da ne sme vlada predložiti za- konskega načrta, po katerem bi novi davek prizadel širše sloje hujše nego po doseda- njih zakonih, predvsem pa ne odškodoval vinogradnike. Vlada naj enakomerno postopa toliko pri pospeševanju vinbgradništva koli- kor pivovarniške industrije. Volilni imeniki za dopolnilno voli- U\\ ki se bode vršila dne 19. decembra. so razgrnjeni 14 dni na upogled. Na to opozarjamo naše somišljenike in zau- pnike, da store svojo dolžnost. Pregle- dajo naj imenike. Zadnjič je bilo mnogo naših volilcev izpuščenih, kar se mora sedaj popraviti. Kar je bilo zadnjič na- pačnega se mora sedaj odstraniti. Pri- pravimo se na volitve dobro oboroženi, da ne bo treba sitnih ožjih volitev! Slavna bitka pod Grunwaldom. — Dne 15. julija 1. 1910. bo minilo 500 let, odkar se je vršila ena največjih in najbolj krvavih bitk m ed Slovaniin Nemci. Pod ürunwaldom so Nemci bili 1. 1410. od Poijakov tako krvavo poraženi, da je njihova moč za več sto- letij bila zlomljena. Stotisoč mož je Stela vojska n e mških K r i ž a r je v. In ta sila je na večer 15. julija 1. 1410 strta in poteptana ležala pod nogami zmagu- jočega Slovana. Pisatelj Sienkievicž v svojem romanu „Križarji" opisuje prav lepo to bitko. O tej za Slovane tako slavni bitki priredi „Slov. kršč. socijalno zveza" v sredo 2 4. t. m. ob 8. uri zvečerv veliki dvorani „Central" veliko skio- ptično predavanje. Krasne slike poljskih slikarjev, ki kažejo to zname- nito bitko, so prišle s Poljskega. Preda- val bo slovenski pisatelj in znani' po- znavalec Poijakov g. dr. Lenard iz Ljubljane, ki je več let bival na Poljskem. V pokritje stroškov je odločena sle- deča vstopnina: Člani „Zveze" plačajo to pot 10 vln. vstopnine; nečlani pa 20 vln. Zanimanje za to predavanje je zelo veliko, tako da obeta biti jutri zvečer „Centraina" dvorana zopet nabito polna. Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1910 so doSlc za goriško mesto in se dobivajo pri cerkovniku stolne cerkve. Vsi častiti društveniki so u- Ijudno naprošeni, da plačajo ob tej pri- liki, ko dobijo knjige, udnino za tekoče leto, da s tern poverjeniku prihranijo dosti truda. Preizkušnje usposobljenostl za ljudske sole so se vršile v (iorici pred izprasevalno komisijo ravnokar minola dva tedna. Preizkušnje so napravile sie- dete gospodične, dosedanje začasne uči- teljice: B a j c Štefanija. C i g o j Zinka, Čičigoj Marija, Čok Irma. Fakin Mari j a, G o d i n a Marija, Heren Marta, Jevšček Gizela, Havel Karolina, Ma carol Ana, Mi th ans Marija, Mo- zetič Ivanka, Poljšak Pelicita, San- cin Avrelija, Sorčan Marija, Strel Ana, Š m i d Adela, T om š i č Štefanija, Trdan Marija (z odliko), Vatovec Josipina. Vrezec Vida, Z i e g 1 e f Sa- bina. Lopovstvo. — Zadnja „Soča" pri- naša uvodni članek, kakoršnega zamo- rejo spisati le liudje, ki se vedno va- ljajo po umazanih rovih lažij, obreko- vanj in drugih podlostij. V svrho svoje agitacije za prihodnjo volitev pogreva stare, uže stokrat ovržene laži o veli- kanskih krivicah, ki se Slovencem gode v jezikovnem oziru v deželni hiši, od kar sta tarn odbornika dr. Gregorčič in prof. Berbuč, in o nečuvenem nestvoiu novega volilnega reda, za kateri so gla- sovali tudi liberalni poslanci, ker jim je bilo jasno, da boljega pri danih razme- rah ni bilo mogoče dobiti. Tn