(Poftnino otoČono v aotovfnl. Leto XXI., št« 8 Jpravništvo ^luoiiano Hnatlievo Z - feieton ite* 3122 3123 3124, 312i 3126 inseratm oddelek: Uubltana, Selen-Oorgovo Ul - lel 3492 m S39* Podružnico Maribor: Graiski trq it. 7. Telefon šl 2455 Podružnico Cehe Kocenovo ulico 2 letetor št 190 L|ub-liano it 17749 Ljubljana, petek 12. januarja I940 Cena 2 Dii Izhaja vsak dan razen ponedelj!:o Naročnino znašo mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din Uredništvo: ljubljena Knaflievo ulico 5, telefon 3122 3123. 3124. 3l25 3126, Maribor, Grajski trg štev 7 telefon štev 2455; Celie. Strossmoyer|evo ulico štev 1. telefon štev 65 Rokopisi se ne vračajo Sakolstvo, umetnost in znanost Mnogokrat čitamo v kulturnih raz-predelkih dnevnikov in revij, kako težko se prebija naša umetnost in znanost v široke sloje naroda Treba je dob;ti možnosti in sredstev, kako od~ pomoči tej činienici, da bi bile vse plasti naroda deležne plodov, ki dozorevajo na njivi našega duhovnega snovanja. Sokolstvo je kot največja organizacija v iugoslevenskem narodu v svojih »Potih in cilj;h« zavzelo stališče ki ga postavlja v stalno službo narodne kulture v najširšem pomenu te besede. Dr Miroslav Tvrš je kot univerzitetni profesor in kot ustanovitelj sokolstva obračal posebno pozornost in ljubezen starogrški klasični kulturi. Lepoto, ki jo je spoznal ob preučevanju zgodovine starega veka, je hotel prenesti na plodovita tla domovine, dn bi svoj narod obogatil s pridobitvami uma in duha davnih časov. V svojem znamenitem sp,-su »Naša naloga. naša smer in naš cilj« izrecno nagiba to stremlienie. Tvrševi sotrudn;ki so b'li takoi v za*efku naiodličr.eiši pred-tavniki češkega javnega življenia Poleg nacionalnih delavcev iz gospodarskih in pridobitnih krogov vid;mo med njimi znanstvenike in umetnike vseh panog in strok znanosti in umetnosti. Zgodovina .^ovan^kega sokolstva nas uči. da so stali v vrstah odločnih sokol«k;h borcev, navdušenih orgap:zatoriev in požrtvovaln;h deiavcev od začetka do d?nes — torej v dobi skorai ■"■<-o,mdo-set:h let — po v?eh slovanskih zemljah možie zmanosti in umetnosti: un;-verzite+ni profesorji. znanstv^n:ki. ki-p-rii. sVkarji. pesn;'ki, pisatelji, učite-lii. glasbeniki mnogi od niih s svetovnim imenom, predstavniki naiv;šio narodne kulture, prepoieni z istimi ideali sokolske tvornosti v bratskem krogu z množico sokolskih pripadnikov. Stali so zvesto in uspešno v službi veličine soko^ke misli. Isti poiav opažamo seveda tudi v predvojnem So-kolstvu iužn:h Slovanov — Slovencev, Hrvatov. Srbov in Bolgarov —, a tudi v povojnem jugoslovenskem Sokolstvu in med bo^arskimi Junaki vidimo več velik'h imen z vsoh področij naše znanosti in umetnosti. V takem sodelovanju najv;šiaga duhovnega sveta s širokimi sloii nahoda — s tako zvanim malim našim človekom — je najbolj izraženo pravdno pojmovanje zmagovitega nače^ sokol-skega bratstva in sokoiske enak isti — ki ie vsrnerjeno k visokemu poletu do svobode. Ta svoboda ima namen, da napravlia blagodati kulture v najširšem smislu te besede prMonne vsem plastem naroda, ki jih sokolstvo združuje v eno celoto, v eno rodovino v enem domu. ki je pristopen nam vsem Sokolska misel ki s svojo obsežnostjo in razvojno močjo objema dušo in nrsli vsakega poed'nca ter orehaia v duševnost in miselnost vsega naroda, ima svoje korenine v et;ki in nravstve-no^ti ter hoče dv;gpiti dušo naroda do vrhunca plemenitih svojstev kulture in civilizacije. V narodu nimamo nobene druge slične nravstvene moči, ki bi bila tej enaka in ki bi se z enako bla-gorodnoctjo in širino obračala k vsakemu Jugoslovenu in Slovanu brez razlike, ne da bi postavljala kakršnekoli meje in izjeme. To deistvo in dejstvo, da ima tudi sama telovadba po Tyrševem soVol-skem sestavu svoj temelj in svojo za-slombo v etiki in nravstvenosti. da torej telovadba že sama po sebi vzgaja vsakega sokolskega pripadnika k pojmovanju osnovnih načel umetnosti, daje sokolstvu moralno pravico, da naj-pozorneie spremlja vse snovanje in gibanje duhovnega življenja v našem narodu in da z vsemi močmi in sredstvi teži za tem. kako naj napravi ja vse pridobitve znanosti in umetnosti pristopne najširšim slojem naroda Saj to. kar ustvarja duh in um intelektualca, ne sme ostati le svojina ozkega kroga izbrancev, temveč mora postati duhovna hrana in oplemenitujoč napoj vsega naroda. Sokolski prosvetni odbori s svojimi odseki opravljajo to prevažno kulturno poslanstvo v vseh predelih naše domovine, kier bi mnogokje na kulturni njivi rastel osat duševnega gladova-nja, ako ne bi sokolstvo odpiralo vsaj skromn;h vrelcev znanosti in umetnosti. Sokolstvo izvršuje s svojimi prosvetnimi činitelji ogromne kulturne posle in tako odkriva vsemu narodu š rše in jasnejše poglede na vse strani. Tako se vsak dan dviga gladina naroda k svetlobi duševnega bogastva, s tem pa se izravnavajo razlike in prepadi, a narod se kot celota vznaša na višjo stopnjo skupnosti, spoznania, samozavesti in ponosa Intelektualec, ki je v službi Sokolstva. je v ?lužbi naroda. ker prispeva k pomnoževanju njegovega največjega bogastva: k zdravju in oplemenitenju duše. Dan nemških poletov nad Angliio Vierai so nemški bombniki in lovska le'a a izvedli svoie najobsežnejše polete nad Angl jo in Škotsko od začetka vo.ne London, 11. jan. j. (Reuter) Iz raznih krajev ob vzhodni angleški obali ter ob jugovzhodni obali Škotske so prišla tekom današnjega dneva poročila o izredni aktivnosti nemškega letalstva. Akcij so se udeležila tako nemška izvidniška letala kakor tudi nemški bombniki, spremljani od lovskih letal. 2e v zgodnjih jutranjih urah se je pojavila eskadrila nemških letal ob severovzhodni angleški obali Letala so letela proti severu in so se ves čas držala oba^, ne da bi poskušala poleteti globlje nad angleško ozemlje. Takoj so otvorile ogenj angleške protiletalske baterije, ki se jim ie skupno z angleškimi lovskimi letali posrečilo prestati sovražnika Angleška lovska letal so zasledovala nemška letala daleč na odnrto morje. dokler se slednjič sovražnik ni izgubil v megli. Ma«!. Newcastl«'!!5i Kakor poroča angleško letalsko ministrstvo, so se kmalu po 11. uri pojavila nemška legala nad obalo v bližini pristaniškega mesta Ne\vcastle. Navzlic temu. da so takoj stop^e v akcijo a"ff1eške protiletalske baterije, se je nemškim let^om posrečilo po^teti od obale v notranjost Le taTa so hote1a verie+no bombardirati 'uko Newcast1e. Angleška lovska let^a so Nemce napp.d^ ter se vm ie nosreči1^. pognati . j?h na ndnrto morip Kob'kor ie znano le-| tal a nikjer niso metala b^mh Tlan tudi ni j bil ip+nicVi p^rm in so zaradi liudie ; z uHc in cest ona-rovaH obstrp^ipvanle ppj-nslrib lptpl ter piib tpsV^ovu"ie CH iz-' str^1 fc-a last^ppa protPpta^Vppa tonn??tva je bilo tinšlffHrv^nn neko n^^onie Zaradi s^at"10 vid1vvnpti se anWpj5Vifn iiworn i pi riocr-rfito priti v k^n^nVt 7 n°mškimi letali, ki so se oddaljila proti vzhodu. • • . "•»«"»■••<* ^fr Ob 13 ie dan rim+itpta^pV? alarm v k^siib profiie Fssp^. Onarili co psk^driio ie+a! ki ie v vpUH pre- le*"p'a ustip reke T^mTe 7r>T-pH? vpUkp Šine in ^'ohe v'd1iivncti n^ bPn rnn^n^P U£rr?tm"ti tipa leto1 A nrrlrZlrr* lptolclrr< m?-pietrstvn ne vr> hi 'ptala rr>p+a'a 1<-Ie bn^be VrVn'1'Vn lrnc;i-ipip qp ip (^IrnTMVf) Ip+ol rtsar? Škotsko, kjer je v bližini obale preletela I več mest. Zlasti so opazili tri zelo velika letala črne barve. Takoj so se dvignili angleški lovci, nakar se je v zraku razvila ostra borba. Daleč naokrog je bilo slišati regljanje strojnic. ... in FIrth of Forthom Kakor poroča vojno ministrstvo, so se kmalu po napadu na Newcastle pojavila \ nemška letala tudi nad Firth of Forthom ter ob izlivu reke Humber v grofiji Norfolk Tu so skušala priti nad pristaniške 1 naprave reke Hull. vendar pa so bila od angleške protiletalske obrambe zavrnjena. Na povratku so nemška letala metala j bombe na neko angleško trgovsko ladjo v bližini obale., vendar pa so bila pregnana od an^eških letal, preden so mogla nanraviti kakšno škodo. Kakor poroča anr^eško mornariško ministrstvo. se ie v bMžini vzhodne ane^ške oba1** danes po hudi eksploziji potonil nek: ! parn'k. Ali ie ta potopitev v kakšni rvpzi z nemškimi VtaVkimi nanadi na angleško ob^o dosTpi {p ni upotovlieno. noročil O vČPraiSr^rm nnnaHll an-gipSVih letal na npm"ki otok Svit. ie dalo anrripSkn lpta''pf1-o lptnio T ptn'cVo miri 9trs:tvn np ve O noHenlVj ki bi r>otrip-\rnU rn-ma no lictih r>biaT''ipna noro-fila po lra+orih nai bi sp vČP^ai ^-""'a narl / te borbe- nro ti več ko dvojni premoči nepoškodovana Pariz, 11. jan br Vrhovno poveljstvo francoske vojske je dav; izdaki naslednit 259 vojno poročilo: Ponoči ni bilo nikakih posebnih fogod kov V teku 10. januarja sta bili sestreliciv dve nemški letali. Obe sta padli na franco ska tla. Marai v severni F?anc ji Pariz, 11 januarja AA (Havas) Snoči je bil ob 21.20 v severnovzhidnih krajih Francije dan znak za alarm Oh 22 je bil dan znak. da je nevarnost minila. General Sfsissrie se je vrstil v Lnnfton London. 11 jan s (Reuter) Sef anjle škega gentiainetH»am See'N se je danes dopoldni zglasil v zuna njem ministrst\u Angleški Vtalrl r maršal na fronti Pariz. 11 ;an. s fReuter) Novoimen-jva n vrhovni poveljnik an2'e'kega letalstva v Franciji !eta!skt mar a! Harat je dospe' na ir into da pregleda ang e ke leta!r-ke cd;ni ce. vmmiim „Angl!ja in Franclfp. sams «iT.nvic5>, za- kone in demokracijo, ki je na|tsl|5a Pariz, 11 jan. j. (Havas) Predsednik francoske poslanske zbcrnice Herriot se je danes naiprej zahvalil za zaupanje, ki mu je tilo izkazano s ponovno izvolitvijo nato pa je v kratkem govoru spomn 1 poslance na vzroke, ki so pris:lili Francijo, da je morala prijeti za orožje v sedanji vomi. Med dnisrim 1e dejal: Evropski diktatorji nas obtožujejo imperialističnih teženj in to z drznostjo ki bi v normalnih časih samo komično učinkovala, hkrati pa poskušaio ti diktatorji obuti stare škornje Fr derika II. ali pa Petra Velikega. Francija ln Velika Britanija kakor je to izjavil že Roosevelt v svojem govoru 3. januarja — samo branita svobodo. pravico, vest, moralni zakon in demokra- ofo, k? ie naibo»'šq oblik« vlnostovoljcev ta-kozvane narlbaldijeve legije. lirike vc^no psročik Helsinki, 11 isn br Vrhovno povelini--tvo finske vojske je nocoj izdalo nasled ije vojno poroči'o: Na kopnem: Na Karelski ožini kakor udi na vzhodni front" se ni ^godlo nič ;>o5p| nega Napad sovjetskih čet pri Sal-'i je odbit. Na moriu Nikakih posebnih dogo'kov V zraku Sovjetska iet?la so včeiaj napadla Ekeniu? ter Tammeifors v Tam-merfom; je bilo n;n7'enih oc neke oombe 8 deklet Podrobr. b noročil o Škod" še ni. rudi iz Eikenasia ni vts-ti ne o žrtvah ne o ^koli. M^kva. 11 jan. \A (Havas) Op-lno- je bi) po radiu sporočen naslednji ko-mur ke len ngiad^kcga poveliništva: V toku včo-ai"nj?ga dneva ni bilo tia bojišču nobenih \-a?nejš!h dogc'kov Na več k:i i h so se sr>cnr5.ie'e patrole. .Slabo vreme ie cci$m^ očilo letalnke akcije. Mcltva, 11 jan. s. (Tas). Stab lenin-gradskega vojnega okrožja javlja: Dne 11. januarja so bili v odsekih Uhta in Rebolji patrolni boji. V odseku Petrozavodsk udej-stvovanje izvidnic ln spopad pri Kitelu. Na Karelski zemeljski ožini patruljna aktivnost ln udejstvovanje topništva. Radi neugodnega vremena letalstvo nI Izvajalo poletov. Kaganovlč odstavljan Moskva, 11. jan AA. (Reuter). Urrdno sporočajo, da je Kag-anovič tazrečen položaja komisarja za letalsko in lus':ri;o :n da je na njegovo mesto imenovan S~h~l'n. Amsterdam, 11 jan. s. »Tel^grea^« poroča prekt K- čanje produkcije Berlin, 11. jan. z Pod naslovom »Več delati in manj jesti« objavlja list »Das Sch\varze Korps« daljši članek, v katerem napoveduje nove ukrepe na gospodarskem področju. Med drugim piše. da je možno povečanje nemške produkcije le tedaj, če se zmanjša notranji konzum. Vsak posameznik mora v tem pogledu doprinest svojo žrtev. Dohodki nemšk'h državljanov so sicer z davki že znatno zmanjšani, toda še vedno ne v dovoljni meri, da bi mogla Nemčija z uspehom vzdržati poleg vo;.?ške borbe tudi gospodarsko vojno. Da se konzum prilagodi vojnemu gospodarstvu, se morajo mezde n sploh dohodki 5e nadalje primerno znižati. To se bo doseglo na ta način, da se bo del plač in mezd v bodoče izplačeval v bonih in ne več v gotovini. Ce vojak ne more živeti tako kakor živi v miru, se mora tud civilist prilagoditi novim razmeram. Odbitek od mezd in p'ač bo znašal okrog 10 odstotkov. Polovica tega zneska bo izplačana v bonih za štednjo, druga polovica pa v bonih ki bodo služil mesto denarja in se bodo z njimi lahko plačevali prispevki za razne strankarske organizacije ter kupovali posebej določeni predmeti. Boni za itednjo se bodo vnovfiili iele po končan, vojni, ko se bo gospodarsko 2'vljenje zopet normaliziralo. Država bo na ta način p.išla do sredstev, ki jih bo lahko uporabila za povečanje gospodarske produkcije. Ukinitev uove;še dobe Cilji Balkanske rveze so ostali nespremenjeni in zato tudi ne more biti aovora o kaki sprememb, statuta Fpikf>n?ke zveze kakor se ie tr v zadnjem času namigavaV) ? gotove strani. Po nemških veste h} ki pa niso od Scf.koSer frtrjene, se je v južnoameriških vodah potopila Berlin, 11. jan br. DNB ob!avlja vest iz Buenos Airesa, da se je angleška križarka »Exeter«, ki je sodelovala v bitki pred La Plato, iz katere se je nemška bojna ladja »Admiral Graf Spee« umaknila v Montevideo. in v kateri je bila analeška ladija močno poškodovana, po doslei še ne potrjenih vesteh potop la. Agencija citira argentinski list »Campero«, ki pravi na osnovi informacij iz zanesljivih virov, da se je angleška križarka, spričo prevelikh poškodb, ki jih ie dob'la v bitki na La Plati, 80 mili od luke Bahia Blanca potopila. Njeno posadko je po vesteh tega lista prevzela francoska bojna ladja »Dun-keroue«, ki jo je spremljala na poti proti Falklandskim otokom Franc, bojna ladja je posadko tudi prepeljala v tamkajšnje oporišče angleške vojne mornarice. V Buenos Airesu je vest o tem izzvala ogromno pozornost. Drugi listi ie doslej še niso potrdili, pač pa govori za to oko'išči-na, da zdravniško in bolničarsko osebje, ki je bilo poslani na Falklanske otoke na pomoč ranjenim angleškim mornarjem, doslej še ni potrdilo, da bi b la križarka »Exeter« prispela na oporišče, čeprav se tam že nahaja njena posadka. Letala napadla nemško vojno ladjo Kodanj, 11 jan br. Listi poročajo, da so snoči angleška izvidniška letala napad'a tudi nekega iskalca min. ki je pripadal nemški vojni mornarici in ki ga je bilo opaziti v razdalji štirih m li od danske obale. Ladjo so napad'a tri ali štiri angleška letala ki so jo četrt ure obsipale z bombami in jo celo obstreljevala s stranicami. Vsa leta'a so nato odeletela. Useda nemške ladie ni znana, ker je nastepila med tem tema nemške vofae Saije ? Kodanj, 11. jan. j. (Havas) List »Beriing-«lce Tidende« poroča, da je bila pred krat- kim verjetno v ladjeddmeah v Klelu ali pa v Wi!he!mshafenu «plovl|rna v morje tretja nem"ka bojna 'adia ki ima 41 000 ton namesto 35.000 ton kakor, je bilo v prvotnem načrtu izgradnje nenfške vojne mornarce L;st dodaja da v nem"kih 'adjede'ncah ta čas grade več orjaških podmornic ki se bodo lahko uporabljale tud' kot transportne ladje. v ledeno goro Kodanj. 11 jan s (Reut«.r) Iz Rejkiavi-ka poročajo, da je nemški parnik »Bahia B!anca« (8 500) ton ki ie pred novim letom odplut iz Brazilije zadel v ledeno goro in se bo najbrže potopil Neka ribika ladja iz Isianda je reši'a f>2 mož posadke. Poročila iz Brazilije so svoj čas javljala, da je »Bahio Blanco« neka angleška križarka zaplenila, vendar poročila n'su bila točna. Odobren izvoz nemškega blaga London, 11. jan. s. (Reuter). Angleške oblasti so doslej že v 5000 primerih izje- j moma odobrile izvoz nemškega b^ga v i nevtralne države. Največ dovoljenj je bilo ! izdanih za Zedinjene države, nadalje za Argentino in Brazilijo Razširjenje ameriškega varnostnega pasu WashIngton, 11. jan. br. Senatorja Borch in Van der Berg sta senatu stavila predlog, da bi se ustanovil poseben s^-natski odber, ki nai do podrobn^ti p-ouči pravno in prak;t"-no korist k' bi jo mo^le Zedinjene države imet' cd varnrstn« con« ~a moljih ob Zedinjenih državah K m'sv:a naj bi določila tudč vse potrebne kredite, ki jih rabi narodna obramba za stražno službo na morskih področjih. Po doseda- I nJem proračunskem predlogu naj se pora-* bi 64 milijonov za gradnjo stražnih ladij. V takem primeru b. mogle Zedinjene države razširiti pomorski varnostni pas od dosedanjih 300 na 1000 milj. Moskva-Loodon-Pariz M^va, ii. jan. r. Včeraj je b.la v KremJju seja sovjetske vhude, na kateri ao v prvL vrsti proučevali položaj, ki je nastal v zvezi z odhodom angleškega, francoskega in italijanskega velaposlan-ka v Moskvi. Malo tov je na seji prelagal naj bi tudi Sovjetska Rusija odpokllcala svoje diplomatske zastopnike v Lcndcnu n Parizu — rimski poslanik je že odpotoval v Moskvo, še predno je izročal svoje poverilnice — če ne dobi zagotovila, da se bodo francoski in angleški ter italijanski diplomatski. zastopniki v d oglednem času vrnili v Moskvo. Dočim so bili člani vlade pripravljeni pristati na ta predleg Molotova, se je Stalin temu uprl in vztia-jai na tem, da Sovjetska Rusija ne p:e-kine diplomatskih odnošajev s Parizom in Londonom. Ta odločitev je izzvala v moskovskih dplccnatskih krogih vel ko pozornost in razne komentarje. Prevladuje naziranje. da je to staJiiče Stalina dekan da še vedno ne nuje v trajnost zavezništva z Nemčijo in da ne želi porušiti vseh mostov z Anglijo in Francijo. Gospodarski posveti v Berlinu Amsterdam, 11. jan. br. »Telegraaf« poroča, da so bila včeraj v Berlinu vr_žna gospodarska in pol tična posvetovanja, iz važnih industrijskih centrov je prspelo večje število vodilnih industrij cev, ki so imel z maršalom Goringom dolgo konferenco o gospodarrk h ukrepih, ki bodo izdani že v najkrajšem času. Kancelar Hitler je sprejel vodjo nemške trgovinske delegacije, ki je bila pcs'ana v Moskvo, dr. Karla Ritterja. Nemški gosrKria; sk.: krogi se zmerom bolj pritožujejo nad Rusijo, ki doslej ni dobavila niti 10% onega blaga, kakor je bilo določeno po trgovinski pogodb, ki je bila sklenjena pred meseci v Moskvi in po kateri bi morala Rusija dobavljati Nemčiji po en milijon ton surov n in raznih drug h potrebščin na eto. Nov italijanski poslanik v Sofiji Sofija, 11 januarja A A (Havas). Bolgarska vlada je izdala agrema za imenovanje novega italijanskega poslanika v Sofiji grofa Maksa Magistratija. Uzd lot.oco žrtev p3tr£sa v Turčiji Ankara. 11. jan. s (Reuter). Sedaj so bili objavljeni uradni podatki turike vla de o žrtvah potresne katastrofe v Anatoli-ji. Podatki navajajo 25.000 smrtn;h žrtev in 80.000 ranjen h Pr- potresu je bilo porušenih skupno 30.000 h: Admiral BvrJ v pohruih vodah \Vr.shington, 11 jan br Po'ami raziskovalec Bvrd je brzojavil s svojega lednlomilca »North Star«, da je pnplul na poti proti južnim po arnim krajem že na razdaljo 600 milj od Nove Ze'andije ter dospel na mejo Južnega ledenega morja »North Star« prodira sedaj le počasi dalje proti jugu. Zaftljuss!ta preiskava prsti 2werger|u Zcgreb, 11. jan o. Preiskava proti bivšim policijskim konfidentom Branku Zwerger-ju. Ljubomiru Belo'eviču m Du"anu Večc-rincu je v zaključnem stadiju Vsi trije so osumljeni sode'ovania pri umoru univ prof. dr Milana Šui]aja V poslednjih dneh se je pojavila neka pr.