nesramni list se je vspel do trditve, da smo prišli Slovenci v zadnji dobi tja, kjer smo bili leta 1870. No, mi bi o vsem tern ne od- prli niti ust. ker prav za prav tega tudi treba ni, sa.j slovensko ljudstvo pozna dobro te obrekovalce in ceni po pravici in vrednosti take laži in obrekovanja, zato je tudi ž njimi pri zadnjih volitvah obracunalo. Toda da tirajo pok Lavriča v svoje umazane kioake ljudje, ki ne- sramno izkoriščajo narodna podjetja v svoje sebične naniene, to je prevelika frivolnost, proti taketnu lopovstvu ni mogoče molčati. Čujte ljudje božji: Po- kojni dr. Lavrič je skoro lakoti unirl, ker je vse daroval narodu in svojim idealom ; a ti ljudje se šopirijo po na- rodnih poslopjih in se inastijo od na- rodnih podjetij. Za takega inoža se ho- čejo skrivati ljudje, ki so povzročili ev- ropejski Skandal, da so nakupili z de- naroni ubogega ljudstva hotel, čegar nemški napis „Hotel — Südbahn" se blišči daleč tja po ljudskem vrtu in po mestu! Ti ljudje nimajo toliko po- guma, da bi napravili poleg nemškega napisa vsaj v skronini obliki tudi slo- venskega, in puščajo, da se Šopiri in masti v hotelu Nemka-Dunajčanka, ki se roga slovcnskim kretinom, da plačujejo leto za letom težke tisočake izgube od tega „narodnega" podjetja. In ti germaniza- torji se še bahajo, da je to podjetje Slo- vencem v ponos! Kdor je rajnika dr. Lavriča poznal, mora se zgražati nad frivolnostjo tell ljudij, in ko bi on sam še danes živel. bi vzel v roko pasji bič ter zapodil te farizejee iz slovenskega svetišča. Agrarci so sklicaü za nedeljo po- poludne v Gorici v dvorani „Pri Zvezdi" shod zaupnikov goriškega okraja. Shod je bil napovedan ob 2. uri popoludne, a ker bi se shod, ako bi se ob tej uri začel, vršil brez poslušalcev, so čakali skoraj do 3. ure, dokler se je nabralo 40 do 50 mož. Med udeleženci smo opazili „znanega kmečkega prijatelja" Gilčverta, nadkmeta Naceta Križmana ter njegovega douiačega konkurenta Budina, ki bi rad povsod kaj veljal, nadalje se- veda ne prav veselega Mrmoljo in nje- govega oprodo Locattellija, tolminskega učitelja pripravnice Kutina, s Franko- tom skreganega dr. Petra Medveščeka in Še nekaj drugih. Našega poročevalca niso pustili k shodu, kajti vedeli so uže naprej, da ne bode vladala ined njimi najlepša harrnonija. Zato pa so sklenili po kratkem posvetovanju, da mora ostati vse to, kar se bo na shodu govorilo čez tega in onega, čez lastne pristaže in voditelje, čez urednika „Glasa" in učitelje. tajno. Vkljub naj- strožji tajnosti pa se nam je posrečilo izvedeti, da zadovoljnosti na shodu ni bilo. Seveda, edino zdravilo za žalostne agrarne zaupnike bi bilo, da bi dal skregaui Franko Mermölju na roko 50.000 K, da bi poplačal volilne stroSke, bogati Saunig pa da bi dal za „Glas". Teh dveh mož z veliko mošnjo na sho- du pa ni bilo, kajti uže naprej vesta, da ko hitro prideta v družbo z Mrmo- ljem, ju ta vedno „cuka" in „cuka" za „takvin". Daj pa daj! Seveda. dati ni lepo. In ako se kaj da, se hoče vedeti, za kaj se da. Letos pa sta Franko in Saunik dajala in dajala, nazadnje pa nič dobila. Dajala sta namesto Gabr- ščeka. Le ta se je pa smejal. Saj bi bilo tako vse njegovo, ako bi zmagali Frankovi in Saunikovi denarci. Kakor rečeno, na agrarnem zaup- neni shodu ni vladala najlepša hartno- nija. Nace