ča ki zatrjuje da jc vide'a kako ie bil umor izvršen Baje je videl na lastne oči. kako je Zwerger prizadejal dr. Šuflaju smrtnonosni udarec s pa lico. Po dosedanjih ugotovitvah preiskave je Zvverger delal iz čisto mateiialnih interesov, dočim je pri Beloševiču igra'o vlogo tudi njegovo politično zadržanje. Zwerger je deal samo za denar in je služil istočasno več gospodarjev. Glede Du:ana Večer nca se zdi, da so njegovi delikti manjše prirode in da so obstojali v g'avnem v raznih manipulacijah pri volitvah Sum sodelovanja pri Šufajevem umoru se najbrž ne bo dal vzdržati. Za prebran* pasivnih lcrajev Beograd, 11. jan. AA. Ravnateljstvo za prehrano pri kmetijskem ministrstvu je j pos!a'o v zetsko banov no 163 vagonov ko- j ruze za oskrbo siromašnega prebivalstva ; te banovine. Za drinsko in vrbasko banovino je v načrtu dobava 665 vagonov ko- j nr:e, ki se že po'ilja. Za dravsko banovi- 1 no je določena dobi va 200 vagonov pšenice. Razen tega bodo dobili tudi pasivni okraj banovine Hrvatske potrebne količine žita. Polovična voz?:ina za športne tekme Beograd, 11. jan AA Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vozr.ino članstvu Sokola, ki se udeleži smučarskih te- j kem 20. in 21. januarja na Kopaoniku. Ta j ugodnost velja za odhod 18. do 21. in za : vrnitev cd 21. do 23. t m. Polov čna vozni-na je dovoljena tudi tekmovalcem na tekmi za državno prvenstvo v umetnem dr-sanju 20. in 21. t. m. v Ljubljani, in sicer ■ za cdbod 18. do 21. in za vrnitev od 20. do 23. t. m. Ljubezenska traged*ja Zagieb, 11. jan. o. Davi je v boin'šnici umrla 421etna Smlja Rogulja, ki je včeraj t popoldne na Medveščaku s streli iz revolverja hudo ranila svojega prijatelja elek-trgtehnič-nega obrtnika Marka Dragosavca. Iz pisma, ki ga je zapustila, je razv dno, da je do te tragedije došlo zaradi njene ljubosumnosti. C .'llhsvsr:^ Beograd, 11. ian. p. Na predlo? m ni tra za vojsko je odlikovan z redom Ee'ega o""a IV. stopnje kapetan fregate Ciril Vilfan. 1 Vlada je včeraj očobdla novi volilni zakon Objavljen bo v najkrajšem času — Začela se je razprava o načelih novega društvenega in zborovalnega zakona Beograd, 11. jan. p. Davi sta prispela v Beograd podpredsednik vlade dr. Vladko Maček in finančni minister dr. Jurij šu-tej. Ob 10. dopoldne se je pričela seja vlade, ki je trajala do 14. Po seji je min ster dr. Konstantinovič izjavil no/inarjem, da je ministrski avet razpravljal o mnogih resornih zadevah, nato pa o načrtu novega volilnega zakona, ki je bil definitivno izdelan in odobren. Treba je spraviti v sklad samo še nekatere podrobnosti, nakar bo volilni zakon objavljen. Razen tega je ministrski svet razpravljal tudi o načelih novega zakona o zborovanjih in udruženj h. Na ta način je sedaj končno izdelan volilni zakon ki je bil v razpravi skoro dva mesca. Kakor znano, so obstojali trije načrti, in sicer načrt, ki ga je izdelal m ni-ster pravde dr. Lazar Markovič, načrt, ki ga je Izdelal podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, in načrt, ki ga je izdelal minister brez portfelja dr Konstantinovič. Pol tični odbor ministrov je na mnogih sejah razpravljal o teh projektih, ter je ______---- sestavil končno besedilo, za katerega so se sporazumele vse skupine, ki so zastopane v vladi. Novi vo-ilni zakon določa razdelitev državnega ozemlja na 57 voliin h okrožij. Na vsakih 50.000 "p ebivalcev se ^ volil P° en poslanec, felovenija bo imela vštevgi Ljubljano, ki voli poscb2j 2 poslanca, 6 volilnih okrožij s sKupaj 23 poslanci. Mesto Beograd bo volilo 5, Zagieb 4 poslance. Mesto Maribor bo tvorilo za sebe vo-1 lni srez, enako tudi mesta Osijek, Novi Sad, Niš, Skoplje in Petrovgrad. Določbe glede okrožnih list in državne liste so že znane. Na državnih listah bo izvoljenih 50 poslancev, na okrožnih pa okrog 290 pcaiancev. Bodoča narodna skupščina bo torej štela okrog 340 poslancev. Za obe listi velja dHontov proporčni «i tenj. liste todo postavljale stranke, odnosno koalicije strank. Državno listo bo mogla postaviti le tista stranka ail koalicija, ki bo imela vsaj 15 okrožnih 1 st. Druge podrobnosti smo že objavili. Obvezna mhzva plinskih mask za državne in banovinske uradnike Beograd, 11. Januarja. AA. V zvezi z odlokom prometnega ministra za dne 25 julija in 12. avgusta 1939 so bili vsi državni in banovinski uradniki dolžni kupiti pri Bati civilno masko »nebojša 1« za 163.50 din do 5. oktobra 1939. Ta rok so pozneje podaljšali za vse uslužbence do 15. februarja t. 1. Maske se zdaj lahko kupijo v vseh prodajalnah Bate. Finančni minister je uredil način odplačila mask takole: Uradniki 7 in višjih skupin imajo plačati maske v treh obrokih, drugi uslužbenci pa v petih mesečnih obrokih. Starešine uradov so dolžni voditi evidenco, ali so si uslužbenci nabavili masko, a če tega niso storili, se jim ima od plače za marec odtegniti ustrezajoči del za masko in ta znesek izročiti firmi Bata s seznamom uslužbencev, za katere ima firma dobaviti maske. V naslednjih mesecih se bo ravnalo podobno tako z uslužbenci, ki si sami niso nabavili maske v februarju, kakor tudi s tistimi, ki mask ntso v redu odplačevali. To bc trajalo vse dotlej, dokler maske ne bodo popolnoma plačane. Ta obvezni nakup vnebojše lc se v prvi vrsti nanaša na uslužbence iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Sarajeva, Niša, Novega Sada. Skoplja, Splita, Cetinja, Banja-luke, Vinkovcev. šabca, Zemuna, Pančeva, Indjije, Smedereva, Bele Crkve, Subotice, Sombora Petrovgrada, Tuzle, Bosanskega Broda, šibenika, Mostara. Kotora, Siska, štipa, Velesa. Prištine, Bitolja, Varaždlna, Karlovca. Osljeka, Celja, Maribora, Travnika, Leskovca, Kragujevca, Kraljeva, Fo-žarevca, Paračina, Valjeva, Podgorice, Hercegnovega, Kosovske Mitrovice, Slavonskega Broda. Bjelovara, Kruševca, Ca-čka, Zaječara in Capraga. Sibirski mraz v Evropi Vso Evropo je zajel le^os nenavadno mrzli val BukateSfa 11. januarja AA. (Havas). V Rumuniji je nasta velik mraz V Bukare šti je temperatura padla na 27 stopenj pod mčlo, v Bukovim pa celc r.a 38. Dunav je popo'noma zamrznil Vlak: imajo po 3 m več ut zamude. R'm 11 ian br Val mraza ki ie zajel vso Evropo se je razširil tud: na Ttaiijo V R:mu je temperatura padla pod n:č.o Na Apen n h s:len sneg 'n dež. Po Julijski krajini je burja dosegla brzino preko 100 km na uro. V Trstu ie temperatura padla na 7 stopinj pod ničlo Burja je bila v mestu tako mrčna. da se ie orinetila danes cela vrsta manjših promeln:h nesieč Večje število ljud so morali oreneliati v bolnišnice ker so dobili večje in manjše poškodbe pri padcu. Tudi v Nemčiji je zavladal silen mraz tako da so morali reducirat; osebni že ez-n ški promet. Skoraj vse plovne rek? so zamrznile Ponekod je nastalo pomanjkanje premoga, ker dovažajo 35° o vsesa premoga v mesta do rekah Mraz se ie razširil celo na Belt. kjer ie temperatura prav ! tako padla pod ničlo ter se je pričel na morju delati led tako da so morali poslati celo že nekaj ledolomilcev, da so omogočili nemoteno plombo Sofija, 11 jan r. Včeraj je vso Bolgarijo zajel izreden mrzli val Temperatura je povsod padla zpod 20 stopenj prd nič o. ponekod celo 35 stopenj Davi je b la v Sofiji f zabeležena povprečna temoera'ura 22 stopenj pod ničlo. Po poročilih iz Ru-ščuka se je začel na Dunavu kopičiti led. tako da ie ves promet med Bolgarijo in Rumun jo preko Dunava onemogočen Bolgarska delegacija, ki se vrača iz Moskve, . pri Rušči ku ni mogla več preko Dunava, j marveč se je morala vrniti preko Cme vode in potovati dalje preko Dobrudže. Tudi na Črnem morju je zavladal izreden mraz. Dočim je morje daleč od obale zamrznilo, kar je zelo redek pojav, besni na odprtem morju strahovit vihar. Do 20 m visoki valovi onemogočajo vsako plovbo. Več parnikov ki jih je neurje zalotilo na morju, je v nevarnosti. Moskva. 11. jan. r. Na Krimu je strahovit mraz. Temperatura znaša povprečno nad 30 stopenj pod ničlo. Zaradi snežnih viharjev je ves promet ustavljen. V Odesi znaša temperatura 24 stopenj pod n'č'o. česar še sploh ne pomnijo. Še pred par dnevi je bilo v Odesi komaj 4 stopnje. Iz srednje Azije pa javljajo, da je tam zavladaj za to letno d bo nenavadna vročina V Uzbekistanu so imeli včeraj 20 stopenj nad ničlo. Riga, 11. januarja. AA Na Letonskem je zav'adal hud mraz. Temperatura je padia na 41 stopenj. Dozdaj še nikoli m bila zabeležena tako nizka temperatura, odkar obstoji metereolo ka služba V sami Rigi je pad'a temperatura na 31.5. Mnogo ljudi je zmrznilo. Amsterdam, 11. januarja. A A. (DNB). Zaradi silnega mraza plovejo na vseh ho-landskih rekah velike ledene plo če, ki zelo ovirajo plovbo na rekah. V Niemwegnu in Arnheimu lahko vozijo samo velike ladje, ker male ladje niso kos mnogoštevilnim ledenim ploščam. Bati se jc, da bo zaradi hudega mraza rečna plovba v kratkem popolnoma nemogoča. Leckna tmm j1 Razen §?l?zni?ke£a je cnemsgcčen ves promet, a tudi železniški je zelo oviran — Zadrte šole Beograd. 11. ian d. Silen mraz, ki je zajel vso državo, zlasti pa Beograd in kraje južno od njega, traja dalje Danes je b la košava tako huda da je moralo ministrstvo za prosveto cdrediti ustavitev pouka v vseh beograjsk h šolah. Sole ostanejo zaprte do ponedeljka. Pouk je ustavljen tudi v ostalih krajih, kjer besni košava. Kakor poročajo iz Južne Srbije je sn;žni metež tamkaj pcn:kod tako hud, da ljudje že dolgo ne pomnijo takega. Pcpolncma je onemogočen vsak avtobusni promet, železniški pa zelo oviran. V snegu so obtičali štirje potniški vlaki Mednarodni vlak Pariz—Atene, ki bi imel prispeti v Skoplje včeraj popoldne, je prišel šele davi. Iz Skoplja ni odšel danes noben vlak. Tudi v Beograd prihajajo vlaki z veliki-m zamudami, nekateri pa so sploh izostali. Zagreb, 11. jan. o. Danes je temperatura v Zagrebu še nadalje padla ter se je gibala med 12 in 20 C pod ničlo. Ves dan je brila huda burja, ki je mraz še znatno povečala. Po objavi zagrebške železniške direkcije pada v Liki suh sneg in piha huda burja z orkansko močjo, ki je ponekod dosegla brzino 120 km r.a uro. Temperatura se giblje med 16 in 20 pod ničlo. Zaradi burje so s postaje v Zrmanji zahtevali od železniške direkcije v Zagrebu, naj se prekine promet, dokler ne popusti neurje, ker odnaša burja strehe s tovornih vagonov. Tudi v Gorskem kotaru razsaja huda burja ln prav tako na Hrvatskem primorju. Na progi škrljevo—Bakar je burja porušila mnogo telefonskih drogov ter jih pometala na železniško progo. Na tem delu žcleznlce je promet popolnoma ustavljen. S Sušika poročajo, da piha tnko močna h"rK da odnaša ponekod 8 hiš strehe in dimni':e. Tudi na pro^i Zagreb—Beograd so hudi snežni meteži ter prihajajo vlaki v Zagreb z velikimi zamudami. Tako je prispel do- poldanski brzivlak iz Beograda z zamudo 5 ur. Glina, 11. jan. o. Po Banji in Kordunu vlada strašna zima že 14 dni. Snoči je bila temperatura 20, v krajih okoli Petrove gore in Topuskega pa celo — 25 pod ničlo. Zaradi hude zime so začela primanjkovati živila, ker je ves promet otežkočen. Vsi potoki so zamrznjeni, delno je zamrznjena tudi Kolpa. Pri Veliki Kladuši je zmrznil na cesti neki potnik. Danes so v mnogih šolah ustavili pouk ker ne morejo segreti šolskih prostorov. Ob meji Bosne je prebivalstvo v velikem strahu pred volkovi, ki so se pojavili okrog Petrove gore. Sibcnik, ll. jan. o. Po Vsem severnem dalmatinskem Primorju je zavladal hud mraz. Temperatura se giblje od pretekle noči okoli 15 pod ničlo. Pada gost sneg. Huda burja je dosegla brzino nad 100 km na uro ter zelo ovira tudi plovbo po morju. Ogulin, 11. jan. o. 2e dva dneva besne v tukajšnjih krajih strašni snežni viha-jl Temperatura je 20 do 25 pod ničlo. Piha silna burja, ki ruši vse. kar ji je na poti. Na cestah je zaradi snega vsak promet nemogoč. Zaradi silne zime so se v bližini naselbin pojavili volkovi, ki napadajo živino. Iz Hreljina poročajo, da so se pojavili tam celo medvedi. Subotica, ll. jan. o. Pretekla noč je bila v Subotici najbolj mrzla po vojni. Temperatura je bila 30 pod ničlo_ Vremenska napoved Zemunska: Beograd in okolica hud mraz, pretežno oblačno. Precej huda kosava, ki bo pa čez dan postopno popustila. Ostali kraji: hud mraz, prevladovalo bo oblačno v vsej kraljevini. Nekoliko jasno v severnih krajih in v zgornjem pnmorju Snežilo bo ponekod še v južni polovici. Precejšnja ko šava v podunavju, v primorju pa burja. kraji in Ijiuljc 2!e nameščencev in szZrMtčkov Predlog DZ za acketo, k: U \ crek ita baisski upravi Ljubljena, 11. janu rja Oci Delavske zbornice v Ljubijam smo predeli; Za nameščence r. trgovske sotrudn ike v Sloveniji niso aoločene mini. alne mezde ker- barska naiedba o mnmalnih mezdah z dne 1. avgysta 1937 ureja le doiavike mnmalne mezJe S'.a is .ika kaže. da piejema v Slovenji 54.7"/-, trgovskih sct.uc nikov maiij ko 4.50 din na uro. Oci odh. ki delajo do 10 ur nevno *na-fta ta o seotek celo 77 8° Od osta-ih zasebnih ncmelčencev v Sloveniji jih 20.75% za^luž: koma? 5 din :n še manj na uio. Anketa delodajalsk h m delo.emal iki'-> precs*avnikov o prJagoditvi delavtkih mes i in nameščenskih prejemkov n-ira-šču oči drag nji k se je vršila 5. decembra 19-°9 pii kr banski up a .-i v L ju"-''j --ni, je spre;ela med svo e sk'c,pe tudi načelo nameščenskih minma'nh mazd. Na tej načelni esnevi je nameščen iki odrek Delavske zfco mce v Ljubljani »b so le'o-van u name"čensk h strokr-vnib organizacij zl e'aJ naslednji pre mog z.?. ol>otev nameš enskih m nimalnih mS/id, k. naj bi z banovo naredibo dobili obvezno moč: 1. za trgovske svtrucnike naj se deleč: mi-nnie. na mez a 4 50 dn na uro; 2. za ostale zasetene nameščence pa naj ie določi n imr alna mezxia 6 din na uro. Ako bi banova nareiba te pre loge Delrjv:ke zborn ce v L ubljani osvojila, bi bio deležnih iztolofenja svoj h prejemkov najmanj 70% vseh tigovskh sotiucni.1 ov v Sloveniji in preko 25%. ostalih zasebnih nameščencev. Iz tega je pai naj bol- raz- vi en težak "sedanji položaj trgcvsk h so-tru-nkov in zasebnih na.meSčencev ter so: i a'na važne s t teh prizadevanj slovenske Delavske zbornice. Upati je, da to anketa, ki se co v ta na.mcn vršila pri bonski uipravi v L ubrani v toiek 16. t. m., osvojila uprav čen' predlog Delavske zbc-inice v L ju" 1 jem m da bo sklepm v krcitScem sledila toliko zaželena n potrebna banova naredba, k' bo m etiHa rr.nimaV.e mezde zasebnih nameščencev :n trgovskih sotru nikov v Slovenji. CfoVost v šoke draginje še posebej go ori za nujnost tega ^oc ahio političnega uk.fi-a. irivi prsatem.n ncssrec V Mavifrzsu do smrti fr-svožsn kref^t-šar, n Jesenicah isevar»3 plkoicvsna razsiašalka „JutraM Mir'bor 11 januarja Danes ob pol 12 ie nastaa na g a vnem ko odvoru prnmetna nesreča k. ie zahteva la živ! jen ie marljivega kretrrka m skrbnega družinskega očeta Na severnem delu ga-nega koodvora ie bil pr' či čenju kret me zapos'en 43-letn kretmear France Lor ber doma iz St llja v S . venskih gor cah Prihaiai ie redno vsak dan v slu?bo na savni kolodvor Po čudnem naključju je pa danes preslika znake prenvka 'očeoa se v!a ka ki se je b ižai me^tu kjer je Lorber pra kar čistil kretn ce Ko'esje v'aka ie Lorberja potegnilo če? tra"nce Pos'edice So bde stra ne nesrečneža ie pon Inoraa razrnesari'o m zdrbbdo. z'omi'o mu je roke n noge Lorber je bil raKoj mrtev Za pustii ie ženo in štir nepreskrb jene otroke ki objokujejo prerano =m-t svojega do brega m skrbnega očeta Tragrna smrt m;n dega kretn ka je vzbud,:a g < boko sočutje 7. njegovo nesrečno r^li n 1 ki j: b bridki iz. -zrekamo tuJ- nu iskreno sožalje! Jesenice 11 januarja Nocoj ob 17.45 se je primer: a pre.l nro zdravnika g dr. Vikt rja Man: ča na Kralja Petra cest na Jesemcah huda nesreča pri kateri ie dob' a smrtno nevarne po;kod be razna n kr »Jutra« m »Slovenskega na roda« gdena Po'dka Va'andova Po'dka in sestra Cika sta šli zdoma po Kra'ia Petra cesti, namenjeni v podružnico »''. trn« da bi razna a »S'ovenski nar,)d« Za n • ma je privozil t^vorn avo prev< zn ka Alojzija Drenov ca r Jesene Nizdo po c:- t. pa se je b'iža kmetski voz k' «e ie prema'o .vto je zatorej umaknil. Tovcrni kreniti bo'j na desno Pri tem ie za-.le' Pold-ko tako hud-', da se je t;'!- •»» zgrudi a n-va-ve: 'na. Na pomoč je bi pok -ean g dr Mar čie. ki je ug; lovi! hude notranje po kod be n nevarn krvavitve ter je odredil ta koj nji prevoz v ijubMansku b -'n; n'c-> Sta nje ranjenke je resn Ponesrečenkn je sta ra 21 iet 'n je čedna mladenka sp!o-no priijub.jena na Jesen.cah «01 Hc& m _ pf? _ C i f C>1» ^ >.go "iku -na davčni upiavi v Jajcu, kjer je D vsi šef davčne up. zve GjOrgje Radivojiša s tremi streli iz samokresa brez pravega po-\-oda ustrelil novega šefa davčne uprave Fuada Deiv ša cčeta štirih nedoraslih ctrok. Zločin ;'e po vsej Bcsa.nsk' Kraj ni, kjer sta bila morilec in ubiti dobro znana, zbudil burno ogorčenje. Ugotovljeno je. da uboj nima politične- ga ozadja, marveč se oba §efa, ub'jal c in uib't, osetino sploh nista po/M da dokler ni prišel Derviš na svoje novo službeno mesto v Jajce, da na "omesti p eme foeinega Rcdivopžo. Tik pred zločinom ata še sCfupaj pila kavo v psr.mi. Naenkrat pa je Radivojiša pctfgnil samokres in ustrelil Derviša v srčno st. an. Derviš je planil izza nnize in bežal po p šara\ Radivojiša pa ga je dohitel na hod~iku Ln še enkrat ustrelil v hrbet. Derviš je ivori ln stiki v Beogt udu Pr! Gecl Konu? največjem zal žnlku J^gaslavTje Ime Gece Kona je nerazdružljivo zvezano s povojnim razvojem srbske knjige. Bil menda edini zasebni založnik v tem kulturnem krogu, ki je uveljavil v založ-n štvu veleprodukcijski sistem. V statistiki njegove pruiz.odnje so konjunkturna leta. ko je izdal do malega vsak dan kakšno knji ,o. Njegovi katalogi so pravi kažipot po srb;.koh vatekem knjižnem t:gu. Velike izdaje, med njimi zbrani spisi Branislava Nušiča in Slofcodana Jovanoviča. izdaje nekaterih p: ateljev ki so njegovi »auteurs preferes«, prevzem in nadaljnje izdajanje velik? znan^t ene t.iMioteke »Kosmos«, to so s mi nekateri vrhovi založniške dejal-nosti tega podjetnega knjigarnarja. Sprejel me je v sveji tesni sobici zadaj za knjigarno. G Kon je sta. okrog 67 let, dobro oaranjen, v razgovoru živahen in prijazen. — Frav letos praznujem petdesetletnico, ka^ sem vstop.l kot sedemnajstletni mladenič v neko novosad.