Križman je govoril in govo- ril, koliko dela učitcljstvo za knieta, a contra inn je dajal njegov sorojak Bu- din, ki ga je hudo naklestil. Poseči so morali drugi umes. Mrmoija sejetrudil, da bi poravnal razpor. Zvračali so krivdo drug nadrugegana porazu pri volitvah. Nekateri so bili zadovoljni, da so v agrarni stranki učitelji, drugi spet ne in hočejo popolnoma samostojen nastop ob vo- litvah brez učiteljev in (iabrSčcka ter njegove „Soče". Ravs in kavs na shodu je bil velik. Ko so se do dobra sprek- ljali, so se nekateri odstranili in ko- nečno so izvolili nek odbor za goriški ok raj, ki bo imel nalog širiti liberalne — pardon agrarne ideje po dcželi. Tako je končal ta shod. Sicer ne garantiramo za vsako piko, ki je tu napisana, a tako so nam pravili tisti, ki so bili na shodu navzoči. Klerikalce je strah pred dopol- nilno volitvijo.' -— Tako piše „Soča". Tukaj na tern mestu bodi povedano, da se pri volitvah naprednjakov prav nič no bojiiuo. „Primorski List" od minu- lega četrtka je priobčil članek v zadevi dopolnilnih volitev. ki se bodo vršile dne 19. decembra V tern članku je bilo na- pisanih nekaj vzpodbudilnih besedij in pa nekaj navodil je bilo danih. Da bi nasprotnik zmagal, ako bi mi in naši zaupniki po deželi spali ter da ifb bi šli naši volilci na volišče, to je menda jasno vsakemu bebcu. „Soča" vsled tega članka uže sklepa. da se bojimo dopol- nilnih volitev. Najbrže je nasprotno res, namreč da se jih ona boji. Sicer pa saj so minule volitve dovolj jasno govorile, da liberalci nimajo mnogo iskati na Gori- škem. In vedno inanj zaslombe bodo imeli v deželi. Za to jim lahko uže da- nes garantiramo. Saj smo jih le v mi- nulem letu pahnili nazaj za več tisoč glasov. Ali ne vidijo, da jih vse zapu- šča? Kar je treznejših liberalcev, pri- stopajo k agrarcem, kar je sicer vse eno. Na splošno pa je dejstvo neizpod- bitno, da liberalci in sicer pametnejši „Sočo" in Gabrščeka ne morejo trpeti. Tako tudi agrarci. liočejo biti torej li- beralci brez „Soče" in Gabrščeka. Dok- ler bodeta Gabršček in „Soča" nosila zvonec v agrarno-liberalni stranki, do- tlej liberalci in agrarci ne bodo imeU vspehov! — Mi pa se dopolnilnih vo^ litev prav nič ne bojimo! Brezbožneži. — V nedeljo so ple- sali v Sovodnjah. Kakor so plakati na- znanjali, so imeli Martinovples v Kodermacovi gostilni. Plesali so do 11. ure zvečer. Po plesu je bilo mnogo mla- dine z godci vred zbrano pred gostilno Kodermacovo, iz katere so vino nosili in se napajali. V tem času se je pa v Sovodnjah nek bolnik boril s smrtjo. Ob 11. in pol ponoči je duhovnik iz Mirna šel v cerkev po sv. popotnico za bolni- ka. Duhovnik s sv. popotr'co in ce""kov- nikom s svetilko prideta iz cerkve. Pred Kodermacovo hišo, ki se nahaja tik cer- kve, pa so plesalci in drugi kleli, da se je kadilo. Zvonček je drobno zvonil, du- hovnik s sv. popotnico je obstal. Druhal zoprni dull vzame deloma s čiščenjem z žeiatino, še bolj pa z ogljem. V ta namen najbolje služi lipovo, potem pa bukovo ogljv.-. nikakor pa ne smrekovo ali celo borovo. Sveže in dobro žgano ogljc se stolče na drobne koščeke, se ma!o opere v Čisti vodi ter se vrže v sod, in sicer približno eno pest na 100 litrov. Ker pa vzame oglje vinu razen takega duha tudi precej barve. jc dohro. da se prej v majlini množini poskuša ter tako določi primerna množina na 100 1. Pri močno dišečih in slabejših vinili se lahko v/ame več ter se tudi sod močneje zažvepla. -- F. (iomhač. „Kmetovalcc". PÜSLAXO.