=ko knjigarno Iz tega pohlevnega vajenca se je v teku let razvil knjigarnar, iz kn'i ,'arnarja založnik. Za-dovolj"m sem z uspehi svoje se'fmademan-sl:? kari.re rzda1 sem vrega okrog 5000 kniig na to množico knj:2 pa ne gledam samo kot p's'ovni člo ek. marveč tudi z cčmi po lietn ka ki je h tel povzdignil kulturno vi"im s/oje^a okolja. — Kako seri mo-jel spraviti na trg io liko knjig? Zadeva res ni bila lahka, ker je naš knjižni trg še danes slabo organiziran Ne pozabite, da sem do nedavnega zdajal samo izvirna dela. domače avtorje, kar je žal večkrat lahko založniški minus. Z dobro izbro in skrbno organizacijo je bilo mogoče premagati marsikatero težko-čo. Naša kn iga si -e jela pridobivati čedalje širšo pub iko Sicer vas o tem pouči še podrobneje kateri izmed mojih ožjih sodelavcev. — Tudi s Slovenijo Imam poslovne stike. Mnr-go mojih kniig se tiska na s1 o venskem papirju; v zadnjem času sem vzel dvajset vagonov vevškega papirja. V Ljubljani sem dal tudi natisnili nekaj zemljevidov in sem z izvršenim delom prav zadovoljen. Toda najnovejša podražitev vevškega papirja me je močno presenetila, tembolj, ker se ne dš opravičiti s cenami na svetovnem tržišču. — Bojim se. da bo rastoča draginja občutno vplivala na knjižno produkcijo. Prav za prav že vpliva Decembra 1938 sem izdal 68 novih knjig decembra 19?9 jih bo >areo 6 Ne rečem, da Je draginja edini vzr^k Kriva je tudi sp'cšna negoto"ost ki je v zvezi z vol-i^i razmerami v Ev r pi dal^e preureditev države. či4e D*vle--"ica ntesme bifi na mimer zman-šan kon-zum knjig v ciri^ci na pod^-očiu banovine Hrvatske. Ce pa bodo stalno rastle cene, akcčil še nekaj korakov, nato je omahn'1 na roke m se zgiudil v krvi. Tedaj je priskočil ufc'jalec in oddal še en stiel v g a-vo, naikair je nesrečni Derviš takoj iz ih-nil. Prče ou-nih p.izorov so biJi uia niki davčne n kataalraJne uprave toda dego-dek se je o igial tako hitro, da ga nihče ni mcgel pieprečiti Ko so Racivojišo prijeli, je prosil, da mu oajo vode Pri zas išanju je z javil, da je Derviša ubil samo zato ker mu je ta govoril, naj mu izroči uradne p la. Vse okornosti pa kažejo, ca je Ra iivoj š" najprej hotel ubiii senatorja edve nika dr. Islama PJipovča, ker- je bil preoiičrn da so ga na njegovo intervencijo pr meet ii iz Ja.ca. Ko je Deiviševa žena izvedela za moževo smrt se je hrtela p g ia.tl z balkona svojega strnevenja na ulico kar pa je preprečila njena sosec'a. Mn ž a preb va stva ie bila skiajno o~o č na n je zahtevala pred sc:'r<£čem, naj ji izroil-o ubijalca, da bo srima obračmala z njim. Policija je rn-mala izvršiti varn~-st-ne ukrepe, da je bi Radivoj ša z močno eakorto va:no prepeljan iz Jajca v B nja T.uko, k'er nu bo sojeno. Pcgretra Fuada Derviša se 4e udel'ž1a tol k na množica ljudi da enakega pogreba v Jajcu ne pomni'o. Pos'ov lo se ie več govorn'tkov. Na davčni upiavi je b:la uvedena preiskava o delovanju ubjnl a Djordja Rad;voj:še ter je ugotovljen - hi s nriietnc i>odbo nosneše\~al prehudi- To n< ktih'n'6 za dotlojne meščane ki ui tih r(:k >n s ■nežnoheio servieto. za\t?ano rod brudo fecaio za kosilo To ie ku'Tn>a s-ro'~-akoy tistih '<' 7t, obed lahke dajo dva. tri al šh ri d nurie In lu^o so tnd' ra7d ''ešpren~kova '"ha M t>rda Si-o iey- sten ■ kus Silorr-:kova juha, hi lahko rekli A siroma kov okus je v tiku let izgubil sro/o oh čui!ji\ost Čin-( k pač ne more ves dan de lati s praznim želodčen*I . Dekleta pai a ie nepravčna < svoiem maščevanju, kei izbere tistega, k m kriv. Tisti, ki so z P poQ* c ni nag'o pojedo si o ob-ck in že cd haja jo Za mizdini pa obse de in\ ul d1 in b~ezposelm. Naslanjalo g la ve na roke ali na mizo in dremljejo al nep.enčno gledajo nekam predse V nj■ ho\ ih očeh je trda reka ži\'jenja zap;sah velik vpnšaj: Koko bo jutri? . Nekd odvija iz poprja košček slamne in tačk nja svoj obed znova... Zunaj poje but: svojo mrzlo zimsko p<.sem In želodci z-čenjajo svojo težko, počasno prebavo. poslabšalo. Zato se je pilot odločil, da nadaljuje vožnjo do Sofije, od koder so bile ugodnejše vesti. Na poti nad Bolgarijo pa je letalo dosegla vest, da se je tudi nad Sofijo vreme zelo poslabšalo in da na pri- stanek ni mogoče misliti. Tako je letalo krenilo proti Beogradu kjer je, vse obloženo z ledenimi masami, srečno pristalo, a je moralo tam tudi ostati, ker vožnja dalje ni bila mogoča. v zagati St4 Beograd, 11 januai. Zaradi snažnega neurja, ki vihari p Bal kanu, je potniško letalo, ki vzdržuj redno zvezo med Atenami in B i'innm, pri šlo včeraj v veliko zagato. Ko je tromo torno letalo tipa Junkers odletelo z atenskega aerodroma, je bilo na njem 15 potnikov, izmed katerih je bil eden namenjen v Solun, ostali pa v Beograd in na Dunaj. Komaj je letalo prišlo v višino je radiote-legrafist prejel vest, da v Solunu nI mogoče brez rizika pristati, ker se je vreme močno Zagreb v luči policijske statistike Velildomestni razvoj s posledicami bede in kriminala Zagreb, 11. januarja. , zagrebške stvarnosti. Pcdocjuka kom sija Pred doev smo iapregovorill o leipem j je v teku preteklega lota smela opravka v ' 140 primerih, ko je bilo treba razskati smrtno zadevo, od tega je tdlo 97 semo-maov. Kaikor že dolgo znano, se samomori množico zlasti pom-adi in jes tii ko se menja priroda in temperatura in ko kuhkotno podlegajo šibki ž vcL Večina zagrebških SKjneimorOT je bila zvrš:na zgodaj zjutraj ali zgodaj popoldne vse'ej ob lepem vieimenu. Izjemoma je p. oteklo leto imel rekord marec februar. Ljudje se ubijajo na najrazfičnvjše načine, največ z vrvjo" (28). Pod 20. letom je bdlo 13 cfau-paneev. Zagrebški policiji je bilo v teku leta p. i javi jeaalh okrog tiscč vlccmrii tatvini* je "iznašate sfcupeia Skodn pclcirugi mtt»» jon dinarjev. Denar je bril utajen v 549 primerih v kupni vsoti 3,565.000 dolarjev. razvoju, ki ga zadnja leta kaže Z g-rrb. Z razraačcnjccn v vel iko mesto pa seve-! da prihajajo tuci vse značilne velikoanest-ne slabosti beda zloč:n, samomor. Pravkar objavljena kriminalna statista ra preteklo leto navaja nešteto majhnih tat-j vn. storjenih -'z zadrege, ko peseie bei-! nik v sili prav tako po električni žarn ci kakor po neiplsni taHl ali klcaetnem papirju največ pa po bicCtfih, katerih ii^i-ne v Zagrebu po-.iprečno po troje dnevno. Ali prav obsefna je bila preteklo leto tu-c'4 krvava kronik i. Padlo je nič manj kakor 19 žrtev, poskusov ufcoia pa je b'o 166. Skumo je izginilo 165 eseb, od tega pa je bilo znatno števdo ne^ankov fpe>t pojasnjenih in je biOa večina oseb najdena. Samoumarl so najbolj žalostna stran škart ljubljanske psštne direkcije Naši filatelisti plačajo letno deset milijonov prostovoljnega davka — Ostre pritožbe nad poštno upravo gluha ušesa: dobili smo vedno isti odgovor, da ministrstvo dobavlja s^abo barvilo za blarin ce in da se morajo znamke po pravilniku ucič tl Ce se pa tako uničijo, da nimajo za filatel:sta nobene vrednosti več. naj jih obdrži direkcija zase n naj jih ne prodaja po tako visokih cenah. Zadnjič opozarjamo, da je naša organizacija močna, da smo složni in da ne bomo več razmetavali denarja za n čvreden na^ir. Ali nas hočete res prsi iti, da se odrečemo naših znamk in dobroie'nosM za katero imamo vedno toliko razumevanja, čenrav si te žrtve pri trgam o od ust ? Na občnem zboru Jugoslovanskega f;,a-tel's* čnega saveza. ki bo 21. t. m v Beogradu. bomo orellagali, da se vloži tožba prof poftnemu nvnistrstvu zaradi pri-eraišanja podpolov-'čne vrednosti pri pro-iaji škarta Prosimo vse filateliste, da zberejo svole podatke o letošnjem škartu 'n i* zavrželo pokvarjenega mater ala. Ljub^ana, 11. januarja Napovedi o slabi kakovosti letošnjega škarta so se uresničile v celoti. Polkilo-gramski paketi so vsebovali še vedno precejšno količino znamk beograjske zdaje z in brez označbe graverja. Okroglo polovica je b'lo znamk s črn!m robom, nekaj s pre*iskom »Jugoslavija-? in prav malo 4 do 5 komadov novejših znamk z likom kraUa Petra II. Nekaj je bilo celo škarta iz leta 1028 1029. 1G30. O žalnih znamkah po 1 75 din lahko rečemo da jih sploh n bilo Tudi poitovnih znamk je bilo raTme--oma malo nekaj še s p-et skom »Jugoslavija«. ostale pa be-graiske Izdaje brez označbe era v-rja. V vsakem zavoju bi T.ora'o bit: 8 zna-"k pc 30 din. Nekateri ■iket: so bil hrez njih. v nekaterih pa le a'i 2 komada v nekem pa celo 28. Od dobrole^ih znamk so bile z°sfopa-ie edinke zramUe ki so lz'le ob prilik' Tve oMn,n'ce sm t; kra ja Aleksandra I r •-am'rp zračne po«te z ža'"*^ okv^ripm Pp na so b le pra^a rp 'kost in le v * za-orh le bi o po n<*k^ kor^-v^ov. rnr>7Prr>sk:h znamk je b"lo p^-av m o več nima ničvredne itaMi^n^ke 'a pakete ir. n-^^-ke z likam H!n^«nbu v npk^i ^"ketih pa ro samevali Zepp-no 2 P M. Po na.š h r?<"'-r*tna !'a v d lajo s-oih 1200 pa -efov ^o oO iin in je movčila tedaj 60 (VM l'n P-: te1 n*" tivi bi ponovno ue^tovill sle-i^čp- fi'"tp| sti d^p inašamo radevol.ie ve-!ke žrtve v nrid ni5*n«-rnii mi-n:strstvu r lobrrd"i"r>«ti Te naSp ž^tve l^-ažpne v '■tev:'Vah za vso rl-žavo bi bile sie^e^e* •"lah smo za n°še nove '7/1aje 6 000 000 'in. kot nrsnevek ▼a doHred«'io<=t M500 0O0 ' n. 7a ?kart smo iz-iali 500.000 din. p'a-^a.li smo tedaj prostovoljnega davka inooano din To pa po najn-žji kalkula-iij Od te0'« zneska so prispevali filateli-""1 d*avskp bi',r,,'ir,p ""'nft.nl deset' del Vse ka»e da še ni dovolj žrtev da 96 Mpva od nas še več davka ln s'eer s ->m. dn «e nam nudi 5Uart k ni niti dovolj ->ber, da bi po 'kurili z ni-im Tako nam re denai iz žera! Pri striženju Skaita sp r>pt ni up-" ■'••"io. da ne kupujemo za vi oko ceno 100 din za 1 kg odpadkov pa «!rja, temveč znamke Povp ečna kol^lna "n^mk na težo škarta je vsako leto manj-*a in ppr. imerno m?n"a v razmerju s k-"«?tl frao^a^ure prevrtati Tnn^vo. naj se predpis takoj ukine! Tudi žigosanje zn*mk je poglavje zase' 5 slah:mi peča4n ki in še s'ab*!m barvilom se za mn Sejo znamke tako. da j'h niti strokovnjak več ne spozna. Vse naše mnogoštevilne prošnje in pritožbe nalete na ia nam bo la^ko s'vž'1 za dokaz. Filateiistični klub »Ljubljana« 9anes premiera! Zubavna komedija! m HAHS M OSEH Carola Hohn — Wolf A. Retty, R. Čari — Fritz Imhof — J. Serda s:ej, da se ne zaliublš Smeh bo orfl po dvorani! Kino Union — teh 22-21 bo seveda knjiga, ki je povprečnemu človeku vendarle bolj luksuz kakor pa vsakdanja duhovna potieba, najbolj p izadeta. To bo imelo slabe socialne posledice v knjig.trški obrti in v tick">rski industriji. Draginja bo še bolj obubožala intelektualca, a ta je največji konsument knjige. G Kon se zaveda, da je treba knjigo vztrajno ponujati. Zato izda samo za In-serate 600 000 din na leto. Tud' ta »bu-džetna postavka« priča o založniškem ve-leobratu. V jubi ejnem katalogu iz leta 1935. sem *-aš 1 stati-tično razprado ta ti nje go 'e z^lo^n^k" ^p-®ai -o^ti r io"»i ir. izdal aH odkupil 3 knjige, na pragu svetovne ome I ta '911 36 kn ig e i se je p~sta i' z 49 knllgami. deset let pozneje je !zd°l že 177 kn-i- na leto. leta 1932 celo 241 knjig, leta 1935 je padla produk cija na 149 knjig, leta 1938 pa se je povzpela na 243. Ožji sod lavec g. Kona g Dragoljub Markovič mi je dejal med drugim: — Pri nas v knjigarni Je sicer v zadnjem času znatno povpraševanje po knjigah, toda na splošno povzročajo sedanje negotove razmere zastoj v prometu 8 knjigami Naš knjižni trg je neorganiziran. Mali knjigarnarji v provinci so se preplašili in ne morajo vložiti dosti denarja v nakup knjig. Tam, kjer so večje, dobre knjigarne, kakor na primer v Skoplju, Je promet s knjigami normalen. Menim, da bi lahko ob boljši organizae ji knjižnega trga prodali več kniig in tako povišali povprečno naklado naše knjige. _ Po prečna naklada naših izdaj je pri Izvirnih lepos ovnih knjigah 2000 izvodov, pri prevodih 3000 do 4000 ori znanstven'h (n pr. »K-vsmos«) celo 4000. Da olajšamo nakup, smo ustanovili posebno »otplatno odelenje«. ki ureja z zanesljivimi kupci plačilo na obreke. Po tej poti spravimo mnogo knjig med ljudi. — Domači avto-Ji se uveljavllajo vedno boli. Založba g. Kona je mnogim pripravila pot v cbMn^tvo. Včasi je bilo to težko in tveg no, zlasti v prvem povojnem desetletju, ko je vladala konjunktura prevodov izrazite levičarske literature. Prej je bila pri nas navada, da so založniki čakali na avtorja. G. Kon je s tem prelomil in je jel sam iskati avtorje in dela ter naročati razne snise. Prav tako smo pri nas skrbeli in še skrbimo, da se vsak rokopis skrbno orebere; če je prevod, se primerja z izvirnikom ter st rokovnjaško kori jezikovno in atiU-tlčno do-sra knjige in zaneslj ve prevode. Go or'la sva o položaju srbske knjiee 'zven sr^ k^Zveze šoftr.ev« g. Plan-tan, ki je pouuarii potrebo po orgaiizira-nju vseh šoferjev. Ostali govorniki so prav tako poudarja i potrebo po enotnost, in č:m večjem pristopanju v š fer;ko oiga.i zacijo, ka.,t. edino na ta na-in bo mogoče doseči zanteve, ki so po^tavlj.ne v predloženi re-soiuciji: šofer_tvo naj se prizna takoj kot poklic; v naprej naj b se smatral za po-kii> ne., a šoferja le t sti, ki je z^.čen kovinar, ukinjanje laks za legitimacije poklicnih šoferjev in odpravo p arevanja cestnega fonda; zatrc naj se n.ko cesion ra e Sofj.ske šole; uvede na.) se kontrola med delodajalci s strani nspekcije dela; določi naj se delovni čas, ki ne sms presegati 10 ur dnevno; plačajo naj se nad ..re in uvtde naj se nede.jski počitek; od ravi in prilagodi naj se § 204 in 205 ka:. zak. današnjim zahtevam prometa; mode. n:z rajo naj se obstoječi ce tn. predpisi; zniža naj se poklicnim šoferjem nuja starost, ne d be od 70 na vsaj 55 let. in naj se crme.no zviša pokojninsko zavarovanje; i k ne naj se uredba o zabrani točenja benzina: z naraščanjem draginje naj se pov šajc pl če ali pa naj se onemogoči bre^ves na špekulacija. — Resolucija je b la sprejeta s splošnim odobravanjem Predsednik g Jarc se je nav/očim zahvalil za obilni b sk in zakijičil zborovanje z željo po večj. zavednosti poklicnih šoferjev. ^□□TinomDCX]nmrxirTTTTirTirTxinr g Ciankalij kapsule in strihnin za g □ Lsice, fosforjeva zmes za vrane in □ podgane, zastrupljena pšen.ca za □ miši — vse sveže — v drog arij I GREGORIC, □ Ljubljana, Prešernova 5. □ OLOZDDCDDmDanaaaaiimnaDDLLjC • Novi grobovi. Iz cerkve pri Sv. Križu v Ljubljani bo danes ob 16. uastop i zadnjo pot g. Josip Rebolj, ki je umrl po dolgi bolezni in zapustil tri otioke. — V Hrastniku je urmla gospa Agneza Koširjeva, upraviteljeva vuova. Pokopali so jo včeraj ob 15. na Dolu. — V Ma-iboru je umrl 5. t. m. po težki bolezni g. Maas V» ii^cher, bansk. svetnik v pokoju. Pokopali so ga v' nedeljo na frančiškanskem pokopališču. — V Slovenjem Gradcu je umrla gospa Elizabeta Vrečko rojena Steinhaueijeva in so jo včeraj položili k večnemu počitku. — V Ljubljani je umrl g. Janez Husu, železničar v pokoju. Pogreb bo canes ob 14. s Ceste 29. oktobra štev. 10/j.II. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naSe iskreno sožalje! • Avtomobilski klub, sekc'Ja Ljubljana cb.cšča, da je potovanje z avtomobili iz Plan ne do Logatca zaradi snežnih žametov in viharjev do nadaljnega neinogoie. • Mesečnik v 33D.000 izvodih. Odsek za tisk in infor- acije pri Osrednjem zavoau za zavarovanje delavcev v Zag ebu, je začel z novim letom izdajati mesečnik »Ra-dn čko oslguianje«, ki bo dajalo zavarovanim delavcem in delodajalcem vse potrebne informacije o njihovih pra/icah iii do žaostih. Ker je v Jugoslaviji zavarovanih nad 700.000 de avcev, od katerih pa polov.ca ni pismena, bo to delavsko gla-s lo imelo najvišjo naklado v naši državi. List se tiska v 300.000 izvodih in se zavarovancem kakor tudi delodajalcem pošilja brezp ačno. Prva številka je že izžla. Polovica lista je tiskana v ci Jici po'ov ca pa v lat niči. List ureja pof jen >Jbor • Italijanski jez"kovn' jt k iltur->i ieča i za inozemce. Od 15. jar jarja da je bo prirejal Nacionalni institut za kulturno zbl ža-nje z inozemstvom v Italiji serijo rajnih kratkotrajn h tečajev, posvečenih predvsem ita ijamkemu jeziku in kulturi, zgodovini, arheologiji, glasbi itd Spored je izdelan do konca leta. Infcrmaoje daje omenjeni institut v R mu, Via L Spallan?ani A. in biljetarne Putnik. • V spomin b'agnpikojne|ra g. prof. Frančiška Svetica, ki je bil nekoi ubog — Proti trdi stolici in ilatf žili. š° e~ia vr"*a H^M^ih romanov ln nove'ist'čn1h zbirk K~t skuono 7n«>"l- nort nrlnov^^np nro^n1-^'^ minuleo-a leta označuje er. Dočev to da vsi pl»atel1l zajemalo 1* življenja. v kolikor se ne zatekajo v bolfprsko zgodovino. Za vse Je anačilen zdrav in globok realizem, ki ob dijak v Ljubljani, je njegov biat, g. župnik Jos:p Svetic iz Divače, podaril podpornemu fondu Društva brez. oseln h profesorskih kandidatov v Ljubljani petsto iinatjev. Društvo se za plemeniti dar naj-cpše zahvaljuje bratu prof. Svetica, ki je tudi sam iz svo.,e zapuščine določil petsto dinarjev za društveni podporni fond. Zoper nevarnosti infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne DANES PREMIERA ob 16^ in 21. uri Hudožestvena igra v stilu filma »Znachor«. Pretresljiva drama iskrene ljubezni, katero pa je oskrunil »človek-zver«. Lidija Wlsocka, Bogoslav Sambo rs ki. Rež. Mihael VVaszinskl. Kino Matica — teL 21-24 Pcljsk: velefilan V vrtincu strast! (ZLOTVOR) Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malega zavitka din 8.—. Cena velikega zavitka din 15.—. Ogl reg S bi 15530 27/5. 1939 • Jastreb na sreskem načcl^tvu. Zani niv primer, kako se poganja lačna živa a hrano Irez strahu p.ed ljudmi, se je do 3o^il v Glin. La en jastreb se je po^na za jato vrabcev, ki so se v smitnem stra au zatekli skozi odprto okno v sobo s-e kega nafestva Jastieb je šnil za nf i, a med tem ko so mu v abci spet p vgniji se je ja t eb /a lotal v sob kje ra je ulovil h šnlk čep av je b i do smrt izstrrdan, ni hotel v suženjstvu spre je mosa in je od žalosti za svobodo nasledn i dan pog n'l. Bil je eden naivečj h jastrebov, kar so jih dcs.ej ulovili v okol šu GiJne. • Izg?nil je težak nilMj°nJ»r. V Mos'arj pog.eča.o Ua.ka Krasila k je na debele trgoval z usr.iem in kož-mi. že nad 30 le' se je p čal s trgovino in je prdoHl dobr< t govske zveze z Nemčijo in drugimi ev rop3krmi drža'.'ami, ka^.or je zlasti poši Ijal kozje kože. P.ed dvema mescema jf zapust 1 Split in odpotoval po tr?ovsk:h opra\k!h v inozemstvo in sicer na Ma "žor sko, v Nemčijo in Švico. Posledn;e njego vo p!smo je bilo iz Madžarske Svojci so ga iskali brzojavno in s te'efonom, toda od naf:h konzulatov so prišl odgovori, da Kresiča ni nikjer, čepiav je bil njegov prihod napoved°n. Na.nosled se je ugotovi-16, da so nemška oblastva spravila Kresi ča v koncentracijsko taborišče Ali so tega krive devize. a'i kaj drugega se bo dognalo po po zvedo vanjih, ki so v teku. • Čudakova smrt v Dubro.nlkn, Pred 14 leti se je vrnil iz ArreMke v Dubrovnik zseljenec Tomo Bu>ato. Polnih 20 let ie garaJ v /meriki in si p:ihrnn'l lepo vsoto, nakar je hotel v mirnem za'V o jstvu preživeti starost v domovini. Toda ne?na ni tatovi so mu uk^adl vse piP-ranke in Tomo Bu ato je b 1 čez noč spet tak revež kakor t:stik at. ko je šel čez morje za kn'hom. Už^oš^n se je unnknil v neko koh'bico blizu Du! t, ;ka. ležal je na goli z^m^i in se hranil z onimi ma'en kostmi, ki mu jih je pono'- skrival pr!na-šal njegov siro brat. čudak Tomo ni nikogar puščal k sebi vseh 14 let ni z 'il-komer sp egovoril besecle. Ko je zadnji čas močno oslabel so ga sp avili v dubrovni-ško obč'nsko bolnimico. Nagla sp-ememba najina ž'v'jenja. ko je pr'5Pl spet v čisto noj-teko in k dobri hrani, je pa bržčas pospešila njegove smrt. • Po 20 letih h**?'l-ikovJ»n?» aretJrs»n. V T,opi?" pri Novem Pazaru so o ožn'ki aretirali Ve'i7?rja Rrdoviča sina ug eHn<" iruž'ne ki je n.ed 20 leti pobegni iz zapora. Vc i -ar Rpdov č i( ze^ r">l°d na za četku s^ etr>vne voi^e st '«~il v doLrc.^o jcp in na f ont! se ie izkazal kot tzredno hva-ber vojfk. Bil je ujet in je da^šo dobo prebil po raznih taboriščih b vše .Avstro-ogrske, po osvol^o jenju pa se je vrnil 'n se lotil k ip^T/a de'a. Po nesreč se je z znancem Jefto Vasoje\i>m zap efel v manjšo tatvino, a ko je bil aretiran in ob soien, je pobegnil iz zapora. Dobrih 20 let ie žhel kot orim?tnik. Nekaj časa je bil ž nnm tudi Jeffa Vascjevič. ki pa mu 1. 1925 p'ksp'o'1 r?la v rokah da se je ubil Po tistem je Ra'iovič ostal sam i-otikal se je no bregovih in eo-^iovih v okol:ci d m^^co-a kraja in lin^ki m^ je mp t'l dol°:o vrsto tež'-'h z'o^;nov Ko so sra a^e+iraM se n sk"*°l up-Va^i tem več se je orožn kom mirno neuklenjen da' nr>v'~fi v zapore. • A^^lja di-/."<> ?. *pa.r«<./. p ■"■o-ralsV oo^oija ie aretiraj 40'^tno M i '.io Horva tovo iz Subctice, eno n'1 j'l -znejš^ ta'i" kar j'h prer^ore P"'kan. FToiv^ova je Sp.-,o f,u v i^vaji den^^nic iz ž-pov. a še rajši se zad žuje okrog bank in poštnih enem razodeva presrčno spojenost bolgarskega pisatelja z domač d penil jo in njenim ljudstvom. — V dram "ti ki so v minulam letu skoraj popolnoma prevladale zgodovinske dra' >e. Iz.ned drugih zvrsti na., omenimo novi zvezek spon inov staroste bolgarskih pisateljev Todora Vlajkova »življenje, ki sem ga preživel« ter poroj is Lju-bomira Mi?>ajIova »Od črn?ga morja do Triglava«. Na področju literarne kritike je omeniti štu lije sofijskega ko^ ^rati> i*ta prof. Amaudova »Ustvarjanje in kri;ika#, Jordana Badeva knjigo »življcr "c in umet nost« in G^orgija Cancva kniigi >-T iterarna študija« in »Problemi scicbne bdgarske knii^" '"ocj-i^, Posohno originalno ie del dr. M. šejtalova »Esej o zgodovinski usodi 1 bol" '""ra nn -<1at Malčo Nik^lov je spisal obsežno študijo o velikem bolgarskem ppsniku Penču S'ave'kovu, Vičo Ivanov je izdal zbirko esejev »P^^bp in odsevi«, Vladimir Rusaijev je obdelal življenje zgodaj umrlega bol"arF'-oo-a ^r— i-^ Dimča Debeljanova, Geor^lo Nuri^ianl je izdal kn^i"} »Osebnosti b^l^arske 1'teratu-i re« ln »Filo^ofi-ia Tipnn-^^tta Orodno« so tri slovnice b^l^arskTa je"'va, lzmp^ katprlh je najb 'i pon^lna ki sta "o Rnisala prof. St. Mladenov ln P. Vasi-ljev. Prp^avnnfe o Ri'i"«pfititovlii torUah. V sredo zvečer je prir liub-ljanska Ljudska univerza v mali Fil^ar-monlčni dvorani oredavn->oir<> nost' 'ie ooeriii^^i^em v •»••nf—-kd ohuirl r>rl-kazal Rou^n^anipvo fjin^^fUr, in gvojn izvajanja podnri z obP-^-of Htatl lz frpl^ov tefTf .Tano*«* Krojni''« frnn- coske revolucije ln sodobne dpmokradle Pregledno predavanje je seznanilo poslušal- OB 21. UEI PREMIEBA vehčanstvenega filma prirodnih kiasot, sijajne m dov.šane igre ter ii.xcduo zaninuve vsebine Samo še danes ob 16. ln 19. uri napeta filmska drama iz cirkuškega življenja: Film iz romantičnih časov pionirskih dni ameriškega divjega zapada, M A KI F 7 A ki po svoji vsebini in mojstrski izdelavi prekaša pognani veiiki pusto-A^ Ji iovni film »Upor na brodu Bouuty«. Vsiam in Lori sa! KINO SLOGA, tc.. 27 ao. V glavni vlogi: »vallace Bcery — Fioience tvic<-i..obcrt A'aylor. aradov. kjer imajo opravka ljudje z dobro založenimi aktovkami. V Siedo oopo.t-ne je neki uradn.k Mesarske banke v Beogradu v Postni hianjinc. p.evzemal sne-,ek c/krog tii četrt milijona d n. Ko jo ti.eštevai denar ln delai kupčke na pol.c pred okencem, se mu je pr.bližala Ho .atova v ciružbi neke tov-arišlce in z rai .liano kretnjo zaje.a nekaj bankovcev -ladmk je o p avem času opazil tatv n m Horvatovo prijel medtem ko je njen ova.išica pobegnila. Obe sta bili v dia 3ocenih ki-znen.h plaščih, da sta naprav; i vtis elegantnih dam. Iz Ljubljane u— SU vilke o tramvaju. Oukar se je l-nivajsko om ežje raz irllo z novo p.ogo o Sv. Kr ža, je začel pi omet na električ-n cestni že.eznici hitro naiaščati. Po graditvi proge do Sv. Kr ža je bila tud lolenjska p.oga podaljšana do Rakovnika hkratu pa so biii obnovljeni tiri od magi st:ata do končne postaje. Pripravljeni s lud načit. za položitev dvojega tira do viča. ki bo p.išla na vrsto, ko bo v kr?t •tem tlakovana Tržaška cesta. V zvezi z rass i.jenim omiežjem je znatao narasel .udi inkaso, ki se je ani naspreti predlanskemu letu povišal za 20°/«. Lani so C- o... -ajski vozovi prevozil nad dva mi-ijona kilometrov i predlanskim 1,744.003). toka pa je bilo porab .jenega 1,800 030 kwh 11.500 000). Ta številka priča, da postaja obrat s povečanim prometom cenejši. Lani je tramvaj prevozi 9,250.J00 os2b .7.600.000), vsak k lometer vožnje je prinesel blagajni 514 din (4 87) ln blagajna e n^ dan c^ob la 28 268 (23 271). Povprečno so se na dan vozile 25 304 osebe (20.825) Pii vseh teh razmeroma lepih uspehih je ljubljanski tramvaj še zmerom nas'ven. u— Občni zbor drngiva »Vdan«. V Sloveniji imamo dve šoferski orgnn'7aciji: Zveza seferjev, ki je član dr/.avne š>f rske zveze in šofersko društvo Vclan. To društvo je imelo prošlo soboto svoj občni zbor, na katere mje bila dana o.lbcru razrešn ca ter je bil soglasno izvoljen novi odbor s predsednikom g Ivanom Jancem, tajnik m g Stankom Joknminum in blagajnikom g l? ^meem na ^elu. u— Obf m zbor Orga-lzaclje praktlč iib Ifch :kov, ki zd i žuje abso-von-e mojstrskih delovodsk h šol na tehn ški slednji šoli v Ljubljani in njim enakovredn h šol. bo v nedeljo 14. t. m ob 9. dopal.ne v sobi 10 na tehniški sre'nji šoJ v Ljub jani, I. nadstropje (g'avui vhod), članstvo in absolventi vabljeni! u— želez' iškim upalfkjenc^m. Piejeli smo: V sviho re.i^je članstva Lo nizkega fonda vabi.no vse žslezn ške upokojen ce, člane to'n škega fonda za državno prometno osebje, ki so v staležu Ljubljane, glavna postaja da se zanesljivo z^lasijo v računski pisarni glavne post?je. S seboj mora vsak prinesti članski list bo'nišk?ga fonda Za otioke stare nad 18 let, ki se šolaio, je prines i pot.dla šol o'n stio eli jaške ieg t m^cVje. V negotiviiih p ime.ih bomo črtali vse nejp av čene ro lbinske člane iz članstva bo ni^kega fen la. — Nadalje se sporoča v Ljubljani stanujo*im upokeje f-em, da bo računska p:satna v Ljubljani glavna postaja, spi t jemala železniške iegtinv ;je zamu/inikov za podaljšanje za leto 1P10. od 15. do 20. t. m. U— Sta.^in^ ka org;»"V"e'ja P rtj,.» roda pri edi danes ob 16. ek-ku zijo na umetnostno raz«! vo s'ik ge. Karle Bu-lovčeve. Zb'ia"i'če do 16 p ed društvenim loka^m Posebnih vayii ne bom razpošiljal. Vst^.[»n'na bo 2 din za osebo vodstvo oo razsiavi bo im®' g. Ivan Mra'r V3b'jeni tudi član J? A D Jugoslavije in JNAK "d:n=;va lojnik. u— S«iuo še še«t !••! ho odprt* razstav? ^le B"'o.'eve, k je vzbudila pri vs?h ci so si jo oglodali, odkr:tosrčno priznanje Zalo opoz.a.i'pnio nanjo vsa ravna teli.-'/a sieln.j^ šol, p:ofeso:je ln d ja štvo, p:av tako pa tudi ostalo ob*'nstvo. ki mu je pri srcu naša kultura, da si razstavo v tem času ogledajo. R?zstava je v ce najprej z Rousseaujevo kritiko ku't'ire. nato z nj govimi naziranjl o enakosti in neenakosti in sle Vijič z njegovo teoriio socialne pogodbe, ki je Imela velik vpliv na Ideologijo revol.ici n.irjev lz 1. 1739 ln po-znc.'ilh teoretikov demokrat'^ne polit:ke. Piclavanje prof dr Fur'ana je bilo spričo njegove g'oboko sega ječe raz''-ribe lious scan :eve m's"inosti pcsrbno zaninijvo v teh časi^ ko sta znanost in tehnika v sl"%-bi z ene strpni optimi-tične vere v človek^ in človeštvo (dcmokrac:je). z dru re pa nj*-nesi-^lstlčn^ffa zanl'r8vonja (totalitarizma> Zanimivo pre^v-nta, ki t? *p ct -oril nre 1-sc-inik I.U prof. dr. R Mole, je bilo dobr obiskano. ITrvat''" •>«>» * 'le r '* "" " Tnn na kn''*.-I^i •»>'"vnn l1' '^^e ka«, ki jo lz 'aja dr. rT'ir-ia An''''C. bo te —|io'Hnn"ifi> in ruske lirike, ki sta Izšli lprsko leto, še zbor- -P '"-'-n Vrli'"* v tei antolo-rjlj go to. stomni na *va?T>iši poM°ki npsnil;'! od 13 stolotin do d^n-s. od .Tana K~',*,"nowsve 'i preko Julija Slovockca in M'e'*i"vie"o do —•.....i—o «i. o/-'1'iv, r-"*""''1">v. (?1iw. na prevaj"'ea p-^l^ke pnke sta Tso ki u:»vlč in .Tu'Hp oV>a ^""II k-t prvovr^^na brv+cvn rreva "a'ea. Neka4t' "reve" lz noliairp Ut^ke na »pf^lo < k Prtm Prera^ovlčn v—"'1 Mtvovič in Toni M"retf<*U. Pnn-l"' ''-!< T""'""a 7:« te noliske vi le v pnpm na-ib-^li r^*.^^1! n^l^IrA Tr-p^n^. np. cr-rn fir A «In Hln^^o^tll Čil. y>r*-V"(inPV""" le V svre"! ^fnvlllrl f rlnf 11 nr'"!1*'1 — -J ♦Dva nro-^-i^erf-rt«* ''""''"p ra^- nlVa < Pt.^^oid >«^«'-««-1 flvo 1ntprv'n'"a vf 1u 4e V ».Tiltril« naS urednik P P~ri-n fn slcr rnr^ovor T dr. N. A"Gričem ln z intendantom prof Benešičem Jakopičevem paviljonu, k je toplo zakur-jon, ji m.p.u. ves dan o.jaki v skupinah imajo globoko zn.žano vSc^paino. u— ie.iuii^t Aiuon LKii.uta je danes oevec eviop_.i2ga fo.inata. i'o uokazu^ej j2govi oia^or.jski konce, tni in d:eri. v i-agi, Parizu, t5o.Oeauxu, Biu ju ia Antv.e^puu. Povsod je nas..op.l -j.ečjim u-peLom in odiiesai najs.jajaej j ocene. V Ne.nčij; je ponovno aasiop znarnen ti.ai ilal jaas.eimi pevci »n maj ; kate.i kritik je piav u.,c0a pohvalil ko: ajsveLe„šo točko večera. V i^jub jani bo onceitiial Dtrniota Kateiega sp. emlj-ia klavirju njegova gospa liil^a v po.ne e,.jek 15 t. m. ob un v veliki f.lhar .nonioai dvorani P. v Uel koni-eita obseg .io enske pesmi in a.i.e, arug; de pa de t svetovnih Lu.atur Prodaja vstopnic ^ iviij.gain- Glasbene Aiat ce. i—) u— Hu. ko sdve^tiovai je. V Ljubljan živeči ruski emig.anti prirede tudi le^a SilvL^tiovanje. Pr.iedi ga Diuštvo ruskih intelektualnih delavcev. Pivotno je bilo sk.enjeno da bo s lvcstrovanje v novem salonu res._aviaci.je Majcen. Ker je pa zanimanje za to že splošno priljubljeno pri-.editev zelo veliko, so bili pri editelj prisiljeni, izpremenit ta sk ep Rusko siive-strovanje bo jutri zvečei v ve iki uvoran hotela M klič. Začne se ob 21. Zanimiv 8p'Hv sejem — bodo Imeli obi talki na XVI. Obrtniškem plesu v Kazini. — Odeon laz? orkester tn prijetna znhiva. to bo ra Vrr! — V soboto 13. t. m. — vsi v Kazino; a— Predpust — zabava — sm^h — uži ick! Kje? v domu Sokola Lj Zg Šiška kjer bodo Igral igro »Pesem s ceste« Za obilo zabave in smeha /am jamčijo naš; »godci s ceste«; Miško. Karel in Krištof Vstopn ce se lahko rezervaajo v soboto in nede.jo ves dan v društveni pisarni. Dvo rana top o zak>uJena. Igta se vrši v nede •jo 14. t. m. ob 20. ur zvečer. ( ) u— Za CM D. V počasen je spomina pok. gospe Marije Pleško so daroval D.ofc sv. Cirila in Metoda: Milka Hr-voj im Bo.ut 303 din Isi' rrna hvala! D,už-ba sv. Cir la in Metoda je prejela od 3 n pol'etne Mi j-ne Kuljiševe 12 din. katere e nabrala na isilvestiovo za revne otioke. u— .Tud sekcija ljub'j-nekega ^e r«k'nba vabi vse jadiaiee, ki posedajo tečaj letanja v avlovlpku. da se udeleže sestanka v Aeroklubu Gledališka 10 15 t m. ob 18 Sestanek je obvezen tud za one ki so nap. avili kak ispit na Blokah, pa mislijo tuoi v Ljubljani letati do glavne se zone na B!?kah Za vse pilote »C«. »z zna- J ša 5 <"li*i. d:u:"čina za davili cestni sk'ad pa 10 fiin za vsako kelo Citlj vo s črnfom v vceh rul">b izpo'n}"ne prijave ie pred-lož ti vs?lej s p:ometno kn iž co Upravo policije poz'va lacfn:Ue. da prijnvijc svoja Kol-«-a na najl/ižji postaji svojega bivališča po nasVinipm vrstnem rp^u- 15. ja-nua ja števi'ke od 1 do 1000 16 jpnmrja štev lkc od IPoi (i0 2000 17. janu-~ja šte- ( v"ke oi 2™i do 18 januarja števil- j ke od 3°il do 4POO 19. januarja številke ol 1 do 5">"K) 20 januarja od štev Ike 5^01 dO Tl^o 22. jamarja številk? .-vj 6011 do 7'n0 januP• ia Stevfke od 7001 do 8000 24. januarja številke c-d 8001 do 9000 25. irnuaija številke od 9001 do 100n0 ?r ipnua-ja številke od 10001 do 1100« 20 januarja štcvi'ke od 11001 do 30 iaruaria štev:lke od 12001 do 13C00 31 iannpna o l 13001 do 14000 1. f-b vn.js "te i"ke od 14001 r»o 15000 3. f-bruarj" *tevi ke od 15001 do 15000 5. f?lv uar"a *fev"ke od 16001 do 17000. 6. feb uaija )5'e\i,ke o1 170O1 do 18000 7. ffii u"rip "tevil^e od 18COJ do lS^OO 8 f brirr> ^ev 'ke od 190Tf do 20000 9 fM rua.j" "5tevi'k- o-i i^7001 'ki IR^Ooo 10. c-b uar;? **pv;lke od 188^01 ^o 180000 12. f-bniai > rtev"ke o-i lR^ooi do 190000. 13. f-b irr p 'tsv ike 19000' do T)1000 14. 'o1 -v-r^ ilke od iri00i '9^000 Za-mu'i"iki hoio Trovali 0'ača^l no*e? eorl r -oiojhin še kazen 37.50 d'n za " o10. v-c I. r.lja f "eli v luči T ani j bi' v ^eHu z rSen dvojen roparski umor v Medl ^gu. Cgar žrtvi sta p->stala fostP^čnr Anton Oevjrk In njegova žena RozaMja V ietu 1938. nI bilo v Celju nobenega rrparckeea umora. Medtem ko je bila pred'an-'-i n izvršena v Celju 301 tatvina o skimno škodo 151 ^12 din. je Število tatvin 'anl padlo na 233. škoda pa se Je pov ila na 220 8«9 din. Ce^ska policija Je lani i'P'PŠ"o obravnavala 228 tatvin s ^•■pno v?'ino škoda v mesku 183 052 din. Med tpf je hllo lani 19 vlomn!h 6 ?er"'h 7^ tatvin keles In 121 manlS^h t t -j-i i'nr->"nr ^ -»noSiio lani 36 z 18 34*» d:n «kode nasnro^l 48 nrevar^m z 20 998 din fikode v letu 1938. Izmed 36 prevar jih 1e policija uspešno raziskala 33 a skupno višino Škode 17.420 din. Poneverb je bilo lani 27 s škodo 16.553 din nasproti <-9 o škodo 21.a12 a in v letu 1938. Usp.šuo ra-iiskanih je oi.o iani 22 poneverb s skupno Škodo 11,1 i i din. t^ zen tega je polic ja obravnavaj lani še 352 .azllčuih tazen-kih p.estopitov. V Celju je bilo lani 3 požaiov, ki so povzročili 218 100 din •kode. živi j .nje je izgubilo lani v Celju po astni ali tuj krivdi 19 oseb, in sicer 10 a.radi nesreče, 7 zaradi samo.nora in 2 za-adi umora. Piedlans..! .i je bilo v Celju iz-ršen h 5 samomorov. Pii policiji je bilo ^rlj-v jen h 136 izgub v vrtd.iosti 1 lin. 7 Strank je izgubljene predmete vrni-o, ostali pa so bili izj-očeni najditeljem e— Knttlovo eramo »Via Mala« bo p!*lzo. Ho maiiboi-sko Narodno gle^a " revi ob 20. v ce^skem gledaJ Sču. Pred 'tava je za abonma. e— Na lju sk»»m vscuč'lišču bo pre^'a-/al v ponedeljek 15. t. m. ob 20. un v. prof. dr. Boris Zamik iz Zagreba o noti zanjem iz1cče\an>u (hormonih) Zan:iml-vo predavanje bodo spiemljaJe skioptične 1 ke. e— Piedr vanje o pasivni obramb' v Vojn ku. V nedeljo 14. t. m. ob pol 9 dopoldne bo predaval kapetan I. raz:eda g. Fianjo Toš iz Celja v naroinl šoli v Voj-nlku o organizaciji pasivne obrambe pred sov. a.tni_mi napadi z zr?k.a. Poleg gasilcev je vabljeno tudi ostalo preb'vclstvo. e— Na ce^tl je podlegel kapi. Ko se ;'e vračaj 51-letni diplomirani dentisit-t^hršk g. Herbert Schrger v sredo okro>g 22 30 domov mu je na T. gu kralja Aleks-n ra med kolodvorom n hotelom »Pošto« nenadno postalo slabo ZgiuJll se je in j-na mestu izd'hn 1. Po-"legel je srčni nrpi Pokojni je delova1 mnogo let v Cel tu in ja odi navdušen član zelene bratovZvi'n \ Pogreb bo danes ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokope1 š4u. Pokojnemu b?dl ohranjen hlag spccnin svojcem naše iskreno sožalje! e— fcitev napf'*a'ca. Na ^Irnln' pri stavnici je hlapec Jakob Za.'okar v rr pi" ru napa^ei 501et.ro cnmar-ico MrrijoFre-skeijevo. Obreal jo je trko močno, da ji je prizadejali hude p-"ko 'be na glav in refcrih. Picekerjcvo so oddali v celjsko •x>ln «nico. e— (Jso;Vn pad^c. V sredo z\'cčer je padel osemletni sinček 'iJnaiice Jurij Ma-gler iz Trbovelj doma tako nerrefno. -'a si je zlomil levo nego nad kol n : >oku « vttN puaokm uw ««uv t— Pred 11 uro ni dovoljeno. V zadnjem času se opaža na na em mariborskem trgu, da kupujejo razni preprodajalci razne predmete, predvsem pri s'an narjih, v velikih količinah že v jutrnjih urah. čeravno je znano, da ni dovoljeno prepr< dajalcem kupovanje večjih količin živil pred U. uro. Opaža se nada'je, da gre v teh primerih kršitve zadevnih predpisov za ene in 'ste osebe. Seveda je tak no postopanje vzbudilo pri prizadetih razburjenje in pritožbe. V interesu spo tovanja tržnega reda ie. da se tak'ni primeri onemogočijo. a— Iz gledališke pisarne V kratkem bo premiera »Othella« v kongen:a'nem Zupan* čičevem prevodu. Jutri »N« .hanka«, predzadnjih, ob znižanih cenah. xix« Slovanski večer aHSBSB UrnMMHBHi TABOIR~2©. JANI JANUA1RJA 11940 Pri nas vse premalo poznamo naprave za kisanje krme Naši živinorejci posvečajo vse premalo pozornost; pravilnemu krmljenju. Pri sedenjem krmljenju dobi živina vse prebavnih beljakovin, zlasti pozimi, ko je živina navezana največ na suho krmo ki nudi sicer precej snovi, tudi škroba kar ji sicer zadostuje, toda razviti se ne more do tiste sposobnosti, kakor bi se lahko če bi dobivala tudi potrebno količino beljakovin Zato je tudi molznost krav mnogo prenizka. Živina, ki se krmi mnogo z dobro deteljo. še nekako dobro izhaja, toda če ie živina navezana le na slabo seno. slamo in koruznico. ie pač umljivo. da se ne more dcbro rediti. 2ivinorejec. ki hoče živino dobro In pravilno krmiti, mora gledati na to. da dobi živina primerno množino beljakovin in škroba V dobri krmi mora biti razmerje med beljakovino in škrobom tako. da pride škroba šestkrat toliko kakor beljakovin Poleti, dokler se krmi s presno krmo. dobiva živina kolikor toliko vse redilne srovi. Ob suhi krmi pa prmanikuie živini bel is kovin Temu nedostatku se živinorejec izogne s skisano krmo. ki jo pripravlja v za to narejenih pripravah, ki jih imenujemo sile. Silo je zidana ali betonska štirioglata ali okrogla i?ma. ki služi za k1'^"'0 7p'pne krme V silu se ohrani re^na krma uporabna čez vso zimo ali še več časa S kisaniem presne krme se ohrani v vsakem 'etnpni času ve''ka množina redilnih snovi Kisanie povzroča mVčna kislina ki vse bakteriie in plesni, katere bi zeVno krmo na zraku kmalu n"kvarile kisMna. ki zd^-aviu ni škod^iva. pastanp z vreniem s'P«*froHa ki te v 7pV»j krmi. in le v prostoru kier ni zraka IVTpč-na kisMna da skisani krmi nr'ipten okus in vonj v penraviinn k;canj krmi se raz-viipio tudi s'abe in škod'li ve kis"ne kakor masV^a in ooetnp tr'sMn?i ki povzročala ne\i7'+nost knne Zato ie nuino oo-trp^no skrhpti da se v s'1" razvila le m^pčna kisMna To sp docp7e tedaj če se p^pria na to da so rastiii->p mot-re da vse-kiiipin dovoM s^^V^r-ia Ha 7ralr »-.ifna do-strna in da je toplota v stolčeni krmi primerna P^-V^m^ttia In fon^rs '-T- me v siHh Za t-r^^č^p fnrrp nrMe v n^čtpv lp p-1'pčnn kisanlp krme ki te- rpo' M na trm da sp vr5i nri ton'oti /^n «stor\!nl C N^^T na np «mp b'H ton'n+a n^d s+onini C kpr tp^ai ?p ob-s+oli rpT-amoct fla se razv'lpio v krmi b'1'^prMp (fi r*alt>tn [wne'prn IHeUno in vso kr*—n 1* r-1 /->-> a ce norTV rpf n^?čne razvijati pri 35 do 37 stopi-rtinH C. Pnipo irias1pr>0 IHcUnp 1p npira"*!! + Iricl.ra k' cp pniiiH lo tp^ai ČP V^ala pnH Irrpno V S^V 7»tO lP P0- fr^Vi-f, rfa Ip c'1n n 1*-> —X— na- črtu in C!'« mira Imn+i f- - Irl fj IS do 90 rm dpbp'e bptnr*ejrp pl/^J^p n- Hl+i tp* + r*a nr;*"ck krme f 1 d l 1p nenrnnnefpn Ta vo^rj '-» p** po f-pr r*a lp 73varpvnn r>i*oH IrlcU- parni r^rnl pa r»—p-»—r>« •—■ o cP^ ' trpon* TatitpT*^^ mn' ~> T*"—a. 1 r \y tri f t lp A « T^o pripušča 77—'-a ki raTTrlta npp+nn Irle-Uno. Velikost sila naj se ravna pn štpvPu "I-vine in no ter '^ako doleo se krmi s ki,;1o k?-mo. V ™ oziru sta seveda va'"!) tudi VP1:'"--4 'n prvrčirn nncop*i>a ki sp ga lahko poseie s krm^n^mi rastlinami, ki so pripnen-e za kis^o krmo. Kmečki silo je lahko okroppl ali štiri-og^t deloma v zemlii deloma nad zemljo Za naše razmere so zelo primerni 0<*'ati sili 7 prp^p'1 tp to terrr^ ker <=e mora silo naenkrat napolniti, velikih silov pa ne moremo v enem dnevu napolniti V predeMh ie površina kisle krme mapiša in se ti2« 270 -280; >5« 250 — 260; »6« 240 - 250; »7« 200 — 210; »8« 130 — 135 F«žol: baški sremski beli brez vreč 380 - 385 Otrobi; baški in sremski 116 — 118; ban 114 -116. Naše gledališče DRAMA Petek. 