*) Podpisatia naznanjam. da ne pri- znam nobeneija dolga. ki tja napravi nioj mladoletni sin ÄlojZ'j Lenardič. Josipa vdova Lenardič, Števerjan - Pevma 184 *) Za vsebino pod torn naslovom je nroil- nUlvo oilgovorno U' tolil o, kolikor zahtova ti- skovni zakon. St. 33.13 \i. Razpis služk Do 15. decembra t. 1. je raz- pisano pri tukajsnji zastavljavnici in z njo združeni hranilnici mesto dijurnista oziroma praktikanta. Prosilci, ki morajo znati de- želne jezikc, naj vložijo prosnje opremljene s tozadevnimi spričc- vali (dokumenti) v imenovanem roku na podpisano vodstvo. V Gorici, dne 15. novembra 19u9. Ravnat ljstvfr. Prva in edina slcvensk-' Meparska delavnica v Gorici, ulica dftlla Croc št. 8 (poprej v KopaČevi hšh se toplo priporoca za ''sä stavbiMia iti garanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vsoni gg. uiljoinalconi, posrLno pa kmotovalcem. V zalogi ima: nioho za žvcplanjo, iadnji sistom škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrtc in patentirane vontlatorje za dimniko i. t. d. oprave so izvršujejo totüno in po najnižji coni. Loterijske Steviike, 20. novembra. Trst.......2o 3Q 12 oO 21 (^fiiolfli Spominjajte se ob vsaki nUJdlAl. priiiiji t.šolskega Doma1,. Iff »« 3 *1 RJ $1 "2 H SI 1 H tf \ m v ' *>1 Bill i Naznanjam slavncmu občin- stvu V mestu in na deželi, da sein svojo brivnico preselil s Travnika št. 21 v Gospodsko ulico št. 1 nasproti „Monta". Zagotavljam točno in solidno postrežbo in se priporočam Frarc Novak, brivec. Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev v Gorci registrovana za Sru^a / »m< jt'ito xavexo pcsredaje jri nalnpo tatpli potreMčin in pri proflaji "v 'v- ^x^ tistijsiil pridelfcov. ^v ^x^ ^x^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOilLNICE v Gorici, TEKAUŠČE JOS. VERDI ŠT- 32- JOSIP B0NANNI nasleduik T. Slabanja srebror in posletar u Gcrici ulico Morclii 1Z od ikor ar z zlato svetinjo se priporoča vseni rč. cerkvcnim oskrbništvom za ssakovrstna izt;otoviln ccrkvcncga orodja. Plačttje ve ludi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. ' Cenike gratis franko na dorn. Ljub tovariš v (lol^ili ziinskili Vi^corili jo golovo ^raiuulon. ura.inol'uiie vsi^h vr>l, luli avlomatiio, prodajam po tuijtiizjih ctMiah od ¦»•() K iiapivj. V znlo^i imain slovtMisko pl >sč(» in urkeslrione. Priporočam šivalnc strojo v največji izheri od 88 K n-.pi'oj. Prodnjam tudi na obrok<\ Za^ol.avijam slavno obcinstvo, da bo pri ineni najlmlje posl-tv.eno. ig-uiic suli^oj, Brar, Sv. Lncjja ell Si. P r o s i v a «ahtevati 1 i s t k c ! Majvečja trgovina z železjem GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositcljc ftraverze), cevi za stranišča z vso upcliavu, strcšna okna, vsakovrstuc oko've obitniško oroilje, ži"le.:u einkasto, žclczin) (H)cinkanü riiodeno ploščeviau za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčone in želc.nc cevi, pumpe za kmetijstvo, satijerejo in viuoiejo, ter vsaknvrstna orodja. C e n c n i L k e. s ?> ü i d n a p o stre ž h a! Eno krono nagrade izplacavj vsakemn, kdor dokažo s potrdili naj ine nove a m e r i k a n s k e b I