12.: zaprto. (Generalka). Sobota. 13.: Profesor Klepec. Krstna pred stava. Premierski abonma. Nedelja, 14. ob 15.: Kozarec vode. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Kupčija s smrtjo. Izven. Znižane cene od 20 d n navzdol. OPERA Petek, 12.: zaprto. Sobota, 13.: Traviata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Antona Dermote Nedelja. 14. ob 15.: Pri belem konjičku Izven. Znižane cene Ob 20.: Frasqui ta. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenac ŠENTJ AKOBSKO Gl EI>*MSCE Začetek ob 20 15 Sobota. 13.: Ujež (Udruženje Jugoslo^ »mancipiranlh žen). Nedelja 14.: Ujež (Udruženje Jugoelo emanclplranlh žen). CELJSKO O T.EDA LISCE Petek, 12.: Via mala Gostovanje m^i'. fkega gledališč^ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 12.: zaprto. (Gostovanje v Celju). Sobota, 13.: Navihanka. Pred zadnjič. Znižane cene. Petek 12. januarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: Šolska ura: Kramljanje z mlad no (g. M. Zot) — 12: Slovenska pesem in glasba (plošče) — 12.30: Poročila objave. — 13. Napovedi — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila — 18: ženska ura: Gospodinjsko gospodarstvo (ga Vida Peršuh). — 1820: Valčki (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila — 1920: Nac. ura — 19.40: Objave. — 19.50: O programu akademske skupine SPD (g. Kari Tarter). — 20 Klavirski koncert ge. Jadv.ge Strukel-Poženelove. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. Beograd 18.20: Petje. — 19 40: Lahka godba. — 20: Orkestralni ln pevski koncert. — 21.50: Arije. — 22.15: Rističeve skladbe. — ZagTeb 17.15: Godalni kvartet. — 20.30 Kakor Beograd. — 22 15: Plesna muzika. — S°fija 18.10: Bolgarska glasba. — 19: Koncert solistov. — 19.45: Operni prenos. — 23.15: Plesi. — Rim 17: Zvočna igra. — 21.10: Simfonični koncert — 15. Ples — Dunaj 18 Koncert po željah. — 19.15: Plošče — 20.15' Plesni veče*. — 21: Koncert dunajskih simfonikov — 22: Plošče. živHenja na deželi RADOVLJICA Občni zbor podružnice SPD bo 27 trn ob poi 20 » Kavarni Jrajskega dvora Ohičain- dnevni red. Iz Kočevja kft— Občni zboi fu-aum-e V ponedeljek zvečer Je 011 običalni ietni občni zbor kočevske Narodne čitalnice Obisk le trti za-lovoljiv 011 bi pa lankc Se lepši saj je Mtaln ca ena tistih redkih dru#tev m druži kočevske Slovence bre? Mira na sve-rovnonazorskc al politično pripadnost lz ooročli odbornikov le razvidno da je bile iruštveno 1ek v pretek|pm letu omejene ne knjižnico tn čitalnico Med ob skovale Knllžnlce Je idr največ dijakov ostalih nanj Knjižnica le brezplačni izposojal? ■tnliee tudi pr p»v1pžp|1u Citain e» ima na -očene slovenske knjižne revtje ter vef inevnikov In tednikov Navzoči sc izražal* *»1J0 da W se ielr za *itainiof >tačllc ir « fero poveča lr *tev lr *lanante zja ve ki jib )e poda: 4e! ameriške adm-rabte te admiral Stark na včera»av Stark ie med Iruc-rr naglasi' da nw--aio Zedke kakor ie bilo določeno na »ra^h-netoti •k> konferenci u ^az«>r«na morio in mtrjeno tudi na zadnji londonski konferen ei •Niči Vifl« komentira »e Iziave ▼ »eir »mislu da hočeio Zed'n»enf države lap<>n sko na morju za vsako ceno spraviti pod svojo kontrolo laponska voina mornarica ne bo dopustila da b* se tujec mogel pma viti v japonskih vodah če bodo Zedmiene države zares hotele doseči predominanren položaj na Tihem oceanu bodo morali tu di Japonci ojačiti svojo vojno mornarico Ze sedanji pomorsk' gradben« program Ze linjenih držav kaže da imaio Američan' agresivne namene in da zlepa ne namera vajo služiti miru laponci bodo morali naj ti sredstva in pota za odpor proti ameri k emu izzivanju. Yaponc3 ur*i?i!i 23 kitajskih letal Tokio. 11 jan br Agencija Dome' poroča da so laponski bombniki včeraj popol dne napadli Kvajling glavno mesto pokra ime Kvansi ter bon-.hardiralJ tamkajšnje letališče Uničili so 23 kitaiskih letal Od teh so 14 letal, ki so jih napadla sestrelili, ostalih devet, ki so bila na letališču, pa so uničili z bombami. Vladna kriza na Japonskem Tokio. 11. ian br Latentna kriza vlade ki je nastala spričo splošnega neodobrava nja notranje in zunanje politike sedanje vlade generala Abeja kaže da bo izbruh nila šele konec tedna Vlada je sklenila da bo podala ostavko šele, ko bodo poga janja za sestavo novega kabineta takorekoč že zaključena Spričo tega sodijo, da bo njena ostavka objavljena šele konec te dna. Mikado je že spreiel vodilne osebno J sti generalnega štaba ter admiralitete Da nes so se posvetovanja o novi vladi na da 'ievala. Izredni ameriški krediti ITashingfon, 11 fan a (Havas) Pn.ra un«ska komisija kongresa je odobrila za Ja? do julija tekočega leta izredne kredite 267 milijonov dolarjev za oboroževanje Sa mo približno S mi'ijonov kreditov iz pred loga predsednika Roosevelta ie komisija črtala Krediti določalo nabavo 518 letal za mornariško patrolno službo, povečanje ko pne vojske n 17.000 moi, narodne garde za 41 000 mož in mornariškega osebja za >den» Zedi-nemh držav je obiavil v »Nem Nork T»-mesu« č.anek v katerem se zavzema za ;dločnc> ameriško politiko proti laponski Stimpson utemeliuje potrebo da Zedmiene države prepovedo izvoz vseh surovin m izdelkov na laponsko. ki bi ji mogle služiti v vojne svrhe Konferenca arabskih držav Rim. 11 jan. p. Dopisniki Italijanskih ustov poročajo lz Karia, da v posameznih državah bližnjega vzhoda pospešeno nadaljujejo oboroževanje tn utrjevanje mej. Veliko zanimanje Je izzvala tudi vest o skorajšnji konferenci zastopnikov arabskih držav, za katero se pa še ne ve, kdaj tn kje oo sklicana Konference se bodo udeležil) zastopnik) vseh arabskih držav zaradi organiziranja odpora proti morebitnemu napadu Sovjetske Rusije na bližnjem vzhodu. Pogajanja so v teku. predvsem med državami, ki so podpisale saabadadskl pakt. Gre za osnovanje velike arabske fronte, pantsiamske akcijske unije, v katere okviru bi vsaka država ohranila svojo samostojnost ln neodvisnost, v kateri pa bi se združile v primeru potrebe za skupno vodstvo vojne. Pogajanja se vodijo pod vplivom francoske ln angleške diplomacije. Novi vojaški ukrepi v Rumuniji Bukareita, 11. jan br V pretekli no£? je bil objavljen dekret s katerim se znatno razširjajo dosedanja »ako zvana vojna področja Za vojno področje je bila na novo prog'a:ena vsa rumunska obala do razdalje 8 km od morja delta Dunava. vsi rudniški revirji, področja petrolejskih vrelcev, vse industrijske luke v8j drugi industrijski centri ter vse plovne reke Doslej so veljale za vojna področja le utrdbe in njihova neposredna okolica. Večerno francosko vojno poročilo Parit. 11 fan br Vrhovno poveljstvo it nocoj objavilo naslednje 260 vojno po- -očilo: Ojačeno delovanje topništva na obeh straneh 2 vahne so bile tudi letalske akcije z obeh strani Eno sovražno izvidntško letalo |e bilo sestreljeno nad francoskimi črtami. Poljska vojska ▼ Franciji Poosebljena večna mladost RtmuMfcl medtetocl se bavljo ta Am s neko Mart jo Antonescovo, ki utegne po vsej priliki zasenčiti znamenito večno mlado Nin on de Lencloo. Marija Antoneacu je pr&v« podoba. Tedne mladosti. Vsakdo, ki jo vidi, in je as pozna, jo cent na 20 do 22 let. V resnici je pred kratkim obhajala 66. rojstni dan in je te nad 39 let poročena. že davno ima kopico vnukov. V svojem življenju ni bilo nikoli resno bolna, a si tudi ni koli ni mogla privoščiti nege svoje lepote. Delati mora kakor milijoni drugih žensk, da lahko živi. Oddelek poljskih legij v Franciji koraka mimo prezidenta Kackiewicza Lnna v ©gre Nenavadne nebesne pri- Iz Pomorjanskegu poročajo, da so tam v noči od 7. na 8 januar opazovali nenavadno mcčan polarni sij. Pojavil 3e je najprvo kot rdeč, v zeleno prehajajoč sij med oblaki m se je počasi pomikal proti severozapadu. Po treh četrtih ure se je spremenil v svetlo bel soj, ki je razsvetlil noč kakor r/.eseč na. Podoben po>v so opazovali tudi na Meklenburšikem. kazsii v Nemčiji V zgomjom Harzu pa so opazovali v časiu zadnjega S.-ipa nenavadno nebesno prikazen, ščip je plaval na zapadnem nebu. Ob 6. zjutraj so šinili iz njega štirje enakomerni žarki, ki so p;-ehajali v ost, tuiko čio ljudske fronte do-oili vajeti francoske vlade popolnoma v oke Častilci »Velike?* tvorca« niso niko-;i imeli besede graje m obžalovanja ko je ooljSeviški ateizem preganja,- krščansko in vsako vero sploh Legalna pravila naših lož predstavliajo samo dansko ste-io. za kater- spletkarijc masoni in se vtikajo tudi v notranjo in zunanjo politiko Jugoslavije ter bi sedanji kočljivi 'n položaj radi izrabil v prid frama--onskega »Vel kega tvorca., ki mu smei iaše zunanje po'itike ni všeč odkar je Jugoslavija srečno prelomila s preteklostjo »Slovenec« se sklicuje še na g. dr ^cholla. češ Ja je framasonstvo podpira-o tudi centralizem proti Hrvatom Končno ".ahteva razpust framasonskih lož kot tajnih družb, kakor se je tc zgodilo v večini kulturnih držav sveta V »Slovenčevo« razračunavanje z maso-i: glede njihovega programa se ne bomo 'puščali. Nekatere »Slovenčeve« trd.tve pa je vendarle treba pojasniti. Kar se tiče razmer v Franciji, je znano, da so odločilni frama-sonski možje danes tam na krmilu, med njimi predsednik vlade Daladiei in veliki mojster Herr ot. ki je predsednik parlamenta Oba sta voditelja radikalno socialistične stranke, ki je razbila ljudsko fron to. Kar se tiče prepovedi framasonskih !oz je situacija ta. da so lože- razpuščene v Vemčiji Italiji Španiji in Sovjetski Rusiji. menda v Madžarski in na Slovaškem ter v češko-moravskem protektoratu Najbolj razvite so lože na Angleškem, kjer jim pripada skoraj vsa visoka aristokracija. v Ameriki kjer je Roosevelt eden najbolj znan h masonov v Franciji v švi M Belgiji in v vseh skandinavskih drža vah Masonstvo v Jugoslaviji je menda nrecej skromno Lože so v Beogradu in Za-••^rebu Posebne slovenske lože kolikor nam znano, ni eležke „Naša misel" Izšla je 2. števila »Naše misli«, glasila na redne akademske omladine. številka ima zopet nadvse interesantno vsebino. V uvodnem članku pravijo naši mladi nacionalisti, da »v sedanjih težkih časih, kljur> vseruu dvigajo jugoslovenske državno misel na prve mesto svojega programa in šele iz nje izvajajo vse ostalo«. V drugem članku se zavzema Andrej Uršič za strni-tev jugoslovenskih sil na političnem in kulturnem polju. O razcepljenosti naprednega tabora je napisal nekaj tehtnih misli inž. B. Sancin, ki zastopa mišljenje, da ni med naprednimi skupinami takih diferenc, ki bi predstavljale resno oviro za njihove skupn. delo. Velik del številke je posvečen predzgo-dovini n poteku proslave 20-letnice Ijub-Ijansk univerze in izvolitve dr. Korošca za ča nega doktorja juridične fakultete. K sameznim člankom se še povrnemo. Pri] čamo »Našo Misel« vsej napredni intei nci. Naroča se v Ljubljani, Cesta 29. obra 7. Celoletna naročnina znaša sarr, 18 din, list pa izhaja dvakrat na mesec f stalna zaščita malega podeželskega človeka ova pravda« glasilo narodnega ielav st izhaja od novega leta v znatno pove-C m obsegu kot delavska izdaja »Domo-v a in ima namesto prejšnjih 4 strani s' ni ter še 4 strani »Tedenskih slik« pc v ..u. »Nova pravda« objavlja tokrat uvod »Zimska pomoč«, v katerem opozarja težko socialno stanje tisočev naših de-vcev, ki so postali brez svoje krivde i ezposelni. Uvodnik se zavzema za siste-atično organiziranje socialne politike napi javnih korporacij, ki so po zakonu doline skrbeti za socialno zaščito našega delavstva in pravi: »Prekiniti je treba s prakso socialne politike brez enotnega načrta in vodstva, ki nosi pečat lokalnih osebnih in prečesto tudi političnih razmer Vse naše pomožne akcije so skromne m pri tem še prvenstvene omejene na mesta in večje kraje, a grede pa brezbrižno mimo tisočev slovenskih domačij in bornih bajt ter skromnih delavskih domov, ki leže raztreseni po vaseh m malih naseljih V teh tihih domovih vlada strašnejša beda. kakor si more marsikdo predstavljati. Te Dede ne vidijo ne občine. ne banovina ie Zal tudi ne država Borza dela s svojo socialno zaščito ne seže daleč preko periferij mest in večjih krajev Javna uprava ne pozna tega delokroga, saj pri sreskih načelstvih ni referentov za socialno zaščito [mamo celo vrsto organizacij za zaščito kmeta, a kdo se spomnil oa zimsko pomoč za malega bajtarja in malega kmeta obdarjenega z veliko družino?« Kako >o smešni! Včerajšnji »Slovenski dom« je posvetil dolgo poročilo nekemu pretepu v celjski kavarni »Evropi« Kjei je baje bivši poslanec in generalni konzui pisatelj dr. Novačan zbil na tla celjskega odvetnika g. Mirka Hočevarja in inzultiral še neke druge člane stalnega omizja v omenjeni kavarni, ki je last in seveda tudi zbirališče prijateljev »Slovenca« ln »Slovenskega doma«. Stvar okusa je. ali se izplača o takšnem dogodku poročati tako obširno, stvar morale »Slovenskega doma« pa je, da tudi mimo te afere ne more iti, ne da bi jo skušal naprtiti JNS Ne bomo zavračali tega smešnega poskusa, temveč naj ugotovino le prav na kratko, da je večina gospodov, ki jih »Slovenski dom« navaja, mnogo bližja njegovemu krogu kakor pa JNS in je bila iz njegovih vrst deležna že mnogih izrazov simpatij. O dr Novačanu. ki ga je »Slovenski dom« naredil za »bivšega poslanca JNS*. je splošno znano, da ni bil nikdar član JNS. Leta 1935 je bil izvoljen na Jev-tičevi listi, na kateri fe kandidiral skupno z gg. Brenčičem. dr Klarom. dr šemrovom in Se nekaterimi drugimi pri »Slovencu« ln »Slovenskemu domu« prav dobro zapisanimi gospodi Kakor ti. tudi on ni vstopil v poslanski klub JNS. v znani konkordatski borbi pa je odkrito prešel v tabor JRZ. Kmalu nato je bil imenovan za generalnega konzula v Bariju ... Gospodje pri »Slovenskem domu« so se torej zopet enkrat po svoji nerodni vnem) temeljito osmešili. Mistifikacija »Hrvatski dnevnik« objavlja notico, da nameravajo posamezne organizacije Jugo slovenske nacionalne stranke prestopiti v Samostojno demokratsko stranko Pri tem navaja, da je mladinska organizacija JNfc v Mariboru hotela korporativno vstopit v SDS. kar pa je SDS odklon la. češ da organizacij ne sprejema, temveč samo posameznike. Iz banovinskega. tajništva JNS nas naprošajo za konstatacijo. da je ta vest oc konca do kraja izmišljena in da je bil »Hrvatski dnevnik« očividno misti^ciran. Senator Georgljevič o nemškem vprašanju Senator JRZ Joca Georgijevič je govoril, kakor poroča »Jugosl pošta« na svojem zborovanju v Vojvodini tudi o vprašanju preselitve nemške narodne manjšine iz Jugoslavije. Dejal je, da »za sedaj še ne obstoji namera izseliti vse Nemce. Gotovo pa je, da bodo morali zapustiti našo državo tisti Nemci, ki se ne morejo sprijazniti z našo državno ureditvijo. Jugoslavija ima pravico, da se znebi vseh nemirnih in nezadovoljnih elementov ter jih prisili k izselitvi. Kdor bo ostal v Jugoslaviii. bo moral postati popolnoma Jugosloven in se odreči vseh manjšinskih pravic. Prav tako se bo moral tudi odreči zaščiti države svojega narodnega porekla.« Izjava senatorja Joče Georgijeviča. ki je eden izmed vodilnih politikov JRZ v Vojvodini je izzvala med vojvodinskimi Nemci veliko pozornost in živahno diskusijo Zaslnfi Mohikanc! Beograjsko »Vreme« obiavlja izjavo »Akademskega kluba politične skupine dr Milana Stojadinoviča« da korporativno zapušča dr Stojadinoviča V obiav pravno mladi gospodje, da so se pridružili di Stoiadinoviču ker so Pričakovali da b^do razvil po svojem padcu odločno npcionali stično politiko To oa se ni zeod;lo zato ga sedai zapuščajo Svoi korak utemeliu-ieio takole »Mislili smo da ooide med ljudstvo s svojim novim programom Počasi op smo se prepričali, da ne misli na kai take"a in da se tudi ne namerava otresti svoie najbližie okolice ki mu ie napravila toliko škode s svojimi osebnmi akriiami Naše razočaranje ie prekipelo do vrha ko je ustanovil dr Stoiadinovič svoio oolit;čno pisarno V njei ie namestil Hudi ki steie v tesnih zvezah s komunMi Zato smo sklenili izstopiti iz njegove grupe in ga za pustiti.« d delitvi Vojvodine ne mope biti govora V Vrbasu v Vojvodini je bila konferenca JRZ. na kateri je bil glavni govornik minister prometa inž. Bešlič. Najprej je razpravljal o zunanjepolitičnem položaju in poudarjal trdno odločnost Jugoslavije, da ostane nevtralna v sedanjem težkem konfliktu. Obširno je govoril o sklenitvi sporazuma in o tem poleg drugega dejal: »Sporazum je bil sklenjen v znamenju načela: vsakemu svoje. Hrvati so dobili svoje. Toda tudi Srbi vztrajamo pri svojih pravicah in zato ne more biti govora o kaki delitvi Vojvodine med banovino Hrvatsko in bodočo srbsko edinico. Vojvodina se je defihitivno odločila o svoji usodi že leta 1918. Na tem sklepu se danes ne da nič več spremeniti«. Minister Bešlič je končno pozival Srbe naj se razvrstijo vsi za zastavami predsednika Cvetkoviča. Komunistični črkonisci na beograjsk?h ulicah Beograjska policija Je objavila, da so poslednje noči neznanci popisali nekatere beograjske hiše z raznimi komunističnimi napisi. Uporabljali so za to katran, da se napisi niso dali izbrisati. Policija je po- stavila po beograjskih ulicah več zased in res aretirala tri akademike, ki so pisali take napise po hišah. Vsi trije so iz Črne gore. Policija spefroča, da je vse tri ostro kaznovala in da bo aretirala v kratkem še nekaj oseb, ki so se pečale s tem poslom. Centrala teh črkopiscev je bila v neki beograjski dijaški mensi. Knjige za okrepitev moralnega odpora Nemcev Vodstvo nemške narodno socialistične stranke je sklenilo pričeti Izdajati posebne knjige za okrepitev moralne odporne sile nemškega naroda v sedanji vojni. Vrhovno redakcijo nad temi deli vodi Alfred Rosenberg. Prva zbirka bo izšla 15. januarja pod skupnim naslovom »To je Anglija«, štela pa bo pet knjig: »Kako gledajo na nas Angleži?«, »Samoprevara Anglije«, »Izvoljeno ljudstvo, pobožna Anglija«, »Najemniki za Anglijo«, »Anglija ni hotela miru« Druga zbirka knjig bo izSla konec januarja Obdelovala bo Francijo. Sredi februarja bodo nato pričele izhajati knjige, ki bodo dokazovale, da je Nemčijo nemogoče izstradati z blokado in da so nemški iznaj-ditelji že na najboljši poti. da bodo z nadomestki zamenjali vse sedaj še manjkajoče surovine za nemško Industrijo in za »'sakdanie življenje. Katoliško vsmerjeni Nemci in nemška narodna vzgoja »Die Donau« glasilo katoliško vsmerje-aih Nemcev v Vojvodini objavlja članek, v katerem se pritožuje zaradi slabe vzgoje nemške mladine pc vojvodinsk h nem-ikih naselbinah Takole toži: »Nemške mladina v Jugoslaviji se vzgaja že nekaj let na poseben način v duhu nemškega gledanja na svet Posebnost te vzgoje je da izgublja mladina vsako spoštovanje pred starejšimi ljudmi in da jih celo dejansko napada, če izrekajo 3voje pomisleke proti idejam, ki jih iznaša na raznih nemških prireditvah v goli so uspeli nemške mladine vedno slabši, dijaki pa se oprav čujejo s tem. da jih zapostavljajo in preganjajo, ker so pravi in zavedni Nemci Vajenci pri mojstrih se zanimajo ^a vse drugo, samo ne za svojo obrt Ako pojde tako naprej, bomo Imeli kmalu namesto dosedanjih dobrih obrtnikov same nojstre skaze. ki bodo znale lepo marširati :n še lepše pozdravljati, toda ne bodo imeli pojma o tem kako se potempla čevelj ali popravi polomljena stolna noga. Podobno je z nemško akademsko mladino, ki se peča z vsem mogočim, samo ne s študijem Namesto da bi nemški akademiji štud rali, kradejo denar iz očetovih že- , Naši v Erzindjanu V zvezi s poročili o strahotni katastrofi. Id je • potresom zadeta domovino Kemala Alatlirka. smo na kratko zabeležili tudi vest da Je pod ruševinami v Erzindjanu našla smrt tudi naša ožja rojakinja gospa i^ira Dauidova, svakinja našega uredniškega tovariša g. Boža Borštnika • svojim soprogom inž. Viljemom Davidom in svojima otročičkoma, b-letnim Petrom in 3-letno Ksenijo. O tem zanimivo pripoveduje tudi urednik beograjske »Politike« gosp. Mlča Dimitrijevič, ki se mudi v Carigradu. Skozi Carigrad neprestano romajo dolge kolone beguncev iz pokrajin, ki jih je zadel potres, izčrpani, trudni, premrli, oblečeni v vojaške plašče, ogrnjeni s prti ali s čimerkoli, kar jim je v zadnjem trenutku prišlo pod roko Ko sem na postaji Haj-dar Paša na azijski strani s tovarišem, našim carigrajskim dopisnikom, spregovoril nekaj besed v srbskem jeziku, naju je nekdo potrepljal po rami in vzkliknil: — Brat jeJugosloveni! Izkazalo se je. da je mož. ki Je pravkar vrgel težko culo s pleč, rojen Beograjčan, Jovan Liler, ki je sam s svojo ženo za las ušel poginu. V Turčijo je zašel kot zidarski mojster, strokovnjak v gradnji velikih stavb, šol, kolodvorov, vojašnic. Delal je in šte-dll s tihimi sanjami v srcu, kako si bo nekoč v domovini, nekje na robu Beograda zgradil hišico za svoj zadnji oddih. Te sanje se mu najbrž ne bodo nikoli uresničile, ostal je brez vsega kakor na tisoče drugih, ki so doživeli ono strašno noč. Med drugim je pripovedoval: — Erzindjan je bil prav za prav šele v gradnji, le nekaj novih stavb je že dajalo videz urejenega modernega mesta. Dne 27 decembra sva z ženo odšla v kino. Ko sva se malo pred polnočjo vračala, sva se čudila. kako strašno zavijajo psi. 2ena me je nekajkrat vprašala, kaj naj to pomeni, pa sam nisem niti slutil, da Je to znamenje katastrofe Okrog 1. po polnoči me Je prebudil naš psiče, predramila se je tudi moja žena in ga skušala umiriti. A žival Je neusmiljeno zavijala dalje, pa tudi od zunaj sva čula zateglo tuljenje psov. Nisva še dobro zaspala nazaj, ko je od nekod daleč. strašno daleč, iz neke ogromne globine za-grmelo in zabobnelo. Naša pritlična hišica se je kar zazibala. Skočil sem k vratom, a jih nisem mogel odpreti, tako se Je hiša zibala. Takoj nato je sledil strahovit tresk, ki ga ne bom pozabil svoj živ dan. hkratu pa se je začela rušiti hiša. Srečen slučaj Je nanesel, da sva se z ženo znašala pod stropom, ki Je edini ostal v svoji legi. Vse okrog naju Je bilo v razvalinah. Cela ulica je bila izravnana z zemljo. Pomagal sem gospodarju, da sva še njegovo rodbino potegnila izpod razvalin. Nato sem pohitel na dom našega inženjerja, s katerim sva dolga leta delala skupaj. Našel sem samo kup razvalin, zaman sem klical njega, njegovo ženo. ki je bila tudi Jugoslovenka. pa njegovega sinčka in hčerko. Vsi so v katastrofi našli smrt. Vso noč se je po mestu razlegal vik in krik, jok in stok, a od daleč je neprestano bobnelo. Iz svojega stanovanja sem lahko rešil samo dve, tri majhne preproge — to je vse. Neka vas v okolici se je pogreznila 15 metrov globoko, na neko drugo se je poveznila gora, da ni bilo ne sledu po njej. Pretresljiva je zgodba, ki se je odigrala v družini Liverjevega soseda. Mati se je sredi noči predramila od grmenja, na pol v snu je planila k vratom, pa se je spomnila otroka, hčerke, ki je spala v posteljici, ograjeni okrog in okrog. Pohitela je nazaj, a strop se je že začel trgati Instinktivno je legla na pregrajo. da bi zavarov?'" J"te. Zjutraj so jo našli mrtvo, a r truplom je bilo ohranjeno otr nje... Drobiž iz baltiških držav Posledice izselitve Nemcev — Skrbi z begunci iz Poljske Litovski ukrepi v Vilni — Nemško-ruski promet Preselitev kakih -50.000 Nemcev tz Le-tonske se opaža sedaj asobito v gospodar skem pogledu V Rigi glavnem mestu Le tonske kjer je bii nemški ž.velj zlasti mo čan v gospodarstvu. Je dobra polovica tr govin zaprtih Nekatere so popolnoma opu v last Letoncev zo pov in množijo svoje semestre Tako raste j §fene; druS* 30 Inf n rl A Irtf fl *f auiIa nO/^rtitiiHiranih MliHi pet druge pa so kri od leta do leta število nedoštudiranih ljudi ki tvori p potem kader, iz katerega izha-ajo vedno novi firerčiči. ki vedno bolj na-rlno solijo pamet nemški narodni manjši- v Jugoslaviji.« talne obleke na Nemškem Nemški listi objavljalo nove določbe o >rodaji oblačil V bodoče smejo proda lati Tgcvci predpasnike vseh vrst samo proti odrezkom karte za oblačila Spremenjene -sc tud' določbe o nabav žalnih oblek Oo-Mm je bil doslej mogoč za moške nakup completne črne obleke v slučaju žalosti se smatrajo odslej za moško žaino obleko samo črna kravata črne rokavice iz sukanca m žalni trak Ženske si lahko nabavijo črno obleko, črn šal. črne rokavice in črne nogavice. Nabava črnih plaščev za žalno obleko ni več dovoljena Prva kanadska divizija v Evropi Kakor smo že poročali se je posrečilo prepeljati angleški vojni mornarici brez incidenta preko Atlantika prvo divizijo kanadskega ekspedicijskega zbora Divizija šteje okoli 20.000 mož Ob tej priliki opozarjajo angleški listi na velike žrtve, ki jih je doprinesla Kanada že med svetovno vojno, ko je padlo 61.731 kanadskih vojakov na raznih bojiščih Evrope. Bilo je to skoraj 15 odstotkov takratnega kanadskega ekspedicijskega zbora. Sedaj vežbajo v Kanadi nadaljnih 80.000 prostovoljcev, ki oodo prepeljani v Evropo do pomladi Vrhovni komandant kanadskega ekspedicijskega zbora je general Nac Naughton ki je bil že v svetovni vojni artilerijski eeneral. dasi le tmel šele 30 let Tudi vsi ostali višji oficirji v novem kanadskem ekspedicijskem zboru so se udeležili žp svetovne vojne Zanimivo je. da se je z generalom Mac Naughtonom pripeljala v Evropo tudi trojica nlpgovih sinov, ki služijo v omenjeni prvi diviziji. FotalZtarni rešim na Slovarkcm V soboto in v nedeljo je bil v Trenčin skih Toplicah na Slovaškem zbor voditeljev Hlmkove garde Za uvod «o prečitali pozdravna pisma prezidenta republike msgr Tise. predsednika vlade dr Tuke in ministra vojske generala Katlo*a Glavni go vornik ie bil vrhovni komandant Hlmkovih gardistov ^anio-Mach ki je zahteval uved bo najstrožjega totalitarnega režima in li kvidacijo »zadnjih ostankov demokracije« na Slovaškem Napovedal le nove ostre ukrepe proti slovaškim Židom Pripravlja pet druge pa so kratkomaio zapuščen^ Tudi stanovanj 1e praznih skorc polovic in najemnine so globoke padle Ker so oblasti bale. da bi se morda v zapuščeni t h šah naselili begnnci iz Finske in PoMsk-so sedaj registrirana vsa prazna stanova nia in trgovine ki se oddajajo le z izreč n:m dovoljenjem Posebne nevarno Je rrtlc da bi se v Rigi naselili begune-, iz Poljske i s čimer bi bila prestolnica zopet potujčena -BEGENSKO vprašanje v Litvi— Tudi litovska vlada ma velike skrbi < množicami begnjncev ki so iz Poljske zbe žale pred Nemci in oreo sovjetskimi četami. Za malo državo predstavlja okoi 100.000 beguncev velikansko obremenite* in Litva skuš" na vse mogoče načine, ka ko bi se jih rešila Obrnila se Je že na vse sosedne države « prošmo naj prevzamej« del beguncev pa sta se pozivu odzvali do slej le švedska in Sovjetska Rusija Prv» je Izjav la da ji nI mogoče prevzeti nikogar, ker ima sama dovoli posla s tisoči in tisoči beguncev ki dar za dnevom pri-haiaio preko nienih meja iz Finske Rusija pa se je -zrazila prpravljeno da takoj prevzame vse one begunce ki so pristojni v zasedene dele bivše Poliske. Dalje je litovska predlagala Nemčiji, naj bi se dovolila zamen lava posestva ln imovine med L tnv«s ki so zbežali z ozemijs Klajpede. in litovskimi Nemci ki bodo preseljeni v Nemčijo V Berlinu so t« predlog odfili V Vilm. kjer litovski živeli šteje le kakih 5"'« se Je začelo nasilno raznarodovanje. Vlada j' polisko vseučilišče spremenila v litovsko vseučilišče »Vltolda Veli- kega«. Iz uradov so bili odpuščeni vsi Po-jaki in nadomeščeni z Litovci. kar pa je oi*«ki živeli so pojačile zdaj še trope be-mncev iz krajev, ki so ood sovjetsko ob-astjo število beguncev cemjo samo v ' lni na 25 000 V poljske pokrajine, zasedene od Nem-•?v je prišlo okrog božiča nad 1200 nem--klh izsellencpv iz onih poljskih pokrajin, o so jih zasedle sovjetske čete Poljsko rebivalstvo jo moralo novim naseljevcem lapraviti prostor bres vsake odškodnine. Nemška zasedbena oblast na Poljskem i* napela vse sile de i kolikor ie mogoče, poprav Ja železniške broge. ki vodijo pre-ooljskega ozeHfr i v Rusijo Izmenjava ilaga med Nemčtio un Rusijo se vrši na Jevetih obmeinib fcostolankah. Kot prvi transport je odšla iz Nemčije v Rusijo velika poSiMka strolev ki so jih Rusi pla-Aa.l1 z dobavami živil in krme V Moskvi ne že mudi nemška gospodarsko komisija, ti bo urpdila brezhibno poslovanje, dočim se za bližnle dni pričakujejo še nemška odposlanstva strokovnjakov za les, kemično industrijo in razne druge panoge. Kljub obojestranski dobri volji pa se izmena blaga vrši zelo počasi, kajti zaradi različne širine ruskih In nemških železniških tirov je treba blage na meji prekladati, kar povzroča znatne zamude. Zaradi hudega mraza ki je okoli bož fta pritisnil » baltiških deželah, in zaradi silnih sneženih žametov so se pr klatile v obližje človeških bivališč trope volkov. Zveri so zapustile g-ozdove, zlasti mnogo pa Jih prihaja iz Letons te, tz vel kih, obmeinib gozdov Volkovi v krdelih napadajo živino Kmetje povsod prirejajo pogon nfc lačne zveri, ponekod pa tudi oblasti o^gTm zirajn »ove na volkove ter pošiljajo proti njim posebne vojaške oddelke. se tudi poseben zakon o Hlinkovi gardi ki bo postala nosilka režima in edina predstavnica slovaškega ljudstva. Po ob Novem letu obiav!jen-h statisti čnih podatkih šteje Slovaška danes 2.691 0<>0 ljudi, ki prebivajo na ozemlju 38.116 kva Iratnih kilometrov. Oslepeli ranjenci Berlinski dopisnik beograjske »Politike« poroča, d& so pripeljali v veliko vojaško bolnico v Frankfurtu na Odri pred nekaj dnevi okoli 150 ranjencev iz zapadne fronte Po informacijah, ki so jih sprejeli inozemski novinarji, je pri velikem delu teh ranjencev silno pričel pešati vid. Večina med njimi je bila samo lažje ranjenih od puškinih in strojničnih strelov Doslej je 50 ranjencev že popolnoma oslepelo. Nemški listi še ničesar ne poročajo o tem zagonetnem slučaju, ki ga preiskujejo najboljši nemški zdravniki za oči. fe že pszablfenih časov Francoska »Zolta knjiga« obiavlja dokument št 46 z brzojavnim poročilom fran coskega poslanika v Pragi Lacroixa z dne 18 februarja 1939 o nemških pogojih stavljenih češki vladi za nemško garancijo čepkih mej. ki je bila predvidena v aneksu mo.iakovsicega sporazuma Brzojavka našteva vsega skupaj deset pogojev in sicer: 1. popolna nevtralnost češkoslovaške republike: 2. češkoslovaška mora v bodoče spraviti v sklad svojo zunanjo politiko z zunanjo politiko nemškega rajha Češkoslovaška mora pristopiti k paktu proti kominterni; 3. Češkoslovaška mora takoj izstopiti iz Društva narodov; 4. temeljita redukcija češkoslovaške vojske; 5. del na Češkoslovaškem se nahajajoče-ga zlata se mora prepustit: Nemčiji. Prav tako je treba izročiti Nemčiji del češkoslovaške industrije; 6. Češkoslovaška Narodna banka mora odstopiti del svojega zlatega zaklada nem- ški rajhsbankl in sicer v iznosu zlatega kritja za čsi. krone ki so v posesti prebivalstva v sudetskih krajih Poleg tega mora čsl država izročiti v zameno za svoje devize, ki izvirajo iz Sudetov. del vskladišče-nih surovin nabavljenih iz inozemstva; 7. češki trg mora ostati odprt tudi v naprej za vse proizvode sudetske industrije. V novi Češki in novi Slovaški se ne sme ustanoviti nobena industrija, ki bi lahko konkurirala že obstoječim industrijskim podjetjem v Sudetih; 8. takojšnje uveljavMenje protižidovskih zakonov v duhu niirnberških antisemitskih zakonov; 9. odpust vseh češkoslovaških državnih in samoupravnih uradnikov, proti katerim bodo iznešene pritožbe nemške narodne manjšine; 10. nemško prebivalstvo na ozemlju češkoslovaške republike ima pravico nositi narodno socialistične znake in uniforme ter izobešati zastave s kljukastim križem na svojih poslopjih in stanovanjih. Občutna škoda po požaru v Grosupljem Grosuplje, 11. januarja Že več let ni bilo v Grosupljem požarnih nesreč Na dan pred božičnem dnem pa so sredi vasi nenadno hušknili proti nebu ognjeni zublji Neprevidnost in razposajenost mladine je povzročila, da je ogenj uničil 6-delen. s slamo krit kozolec-dvojnik. last posestnika Alojza Bedenčiča. Zgorelo je tudi okrog 7 000 kg stisnjenega sena. ki ga je ime! spravljenega pod kozolcem župni upravitelj Gole Poleg tega so zgoreli vozovi, več posod za mleko in podobno orodje. Čeprav stoji kozolec sred5 vasi in so bili ljudje po večini vsi doma. so ogenj opazili šele tedaj, ko je bil že ves kozolec v plamenih Kmalu so prihiteli domači gasilci, ki so pred dvema letoma kupili motorno briz-galno pri Ogrincu \ Ljubljani in je bila prvič pri tem požaru uporabljena. Motor-b je z veliko silo metala curke vode na goreče tramov je. Ker je bila nevarnost, da se vnamejo tudi bližnja, s slamo krita poslopja, so se gasilci predvsem prizadevali, da ogenj omejijo, kar se jim ie tudi posrečilo. Oba prizadeta trpita občutno škodo, ker je bilo vse, kar je pogorelo, nezavarovano. Vlaki v zametih Skoplje, 11. januarja Snežni viharji, ki razsajajo po Južni Srbiji, so prometu prizadejali mnogo nepri-llk. V hribovitejših krajih so prelazi na cestah marsikje zasuti, da z vozom ni mogoče dalje. Tako so zameti na vseh cestah, ki drže v Prištino, presekali promet, da je mesto povsem odrezano od sveta. še mnogo večji nered pa sta sneg ln vihar povzročila na železniških progah. Tako je včeraj beograjski vlak, ki prihaja ob 3. zjutraj na Kosovo polje, obtičal v zametih, železniška uprava Je poslala na progo večje Število delavcev, da očistijo tire, ta tri lokomotive, a vlak se ves da ni mogel premakniti z mesta. Prav tako Je v snepi obtičal tudi vlak Skoplje—Beograd, takp da je bil promet delj časa prekinjen v obeh smereh. Zaradi snežnih žametov je bil včeraj ustavljen tudi promet na lokalni progi Priština—Kosovo. OGLASI CENE MALIM OGLASOM po jO far Lit brnedo. L>lii 3.- davka ea vua.lt agla» ln. enkratno pn ■tojliino Din 3. - ga Slfro ali dajanje naslovov plavaj« oni. ki Iftčcj«, ■lnžlt. Najmanj*« mrafh ta enkratno olijavo oglami IMn 12.—. Dopisi In fc»*nWv»- se računajo po Din 3.— u» vmtko Imw<1<., Din 3,— davkb Ka vsak ogla* in enkratno pristojbino Din a. za Slfro ali dajanje Daslovov Najmanj&l int-srh u enkratno ohjavo oglasa Din 2(1._ Vs» ostali oglasi ■*»- utrii^iinnju po Din I.— /.n Im-si-• naj 793-1 Izvežbano natakarico iščem za kavarno. Ponudbe na kavarno »Stritar«, Liub-Ijana. 779-1 Brivskega pomočnika •iščem, dobrega delavca in hitrega, z daljšo prakso. Boštar Franc, brivec, Jesenice. 775-1 Dekle sa vsa hišna dela, solidno, marljivo in pošteno, išče kavarna Medulič, Zagreb, Jlica 59. Vprašati pri blagajni. 772-1 Dijaški dom, Kočevje Potrebujem za takoj plačilnega natakarja, bla-pr -> č"rko in sobarico za večji hotel na Goreniskem. Poslati ie pismene ponudbe ali se osebno predstaviti. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 776-1 3—4 muzikante spremem za stalno ob nedeljah in praznikih, ki bi ignli v costilni za ples. — Informacije: Lasan, Vodnikova 17. 724-1 Frizerka dobi dobro službo v letoviškem mestu na Gorenjskem. 500 din plače in vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra delavka«. 678 1 Vrtnar samostojen, neoženjen, z dobrimi spričevali išče stalne službe za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 706-i 17 letno dekle ki ima veselje do gostilne išče mesto natakarice (začetnice). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Natakarica«. 785-2 Brivski pomočnik 27 let star, dober in hiter delavec, želi z 19. januarjem nre-nen-ti službo. Čer-netič Metod, salon »Boštar«, Jesenice. 787-2 Kuharica za restavracijo, išče mest« za Liubljano ali izven. — N.-slov v vseh poslovalnicah Jutra pod »Dobra kuharica«. 786-2 Vajenci (ke) Vajenca za trgovino z mešanim blagom. čvrstega, zdravega, s primerno šolsko prediz-obrazbo, sprejme Norb. novejši. prakr>čm patenti ran- brisalec za umivanie in sušenie oken Cena z navodilom din 36. Dobite ga v vseh boljših trgovinah ali direktno pri lugopatent. I lubliana Dvorakova 8. — Telefon 42 40 Pri predola-čilu na čfKovni račun št. 14.627 Vam pošliemo pošt nine prosto. Sprejmem< preprodajalce. 36-6 Kajenje škoduje Vašemu zdravju »NIKOTINOI« neškodljivo zanesliivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih Kaienia „uo> naistrastneišr l-adilce Cena velika steklenica lin '0. mala din 60 Po povzetju razpošilia lugopatent Ltub liana. Dvorakova 8 Sprej memo preprodajalce 38 Originalne perz. preproge nekoliko komadov prodamo iz usluge na razstavi pre prog v restavraciji »šestici« 0dd. Jutra" "pod »fakoT«.' od 10. do 15. januarja. 791-23a 750-6 ogl. odd. Jutra pod šifro »Februar«. 789-21a spreiema goience. Oskrbnina mesečno din 500. Profesorsko nadzorstvo. 767-22 Sobo odda Lepo sobo oddam v mali vili, v vrtu. Bohoričeva ul. 24a. 781-23 U>1 Opremljeno sobo v centru ali v bl;žini tramvajske proge Vič išče gospodična. Ponudbe na os.l Moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni R. RADOVAN tapetnlk Mestni trg 13 sko sezono, in sicer kar z veliko mednarodno tekmo proti enemu najboljših madžarskih moštev. Naš domači klub pričakuje, da bo naše športno občinstvo znalo ceniti napore klu-bovega vodstva in bo to izredno zanimivo tekmo obiskalo v čim večjem številu, lako da bodo naši fantje imeli v publiki ono močno zaslombo. ki ii-n bo v tej težki te-V Beogradu je Ilirija proti ekipi BKE ! kmi več kakor potrebna. iz Budimpešte dosegla dva rezultata, ki si j v odmorin m ea .....nam bo pokazala nista posebno podobna (1:8 in 1:3)^ Vpra- j naša državna prvakinja Silva Palmetova, koliko je pridobila znanja v svoji stroki na treningu na Dunaju. CGLAS Državna tovarna avlonov v Kraljeva, SPREJME večje število: orad jarjev ( Werkzeugmacher ), prvovrstnih varilcev, za finejša dela in lahke kovine, ključavničarje? prvovrstnih StTUgarjeV (Dreher), Srezerjev. Javiti se osebno ali pismeno (preko pošte) Osebnemu oddelku fabrike. f Preproge tudi perzijske v strokovno popravilo, čiščenje in ocenitev prevze mamo na razstavi Saraiev ske tkaonice čilima od 10. do 15. lanuaria v Restavraciji pri »Šestici«. 33511-6 Ideje- izume SEEB1 EH a Majhen avto rabljen, ugodno kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okasion«. 783-10 Pohištvo Kompletno spalnico novo, prodam, otomano, žimnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 790-12 Smučarji! Kdor bi hotel mesec dni ali več preživeti v lepem zimskem raju oa Pokliuki, se mu da v najem weekend hišica po zmerni ceni. oziroma se sprejmeio dame v vso oskrbo. Bregant, Po kljuka. 658-17 Eno in dvosobno stanovanje z vsemi pritikli-nami brez ali z lepim in velikim sadnim in zelenjad-nim vrtom oddam takoj ali 1. februarja. Postojnska 14 (Stan in dom). 764-21 Stanovanje tri ali dvosobno s kopalnico išče za maj dvočlanska družina v centru. Ponud- Zanier & sin, Sv. Peter, be na ogl. odd. Jutra pod Savinjska dolina. šifro »Dve osebi«. 631 44 1 543-21 i | G. Th. Kot man f SAMBO IN PETER POTUJETA vnovčuie in plasira v ru m inozemstvu Jugopatent — Liubliana. Dvorakova h 37-37 DICD ■ CD ■ CD ■ CD r KOKS - DRVA nudi .Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba nrozhihna ID ■ O ■ CD ■ CD ■ d. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemične čistiti aH barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sveilolikalnu Naznanjamo žalostno vest, da je nenadoma umrl gospod HERBET SCHAGER DIPLOMIRANI DENT. TEHNIK Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 12. januarja ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Sv. maša zadušnica bo v soboto 13. januarja ob pol 8. uri zjutraj v Marijini cerkvi v Celju. CELJE, 10. januarja 1940. Rodbina KUNST v imenu vseh sorodnikov. Brez posebnega obvestila. f šanje je, ali je bilo velikega poraza prve ga dneva krivo zelo kratko igrišče ali pa se mora Ilirija baš v tej okoliščini zahvaliti za odličen rezultat v reprizi. Odgovor na ta vprašanja nam bo dala drevišnja tekma, ki bo odigrana v normalnih okoliščinah. Prireditelji so namreč za to tekmo razširili igrišče, tako da popolnoma ustreza mednarodnim predpisom in bodo gledalci lahko gledali tekmo med dvema dobrima moštvoma v popolnoma regularnih razmerah. Ilirija opozarja gledalce, naj se za obisk tekme toplo obujejo in oblečejo, sicer pa bodo v garderobi lahko dobili tudi tople jedi in pijače, i "a tekmo bo po din 15.—, za dijake in člane pa po din 10.— Glede na velike stroške, ki jih ima klub s to prire-' ditvijo, je ta vstopnina zelo nizka. Vstop-| niče se prodajajo že v naprej pri blagajni kavarne »Evrope«. Po kratki bolezni so nam umrli 9. januarja 1940 ob 3. zjutraj naša ljubljena dobra mati Agnes Koschier roj. povše VDOVA UPRAVITELJA Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 11. januarja 1940 ob 15. uri na pokopališče Dol pri Hrastniku. Pokoj njeni dufii. V HRASTNIKU, 10. januarja 1940. Žalujoči ostali V nekaj vrstah Slovenski drsalci v Zagrebu Pretekli torek zvečer so slovenski drsalci, člani ljubljanske Ilirije, nastopili v umetnem drsanju na drsališču ZKD v Zagrebu. Vsi štirje — Silva Palmetova, Emanuel Thuma ter juniorja Biber in Be-tetto — so se pokazali v prav dobri formi in dosegli popoln uspeh. Najboljša je bila Silva Palmetova, ki je med drugim nastopila tudi s svojim Gotovčevim kolom ter pokazala, da je od lani ogromno pridobila in pri nas nima več primerne konkurence. Zagrebško občinstvo je predvajanja naših drsalcev sprejelo z velikim navdušenjem in splošna želja je, da bi Zagreb prej ali slej videl še kakšno tako lepo prireditev v umetnem drsanju. Vsekakor pa bodo morali pred tem popraviti naprave za prenos flasbe in razsvetljavo drsalne ploskve. Beograd je ves navdušen za drsanje Drsalne prireditve minulih božičnih praz-likov so v Beogradu sprožile val navdušenja za drsanje. BTK teniški klub iz Beograda, ki je organiziral te prve prireditve, je zdaj že začel pogajanja da bi v Beograd prišla gostovat evropska in svetovna prvaka — nemški par Baier Herber. Razen tega je v pogajanjih tudi z nekaterimi italijanskimi in rumunskimi klubi za nekaj hokejskih nastopov v Beogradu, na katere bi spet povabil ljubljansko Ilirijo. V ostalem pa so začeli tudi beograiski športniki sami že gojiti hokej na veliko ln na široko. Med prvimi je BTK ustanovi) svojo hokejsko sekcijo, ki je že začela trenirati Da je drsalni šport dobil prve pobornike tudi v naši prestolnici, je za nadaljnji razvoj te športne panoge brez dvoma velikega pomena. Morda zdaj le ni več tako daleč čas, ko bomo tudi pri nas prišli do drsališča z umetnim ledom .. * BSK In Grailjanskl, o katerih smo včeraj zapisali, da še ni gotovo, ali bosta v nedeljo igrala ali ne, bi se vendarle rada čimprej rešila moreče skrbi in doigrala že precej dolgo partijo za zlati pokal predsednika vlade Cvetkoviča. Zdaj je sklenjeno tako, da bosta v nedeljo kar nastopila, 5e le ne bo prehudega mraza. Glede državnega prvenstva v hokeju na ledu, ki bi se moralo začeti jutri v Ljublja-ni, so nekatera važna vprašanja še odprta. Kakor posnemamo iz zagrebških »Novosti«, je Ilirija pripravljena izvesti to tekmovanje samo z gotovimi pogoji, glede katerih pa še ni sporazuma z Zagrebom. Kakor piše ta list, hoče v primeru odpovedi iz Ljub-Mane izvesti to prvenstvo Zagreb in pozvati Ilirijo tjakaj. Zelo verjetno se zdi, da bo v tem primeru to tekmovanje okrnjeno in samo — hrvatsko. 14. 14. Medklubske skakalne tekme v Kranju — priredi SK Poljana, Kranj Medkluoske tekme v teku in skokih v Ljubljani — izvede LZSP 14. Podsavezno prvenstvo v klasični kombinaciji — priredi MZSP 14. Mladinski dan pri Celjski koči izvede SPD Celje 13. in 14. Tekma v Klasični kombinaciji za prvenstvo Zagrebškega pod-saveza — Priredi ZZSP na Slje-menu. 14. Tekma v klasični kombinaciji za prvenstvo Mariborskega pod-saveza in otvoritev skakalnice v Ribnici na Pohorju. b) Tečaji: Tečaj MFVN v Bohinju v smu-škem teku. Skakalna šola v Planici — Priredi Udruženje smučarjev Planica. Razpis mladinskega smučarskega dneva pri Celjski koči Zimskosportni odsek Slovenskega planinskega društva v Celju bo priredil v nedeljo 14. t. m. pri Celjski koči nad Celjem mladinski smučarski dan. Deca, naraščaj in juniorji bodo merili svoje moči in spretnosti v teku skozi vratca. Daca do 14. leta starosti in manj izvežbani bodo startali ob 11. dopoldne na progi, ki bo primerna za tekmovanje novincev, a bo vendar zahtevala znanje in spretnost v izogibanju ovir, kakršne mora premagovati vsak smučar na svojih izletih. Popoldne bodo kazali na-raščajniki in juniorji na številnih tekmah pridobljeno znanje in obvladanje tekmovalne tehnike. Zanimanje med mladino za to prireditev je veliko, kar kažejo dozda.i prispele številne prijave. Marsikaterega pa mikajo tudi mnoga praktična darila (smučke, stremena, turistovske in smučarske potrebščine), ki so razstavljena v izložbah trgovin A. Mislej in Stermecki v Celju. ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo nepozabno mamo, soprogo, sestro, teto in staro mamo, gospo MARICO BARTOL • NADLIŠEK na njeni zadnji poti, onim, ki so poklonili cvetje in vence in vsem, ki so sočustvovali z nami, se najiskreneje zahvaljujemo. Globoko smo hvaležni tudi ge. Minki Govekarjevi in g. ravnatelju Mirku Grudnu za njune prisrčne poslovilne besede. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 16. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi v Trnovem. LJUBLJANA, dne 11. januarja 1940. Žalujoče rodbine: BARTOL—GERMEK—LEBEN—MARC Smučarski spored prihodnjega tedna a) Tekme: 3. in 14. Medklubska tekma v klasični kombinaciji na Jesenicah — SK Bratstvo in 14. II. zimsko športne Igre KID na Jesenicah in v Črnem vrhu 14. Tekma v smuku na Zelenici — priredi SK Tržič Medklubski tek na 18 km v Kranju — priredi SK Poljana, Kranj i3 14 V nladnih dnen Vas- Kozarček 3ERMET-VIN/ jbvarnje nripe - Gostilničarji ga lankc naroče že majhen sodček. — Zahtevajte Dovsod ie it KI« M F1 B MAR INKOV A 17 SRFMSKIH KARLOVI EV Fru&ka gora. 38 Brat ji je razložil namen obiska. »Mhm,« je nato rekla Sambu, »prav dobro se še spominjam Brentačevih, saj so prej živeli tu, a potem so nenadoma odpotovali; sama ne vem, zakaj in kam. Če boste pridni in mirni, lahko ostanete nekaj dni v gosteh, mi pa ta čas povprašamo po soseščini!« Umetnost in olimpijske igre. Z gornjim naslovom je Jugoslovenski olimpijski odbor izdai brošuro z namenom, da bi v umetniških krogih propagiral sodelovanje umetnikov na olimpiadah. V brošuri so navedene nekatere misli o tem vprašanju in pravila za sodelovanje. Kdor se zanima zanjo, naj sporoči svoj natančni naslov Jug. olimpijskemu odboru v Zagrebu, Gunduličeva ul. 22/a. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Obvešča se članstvo, da je zaradi tehničnih ovir občni zbor nogometne sekcije preložen na nedeljo dne 21. t. m. Kraj in čas ostaneta neizpremenjena. Načelnik. JASO (službeno). Seja c. odbora danes ob 17. v klubski sobi kavarne »Zvezde«. Udeležba za vse odbornike nujno obvezna. Tajnik I. Smučarski klub Ljubljana (Damska sekcija.) V nedeljo dne 14. t. m. obvezen trening za smuk in slalom v žlebeh. Odhod z vlakom ob 7.05 do Medna. Trenin? vodi ga. Tausigova. — Sestanek tekmovalcev drevi ob 19. v kavarni »Emoni«. Važno! Iz Novepa mesta NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokol-skem domu bo predvajal danes v petek ob 20.15 in v nedeljo ob 16., 18. in 20.15 operetno komedijo: »Beg na Jadran«. Film je posnet na našem Jadranu. Predigra: Zvcč-n. tednik. (—) u— Rezervne oficirje vseh strok orožja poziva vodstvo pododbora, da se zanesljivo udeleže predavanja »Obramba za^dja v moderni vojni«, ki bo danes ob 20. v predavalnici Udruženja jugcs'.ovensk:h inže-njerjev in arhitektov (Kazina H. nadstropje). Predaval bo g. inž. Stanko Dim-n k. — Podobor U. r. ZAHVALA Za vse iskreno sočutje izkazano ob nepričakovani smrti našega nad vse ljubljenega, nepozabnega moža, očeta, brata, tasta, svaka in strica Viktorja Jakliča profesorja v pokoju se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo dolgujemo g. dr. Edvardu Jemcu za ves njegov trud in plemenito požrtvovalnost, ki jo je pokojnemu posvečal kot zdravnik ln prijatelj do zadnjega trenutka. Nadalje se prav prisrčno zahvaljujemo g. dr. Fr. Brandstetterju za izkazano pomoč, vsem pevcem za prekrasno petje, številnim darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pokojnika počastili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 13. t. m. ob 7. uri v farni cerkvi v Trnovem. V LJUBLJANI, dne 12. januarja 1940. Žalujoča rodbina JAKLIč-eva Urejuje Davorin Kavljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« StanKo V uranu — 2a Narodno usKarno d. d kol uskaiuaija Iran Jeran — Z>a inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. XIX LOVANSKfl VECEIR TABOIR^SO. JANUA1BJA 4940 Gospodarstvo Pri nas vse premalo poznamo naprave za kisanje krme Naši živinorejsi posvečajo vse premalo pozornost; pravilnemu krmljenju. Pri sedanjem krmljenju dobi živina vse prebavnih beljakovin, zlasti pozimi, ko je živina navezana največ na suho krmo ki nudi sicer precej snovi, tudi škroba kar ji sicer zadostuje, toda razviti se ne more do tiste sposobnosti, kakor bi se lahko če bi dobivala tudi potrebno količino beljakovin Zato je tudi molznost krav mnogo prenizka. 2ivina. ki se krmi mnogo z dobro de-1:e'jo. še nekako dobro izhaja, toda če 1e živina navezana le na slabo seno. slamo in koruznico. je pač umljivo. da se ne more dobro rediti. Živinorejec, ki hoče živino dobro in pravilno krmiti, mora gledati na to. da dobi živina primerno množino beljakovin in škroba V dobri krmi mora biti razmerje med beljakovino in škrobom 'ako. da pri-d<- škroba šestkrat toliko kakor beljakovin Poleti. dokTer se krmi s presno krmo. dobiva živina kolikor toliko vse redilne snovi. Ob suhi krmi pa primanjkuje živini beMakovin Temu nedostatku se živinorejec izogne s skisano krmo. ki jo pripravlja v za to narejenih pripravah, ki jih imenujemo sile. Silo je zidana ali betonska štirioglata ali okrogla jama. ki služi za ki**""1'® krme V silu se ohrani zelena krma uporabna čez vso zimo ali še več časa S kisanipm presne krme se ohrani v vsakem iptnprn času velika rrr^ina redilpih snnvi Kisanip povzroča mVčna kislina ki ur^fT.ie bakteriie in plesni katere bi zpVtio krrno na zraku kmalu Pokvarile MWna kislina, ki zd^aviu ni škodiva, ■nastane z vrenipm «0pdVoHa ki ie v 7^'pnj krmi in le v prostoru kier ni zraka M1eč-ra kisMna da skisani krmi prileten okus in vonj. v npnravilno kisanj krmi se raz-vHeio tudi slabe in škodljive kisline kakor mPsVna in ocptna k'ciina ki povzročala neužitoost kTnp Zato ie nuino oo-trp^m skrhpti Ha se v sHu ra^vlia le kislina To se dncp?e tpdaj če se gipr^a na to da ^n ra«:tiinp rm-iVrg da v«e-bi^pin dovoli ^la^Voria. da zratr nima do- s+or>a in da je toplota v stolčeni krmi pri-m«rna. P??1 - p"in p-,1 o ' n ln l^nVt 1 "Mnlo IrT*- mp v ciiih Za nato b-mo^tj-p ra»m°rp n^iHe v nn?tpv le k'sanip trme. ki t.e- p-io'4; na tpm da «P Irlcanlp vr5i nri tonlotl r*r> c+nn'ni C ^nirriar na np cmp h'ti fnn'nta nad ?n «;+nn?pi c. kPf tor*ai ŽP ob-nrvaT-nnct da se r»7vH»'n v krmi Ji' V^oi-iip J^i (Jplp^n f-rt n c1 pn n Iriclino ln VSO | na- črtu ln P"n rnnra tn—»4 Imnti t- JH cc-tnll ?7 IR fin Vfl nrn dobplp hptnnrtp pln*?p ^rr—hl+1 tp' trrii-rži pntr5»-i' nf!t-'ck krme 'i lo nonrnpuetpn 73 V^O t—»>'- 'n p" po lor r*a ip 7avarnvop Tnntra* n—ari kicH-pap^i 7imal pn p—rv,*-*,— —-.—n cl^^ Uc;t-n —venpv, 7P ln m pnn*n 1. ir (7 In f.. drV*^ rtf»1n. C non-in—tr^irp no pripušča 71— '-n ki ra'"'ia nnotno Veli':ost sila naj se ravna po štpvflu "i-vine in no trr- ''?>ko dolgo se krmi s ki^o kino. V 'm oziru sta se^reda tudi vp':i—t ip pnit-rčino ppcppiva ki se ga lahko poseie s kim^nimi rastlinami, ki so primerne za kislo krmo. Kmečki silo le lahko okrogel aH štiri-ogiat deloma v zemlii deloma nad zemljo Za naše razmere so zelo primerni 0^'ati sili 7 \rrfi nrodoli Tp to zamrli tona ker «e mora silo naenkrat napolniti, velikih silov pa ne mnremo v enem dnevu napolniti V predelih ie površina kisle krme maniSa in se tudi m»ni 'kvari kadar s-'lo odpremo in pričnemo s kislo krmo krmiti 2'vinrtrpler mora računati 73 ndras'n živino na dan oovprečno 20 ks kisle krme tnr-ol ranima da ho ISO ^ni •—~• S k'slo krmo potrphulp pribn^no S knb meTov prostornine sila za glavo živfne Ra^np rasfiinp irnaio različne sestavine F^e ima^o več be^akovln in mani s'ad-k^ia drupp sppt obratno Ker se m'pčna k'sHr>a ki ie potrphna za kisanip kmie nanravMa le iz slaHVnria ie trpba belia-krvinastp ractiinp kakor dptplio. lurprno travo prah fižol itd mp'ati 7 onimi rastlinam'. ki imaln dovoli sladkoria kakor s ko-ni7nlpo. sirkom. krompiriem peso Itd Tako pride za kisanje krme v poštev koruza ki jo je za kisanje nalašč sejati za rdečo deteljo ali ozimnim žitom do srede julija Tudi koruznica je dobra če primanjkuje druge krme za zeleno kisanje. toda pore7ati jo moramo, dokler je vsaj še malo sočna, kajti popolnoma suha ni za silo. Dalje so za kisanje zelo priporočljive sorčnice. ki jih pri nas še vse premalo upoštevajo sirk. ajda in korenje Ajdo je pokositi ko prične seme dozorevati in se ne siplje Korenje je bolje kisati kakor spravljati v kleteh. Preden se vloži in stlači v silo. se mora dobro oprati in potem zrezati z listjem vred s slamoreznico in pomešati z drugimi rastlinami. Krompir, ki se namerava živini pokr- miti. je najboljše skisati v silu Skisani krompir je izvrstna krma za pitanje svinj. Detelje in metuljnice igrašica. grah, fižol). ki vsebujejo mnogo beljakovin, jih ki-samo s krmo ki ima več sladkorja. Trave se kisajo le tedaj dobro če izteče iz njih sok zato se morajo razrezati Sploh je dobro vse rastline zrezati. pred-no jih stlačimo za kisanje. Ko je silo s krmo ki jo hočemo kisati v enem dnevu napolnjen, ga Dokrijete s 5 do 10 cm debelo plastjo plev ali rezanice. na to pa se naloži 30 do 40 cm na debelo vlažne gline, ki se mora dobro stolči Ce se glina osuši in razpoka, je glino spet /.močiti in razpoke zamazati. Silo naj bo vedno pokrit. Slovenski živinorejci še vse premalo upoštevajo važnost silov. dasi so nekateri spravljali že od nekdaj zeleno krmo v jame in jo kisali Vendar se taka krma lahko hitro pokvari ker imajo dostop bakterije. ki povzročajo kvarne in škodljive kisline Dobro urpjeni in zgrajeni sili pa ustrezajo vsem zahtevam kisanja krme zato naj bi «e 1ih naši živinorejci s pri dem posluževali Stroški ki bi lih tmeli ? napravo dobrpga 'n pravilnega sila bt se z izboljšanjem živine in z večjo molže krav kmalu povrnili Zdaj je zima in naši živinorelci imajo najlepšo priložnost opazovati kako prav bi jim prišla skisana krma Poleg teas pa imajo čas preštudirati, kako bi se dal na praviti silo. D G Opozorilo Feniksovlm zavarovancem A Od Društva Feniksovh zavarovancev v Ljubljani smo prejeli tale dopis: Po informacijah s pristojnega mests so bile vrnjene iz tujine vse dolarske menice ki go sestavljale premijsko reservo Fenik-sovih zavarovalnih ool:c v Jueoslaviii S tem se ie fond za pokritje teh zavarovani znatno zvišal Z uredbo z dne lfl decembra 1 1936 1e bilo začasno ureieno izplačilo Feniksovh polic tako da so vse do 28 aprila 1 1936 vplačane premije vzele v račun samo s 45%. V uredbi oa ie bilo določeno da se bodo zneski ki se dobe z zsorai omenienih dolarskih menic ali s kakim oovečanlem imovine Jueoslovenskeaa Feniksa uporabili za zvišan ie gon omenieneea odstotka tako da se bo odstotek 45" » zvišal Ta primer je zdaj nastopil. Ker se le :movina Jugoslovanskega Feniksa znatno povečala se zdaj izdeluje v ministrstvu nova ured ba s katero se bo izvršila končna sanacija Feniksa Ne more biti dvoma da bo nove rešitev znatno ugodnejša za zavarovance kakor ie kazalo orei dokler so bile menice Jugoslovenskega Feniksa še v tujini Smo torei pred končno ugodno rešitvijo Zato resno priporočamo vsem zavarovancem. naj mirno počakalo da izide novs uredba, ki bo natančno določila obses njihovih pravic Zlasti iim svetu iemo da nai medtem nikomur ne izročajo svojih polic ker brez njih ne bodo mogli uveljavljat svojih pravic do izplačila odkupa ali posojila V zadnjem času se trudilo razni aeentl okrog neinfonmran h zavarovancev tn Iim ponujajo v odkup Dolir smešno nizke od kupnine, dasi vedo da bodo police lugo-slovenskega Feniksa v kratkem mnoeo više hononrane Resno tudi svarimo zavaro vance. naj ne pošiljajo svojih oolic o'ko mur v »evidenco« Vsak zavarovanec ki zaupa svojo polico brez potrebe tujim rokam. bo moral nositi sam vse morebitne posledice, ko se bo izplačevala polica Vse potrebne informacije dob jo zavarovanci pri vseh Feniksovih poslovalnicah oa tudi pri Društvu Feniksovih zavarovancev v Ljubljani. Tyrševa c. I/Il. telefon 26-06. Gospodarske vesti Obrestna služba naših dolgov v Franciji in nostrifikacija jugoslo. ens -ih obveznic. Prejeli smo Poročila, ki jih je objavilo časopisje o obrestni službi naših dolgov v Franciji, so precej nepregledna Naš izvoz v Francijo bo plačan izvozn.kom pri Narodni banki v dinarjih, in sicer v kvoti 60°/o v breme kompenzacijskega računa in ostalih 40"'o bo plačala Narodna banka istotako v dinari h na račun obrestnih terjatev francoskih lastnikov naših dolgov V to svrho bo ustanovljen poseben račun Dri Narodni banki ter bo francoski frank ob-računavan nekoliko više kakor v prostem tečaju Zavod za zunanjo trgovino bo za posamezne predmete določil tečaje, kako se bodo franki »porterjev«. to je inozemskih lastn kov naših zunanjih posojil, obračunavali. ker je namen, da se rentabilnost našega izvoza v nekaterih izvoznih predmetih poveča Tako je že odločeno, da se bo izvoz lesa in konoplje plačeval izključno s porterskimi terjatvami. Smatra se. da znaša vsota, ki jo morajo dobiti francoski porterji za račun cbresti svojih obveznic naših zunanjih posojil približno letnih 250 milijonov dinarjev Po vzorcu teh zaključkov s Francozi, se bodo sklenile tudi z drugimi državami pogodbe, tako da bodo tudi ti lastniki naših zunanjih posojil prišli do svojega denarja Tako bo torej za inozemske lastnike naših zunanjih posojil poskrbljeno, da pridejo do obresti V soboto 13. t. m. bo lep večer na Tabora Plc«. Jadranske straže, kt Je te vrsto let močno priljubljen, bo spet poknr.nl krasno revij«, slovanskih narodnih noš. Izvoljena bo kraljica Jadrana, najlppftp noše bodo .m«rHj»MK » ojaškH uoriha har jar.z Vstopnina 20 din *a osebo rodbinska za tri osebe 50 din t? r predprkrbo države z nafto ln bencinom ori-oravlja nove odločbe v vrorašanlu varče vama s tekočim gorivom Namesto dozdat mje zabrane uDorabe zasebnih motornih vozil ob nedeljah in Donoči se bo uvedel sistem kart za bencin Imetniki motornih vozil bodo dobival- vsak teden določeno količino bencinske mešanice in se bodo volili kakor se bodo hoteli dokler bodo oa t imeli Drisojeni jim bencin Razume se ds bodo Imetniki motornih vozil razdelieni v kategorije in da bodo dobivali benr-nskr mešanjno do važnosti dorIov ki lih oprav Ijajo Iz Beosrada javljajo da ob^toli oro-iekt do katerem ne bo mogel nihče dobiti več IraVif btrnv na ted^n « Državni premogovniki se povllaH cen* premogu Iz Beograda poročajo da so državni premogovniki povišali cene premogu z veljavnostjo od 1 januarja letos Cene so povečane za 10 do 15 dinar jev na tono v prodaji oa lebelo. Borze 11 Januarja Na naših borzah notiraio nemški klMn-5ki čeki neizpremenjeno 14 70 do 14 90 Grški boni so se trgovali v Zagrebu do 32 25 v Beogradu Da do 31 50 Tečaji na svobodnem trgu se še nadalje ravnajo po 55 din za dolar Na zagrebškem efektnem tržišču se fe £ Volna škoda nespremenjeno nudila do 427 (v Beogradu le notirala 420 50 425) Promet je bil le v 7"'» Blairu po 85. Devize Ljubljana. Ofleielni teč^li London 174 65 -177 85 Par z 98 70—101. New York 4424 37 -4484 37 Curih 995-1005. Amsterdam 2358 50 2396 50 Bruselj 746- 755 Tečaji na svobodnem trgu London 215 77—218 97 Pariz 121 99-124 29 New York 5480 -5520. Curih 1228 35-1238 35 Amsterdam 2913.28 2951 28 Bruselj 917 77—929 77 Curih Beograd 10 Pariz 998 50 London 17 62 New York 445 1875 Bruselj 75. Milan 22 50 Amsterdam 237 87 Berlin 178 62 Stookholm 106 1750 Oslo 101.35 Koben havn 86 10 Sofija 5.30 Budimiiešta 79. Ate ne 3.35. Bukarešta 3 30 Efekti Zagreb Državne vrednosti: Vojna 5koda t27 bi.. 4u't severne agrarne 51—52 4*'» agrarne 52 bi 6% dalm asrarne 69—70. 6% begluške 76 bi 7°'. stabdiz 98 bi. 7« invest 96 bi. 7% Blair 85—87 8*'» Blait 98 bi., delnice PAB 193 bi.. Narodna ban ka 7400 den Sečerana Osijek 130 bi Osi •ečka livarna 160 bi.. Trbovlje 230 —235 Beograd Vojna škoda 420 50--425 6*-dalm agrarne 69 50—70 50 6®'» begluške 75 -75.50 (75 50—75 75). 7% invest 97 75 den (97.75). 7"/» Sel gman 99 den.. 7•>• Blaii 86 75—87 50 (87). PAB 194—195 (194). ' MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 12.: zaprto (Gostovanje v Celju). Sobota, 13.: Navihanka. Predzadnjič. Znižane cene. R Petek 12. januarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: Šolska ura: Kramljanje z mladno (g. M. Zor) — 12: Slovenska pesem in glasba (plošče). — 12.30: Poročila objave — 13. Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poro61a — 18: Ženska ura: Gospodinjsko gospodarstvo (ga. Vida Peršuh). — 18.20: Valčki (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 1920: Nac. ura — 19.40: Objave. — 19.50: O programu akademske skupine SPD (g. Kari Tarter). — 20: Klavirski koncert ge. Jadvge Strukel-Poženelove. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. Beograd 18.20: Petje. — 19 40: Lahka godba. — 20: Orkestralni in pevski koncert. — 21.50: Arije. — 22 15: Rističeve skladbe. — Zagieb 17.15: Godalni kvartet. — 20.30" Kakor Beograd. — 22 15: Plesna muzika. — S°fija 18.10: Bolgarska glasba. — 19: Koncert solistov. — 19.45: Operni prenos. — 23.15: Plesi. — Rim 17: Zvočna igra. — 21.10: Simfonični koncert — 15. Ples — Dunaj 18 Koncert po željah. — 19 15" Plošče — 20.15 Piesm veče*. — 21: Konrert dunajskih simfonikov — 22: Plošče ^ živllenfa na deželi RADOVLJICA Občni zbor podružnice SPD bo 27 t m ob poi 20 v kavarni ^rajskega dvora Običahr dnevni red. Iz Kočevja W— Občni zbui čitainu« V ponedeljek cvečer Je bil običajni zira na svetovnonazorsko al politično pripadnost U ooročil odbornikov le razvidno da Je bile lruštveno 1elc v preteklem ietu omejene na knjižnico tn čitalnico Med ob skovale -cnltžnlce Je iJf največ dijakov ostalih nanj Knjižnica le orezplačne izposojal* -cnliee tudi pr portežel*u Cltaln ra ima na -očene slovenske Knjižne revije tet vef Inpvnikov in tednikov Navzoč sc izražal' tello da M se delr za *italnic< .ia«ir ir 4 *em poveča ir *tev lr *lan.*tva Pn vo it vab Je bil ponovno izvoljer «tan odboi a gimnazijskim direktorjem A- Burgar-jem na čelu. kč— Uspela predstava, v soboto ln v nedeljo zvečer Je sokolska Igralska družina z uspehom uprizorila šurekovo prisrčno komedijo »Pesem s ceste«. Delce Je bilo za naše obč nstvo posrečeno izbrano. Lahko razumljivo dejanje iz življenja bohemov prepleteno s sentimentalno godbo, si je na mah osvojilo gledalce. Scena Je bila primerna okolju, v katerem se dogaja dejanje Igralci so se v večji ali manjši meri uživeli v hvaležne vloge, kar velja zlasti za vedno p janega člana godbene trojice. Čutiti pa ni bilo trdne roke režiserjeve, čigai ime tudi ni navedeno na vabilih Pri naših dramatskih predstavah se je sploh razpasla navada da se režiserju daje premalo važnosti. Zato je več na predstav razvlečenih in brez potrebne enotnosti Vendar je bila »Pesem s ceste« posrečena in občinstvo je nagradilo igralce s navdušenim priznanjem. Sličnih predstav si želimo še več! Iz Kamnika Kamniški s°koj bo imel v soboto 13. t. m. zvečer v zgornjih prostorih čitalnice svoj običajni ples. Ne ustrašite se šte-v lke 13 kajti ta Vam prinaša 9rečo tako vsaj pravijo oni. ki imajo nekaj izkušenj v tem pogledu. Vsekakor se je nekdo moral lotiti tega dneva in številke. Kajti predpust je kratek, in če je to bil Sokol, ima pač korajžo Morda se boste spomniti poletnega sokolskega nastopa v Kamniku dne 13 avgusta 1939, ko je vse grozilo, da bo ves trud in delo zastonj. In vendar je bil to najlepši dan lansKega leta. Tako bomo napravili tudi sedaj. Ker pa bomo pod streho, se ni treba bati niti dežja niti snega, še manj mraza, nasprotno vroče vam bo in hladiti se boste morali z vsem mogočim Sicer pa bo hladilnih sredstev dovolj na razpolago in to prav finih stvari Kar boste na plesu zapravili do šlo vse v najboljši namen Saj veste kako pridno zbiramo sredstva za naš sokolski dom. ki ga že letos želimo graditi. Gotovo v predpustu ne boste ^eč napravili taKo dobrega dela; združili boste prijetno s koristnim in pomagali naši dobri stvari Vabmo Kamničane »n ikoll-čane. pa brate tn sestre !z Domžal. Mengša Radomelj in drugod. Cim več nas bo, tem lepše in prijetnejše bo 1n gotovo se 00 še nudila prilika, da vam vašo podporo bratsko vrnemo Vabimo tud i.juhli^n-Aane, lo so v tem pogledu sicer morda razvajeni, vendar le včasih sprememba mnogo vredna Prometne zveze sc Imenitne tako za Kamn k kakor nazaj tako ia bo za ples m veselje dovolj Aasa Začetek bo ob 20 Pridite saj veste da je sokolski ples samo enkrat v letu* HM M PgHH9&nfli« ll. f*H!r»f<»: Japoitsko-ameriška tekma v oboroževanju Zedinjene drŽave hočejo doseči, da bo njihovo razmerje do japonske vojne mornarice S * 3 Clagovna tržišča 2ito ■f Chicago, 11 t m Začetni tečaji pšenica za maj 102 1250. za julij 99 50 za sept 98.8750, turščica: za julij 58 50. + VVinnipeg, 11 t m Začetni tečaji pšenica: za maj 87 50. za julij 88 75 + Novosadska blagovna Lorza C11. t. m.) Tendenca nesDtem Pšenica: baška oke Novi Sad 193 - 195; gor. b 194 — 196. srem 193 — 195; slavonska 193 — 195. ladj. Tisa 197 — 199; rt: baška 152 50 -155 Oves: baški, sremski ln slavonski 150 - 152 Ječmen: ba?kl In sremski 64'65 kg 165 — 170 Koruza: baška uovf U4 _ H5; nova par teta Indjije 116 — 118. l\Ioka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 290 — 300; »2« 270 -280; »5« 250 — 260; »6« 240 — 250; »7« 200 — 210; »8« 130 — 135 Fižol: baški sremski beli brez vreč 380 - 385 Otrob": baški in sremski 116 — 118; ban 114 -116. Naše gledališče DRAMA Petek. 12.: zaprto. (Generalka). Sobota. 13.: Profesor Klepec. Krstna pred stava Premierski abonma. Nedelja. 14. ob 15.: Kozarec vode. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Kupčija s smrtjo. Izven. Znižane cene od 20 d n navzdol. OPERA Petek, 12.: zaprto. Sobota, 13.: Traviata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac tn Antona Dermote Nedelja. 14. ob 15.: Pri belem konjičku Izven Znižane cene Ob 20.: Frasqui ta. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenac 6ENTJ A KOBSKO Gl EP » LISCE Začetek ob 20 15 Sobota. 13.: Ujež (Udruženje Jugoslo emancipiranih žen). Nedelja 14.: Ujež (Udruženje Jugoslo emancipiranih žen). CELJSKO OT,EDA LISCE Petek, 12.: Via mala Gostovanje uuul. ■kega gledališča^ Tokio, 11 lan br V tukaKn^b politi* ■ iih h so vzbudile «ilnu zan n>ante zja ve ki jib ie pod«: tel amenav Stark te med iruc-rr naglasi' da mo -aio Zed<<000 mož Sew York 11 jan br Henrv Stimpson. anek v katerem se zavzema zs jdločno ameriško politiko proti laponski Snmpson utemeljuje potrebo da Zedinjene države prepovedo izvoz vseh surovin in izdelkov na laponsko. ki bi ji mogle služiti v vojne svrhe KonSerenca arabskih držav Rim. 11 jan. p. Dopisniki Italijanskih listov poročajo tz Kana, da v posameznih državah bližnjega vzhoda pospešeno nada-ijujejo oboroževanje in utrjevanje mej. Veliko zanimanje je Izzvala tudi vest o skorajšnji konferenci zastopnikov arabskih držav, za katero se pa še ne ve, kdaj tn Kje bo sklicana Konference se bodo udeležili zastopniki vseh arabskih držav zaradi organiziranja odpora proti morebitnemu napadu Sovjetske Rusije na bližnjem vzhodu. Pogajanja so v teku. predvsem med državami, ki so podpisale saabadadskl pakt. Gre za osnovanje velike arabske fronte, panisiamske akcijske unije, v katere okviru bi vsaka država ohranila svojo samostojnost in neodvisnost, v kateri pa bi se združile v primeru potrebe za skupno vodstvo vojne. Pogajanja se vodijo pod vplivom francoske in angleške diplomacije. Novi vofaški ukrepi v Romuniji BukareSfa, 11 jan br V pretekli noil Je bil objavljen dekret s katerim se znatno razširjajo dosedanja »ako zvana vojna področja Za vojno področje je bila na novo proglašena vsa rumunska obala do razdalje 8 km od morja delta Dunava vsi rudniški revirji, področja petrolejskih vrelcev, vse industrijske luke vsi drugi industrijski centri ter vse plovne reke Doslej so veljale za vojna področja le utrdbe in njihova neposredna okolica. Večerno francosko vojno poročUo Parit 11 ian br Vrhovno poveljstvo ■e nocoj objavilo nasiednje 260 vojno po> -očilo; Ojačeno delovanje topništva n* obeh straneh 2 \ahne so b*le tudi letalske akcije z obeh strani Eno sovražno izvidniško letalo ie bilo sestreljeno nad francoskimi črtami. »JU*. It & Petek, 12. L 1940. Poljska vojska v Franciji Oddelek poljskih legij v Franciji koraka mimo prezidenta Kackiewlcza Lena v ogromna zvezi® Nenavadne nebesne pri- kadili v Nemčiji Iz Pomorjanskega poročajo, da so tam v noči od 7. na 8. januar opazovali nenavadno močan polarni sij. Pojavil 3e je naj-prvo kot rdeč, v zeleno prehajajoč sij med oblaki in se je počasi pomikal proti severozapadu. Po treh četrtih ure se je spremenil v svetlo bel soj, ki je razsvetlil noč kakor r.oesečna. Podoben pOjav so opazovali tudi na Meklenburakem. V zgornjem Harzu pa so opazovali v času zadnjega ščipa nenavadno nebesno prikazen, ščip je plaval na zapadnem nebu. Ob 6. zjutraj so šinili iz njega štirje enakomerni žarki, ki so prehajali v ost, teko da. je b Qa luna poaohna opomni zvezdi. Olcrog te tverbe je nastal ozek svetlobni krog, nad tem pa širok svetlobni pas, Id je žarel v vseh mavričnJi barvah. Kariera Mclutov- Da imajo v Sovjetski Rusiji mnoge ženske vodilna m^sta v vladnih krog1 h, je znano malokdo pa ve, da je med njimi tudi žena sedanjega zunanjega ministra Mo-lotcva, oziroma da je biia, kajti nje samostojnost in odkritost v kritiki sta ji pravkar prek:ni!a sijajno kariero. že leta je Pavlina Molotova, lepa, elegantna in samozavestna ženska, imela v Moskvi velik vpliv. Stal' n sam jo je pro-težiial. Pred vsem je organizirala novo rusko kozmetično industrijo in jo krnau privedla do vifJOKe stopnje. Ko je v prvih le-th sovjetskih republik prodaja lepotlčnih pripomočkov zastajala, ker je bilo prepovedano uvažati tuje blago, so se make ženske le težko privadile novim razmeram v tem pogledu in zavidale so tujkam, ki so si lahko privoščile nego svoje lepote. Tedaj si je Pavi1 na Molotova rekla, da bi tu slovarja Marsikatera poteza ljudske latinščine gre na račun vojaščine, ki je svojo govorico širila med rojake. Tako so prišli v Italijo pojmi: daca, bodalo, jatagan iz pokrajine Dakov, franc. dague; oppidum, utrdba, mesto, in turpis, sramoten (oboje lz pun-ščine). Vojščaki so zatrosili po Evropi češko pištolo (pišt'al) ln houfnico (franc. cbus, nem. Haubitze)). Na takem romanju so se izrazi često obrusili. »Mercatante« se je v Loškem potoku zasidralo kot M^h-tajnar. Apeninski polotok, ki je zlasti črpal pojme iz Grčije, močno oddaja svoje pridobitve proti severu. Vendar člančlč go-renjega naslova v J. 28. XII. daje Italiji preveč. »Kasarna« vojašnica ni iz it. časa + arma, pač pa iz lat. podstave quaternus (po štirje) preko provencalske oblike ca-zerna, ki se je zanesla v frc. caserne ln it. caserma, šp. in p g. caserna — za 4 vojake določena stražarnica. »Kazemata«, utrjeno vojaško bivališče, sega na grško »ch&sma-ta«, množ. od »chasma«, razpoka, reža, prepad. Beseda se pojavi v 16. stol. po Italiji v pomenu »kaponjere«, pokrit strelski jarek, kakršni so se vlekli pred glavnim prekopom okoli trdnjave. Laška usta so izreko olajšala kot na pr. eristianesimo. »Ch&sma« je iz glagola ch&-sko, ch&ino sorodno z nem. gahnen. lat. hiare, slov. zijati, zevati, zehati (kar so Gorenjci naslonili na zdihovati ln pravijo: zdehati). Po korenu ln pomenu je ch&sma naš zij&t, f. zijut, m. zijava (vse oblike značijo: brezdno, mlamol, pondr). Podrobnosti glej MeyerLiibke, EWB roman. fipr. 1937. A. D. Ijeve žene, sasno* © 0 9 zavestne Rusinje mogla, pomagati samo domača korametlč- na industrija. Z vnemo se je lotila študija ▼ ameri-£ki!ii mestih in je potem organizirala domačo ndustrijo toaletnih mil. pudrov, ust-ničnih črtal in drugih takšnih stvari. Krna lu je bilo v tej industriji zaposlenih na tisoče delavcev. Z geslom »Lepotilnt pripomočki niso noben luksus, temveč potreba« je stpravljala ruske proizvode na trg. Samozavestno je Ichko izjavljala: »MSorj mož obdeluje dtuše, iaz pa obraze«. Pozneje se je lotila tudi drugih orga-nizatomih del. Fcstala je vlcdkomisorka državnih ribam, pripravljala se je, da se vzpne na druge stopnje diplomatske kariere, bila je imetnica Leninovega reda, ki ga podeljujejo le redkim ljudem. Bila je skratka zelo sposobna ženska. V zadnjih tednih pa j« tvegala odkrito kr.ttko Staicnove politike bi politike svojega moža. To ni ostalo nekaznovano. Po izredni karieri Je prisiljena ,da zapusti svoja mesta ln stopi v senco. Poosebljena večna mladost Romunski medbanci se bevljo t« čam m neko Maztjo Antonescovo, ki utegne po vsej priliki zasenčiti znamenito rečno mte- do N ki on de Lenclos. Marija Antonescu je prav«. podobe «6-ne mladosti. VsEukdo, ki jo vidi, ta je n* pozna, jo cera. na 20 do 22 let. V resnici je pred kratkim obhajala 66. rojrtal dan in je že nad 39 let poročena, ie davno ima kopico vnukov. V svojem življenju nI bilo nikoli resno bolna, a d tudi nikoli ni mogla privoščiti nege svoje lepote. Delati mora kakor milijoni drugih žensk, da lahko živi Odstopivšl prezident Poljske Ignac Mo&čl-eld se je pripeljal na zdravljenje v Švico. Fotograf ga Je posnel v družbi njegove soproge pri odhodu iz hotela v Fribcurgu Dva ujeta Rusa Finski vojaki so ujeli dva vojaka rdeče vojske. Ta posnetek roma zdaj Sirom sveta Vtakl itidd v bofW Kako je umrl Vasenius Te dni so sporočili, da je med drugimi znamenitimi finskimi športniki v bojih z Rusi padel tudi Birger Vasenius, svetovni mojster v umetnem drsanju. Kot vodja majhnega oddelka je prejel nalog, naj gre na pomoč izvt dni skupdni, ki so jo Rusi napadli na nekem otoku Ladoškega jezera. Ko je Vasenius s svojima možmi dospel do nekega goasdnega roba, je opazil, da hočejo Rusi na otok izkrcati čete. Pognal se je s svojima ljudmi proti njim in jih vrgel nazaj. V borbi pa ga je zadela krog-la ta je obležal mrtev. Pred stoletnico čajkovskega V Moskvi je bil obrazovan poseben odbor, ki Ima nalogo pripraviti vse potrebno za proslavo stoletnice rojstva skladatelja Čajkovskega. Mošcicki v Švici Posnetek s severnega bojišča pri Pečcngl »Zgrabite jih za želodce!" »Vojno proti poljskim kuhinjam« imenujejo vojni poročevalci novo taktiko, s katero so si Finci z najmanjšo uporabo si in z neznatnimi žrtvami omogočili zadnje zmage pri Suomussalmiju ta drugod proti neprimerno večjim oddelkom ruske vojske. Ta taktika obstoji v tem da Finci obkolijo na^piotn, ka ta potem počakajo nekoliko dni, preden preidejo v napad, da bi najprvo glad ta mraz razdrla nasprotnikovo odpornost. Bitka pri Suomussalmi ju se je izvršiHa popolnoma v tem znamenju. Z neizprosno točnostjo so finski strelci, ki so se pojavljali nepričakovano s svojimi smučm. m enako brao izginjali, pobijali ruske sle. donašalce jedli L" transportne kolone. Ti finski strelci so se znali v ozemlju ki ga poznajo do zadnje pedi. mojstrsko skrivati. Vrhovni poveljnik Mannerheim je Finska vojna proti poljskim kuhinjam kot dopolnilo svojega splošnega načrta uporabil poleg tega posebne oddelke, ki so opazovali stanje in gibanje glavnih formacij obkoljene 44. ruske div.zije. V trenutku, ko je bilo jasno, da sta začela nedostatr.a oskrba ta ledeni mi-aa razkrajati moralo boljfie viških čet, so pričela finska letala bombardirati koncentracije nasprotnikove vojske, s čimer so se Finci zopet izognili upai abi lastn.-h pehotnih oddelkov ,kar bi zahtevalo od njih mnoge izgube. Letalske patrulje so celo nad ruskim ozemljem nadzirale ter preprečevale dovoz. Smotre no sodelovanje majhnih smuških enot ta naj spre tnejša izraba podnebnih prilik sta omogočila a patruljno vojno ančenje cele ruske divizije, ki je štela 18.000 mož. Finci so utegnili ujeti komaj tisoč mož. a le neznatni os tank. sc se rešli na rusko ozemlje. Vse ostalo je obležalo na bojišču. Usoda dveh finskih športnikov Pred dnevi so listi poročali, da je finski tekač na dolge proge Tamila mrtev Zdaj se pojasnjuje zagonetka njegovega nestan-ka. Tamila se je boril na karelskem bojišču ln se je moral skriti ruskim zasledovalcem. Pet dni je begal po gozdovih, da je ušel Rusom, nato se je vrnil k svojemu oddelku. Drugače pa je z znanim metalcem kopja Nlkkanenom. Mož je bil na bojišču hudo ranjen. ie še ne veš, zdaj izveš da sta v bližini Ware, na severu Londona, trdila dva zatemnjena vlaka. K sreči ni bil noben potnik ubit, našteli pa so 25 ranjenih; da so Imeli ▼ Berlinu ln severni Nemčiji te dni rekordni mraz 20 stopinj; da je v Ameriki zamrznila reka Hudson, ki je pokrita z 20 cm debelim ledom; da se je v Taldl na Portugalskem zrušilo Improvizirano gledališče, v katerem je prisostvovalo predstavi 150 otrok. Vsi so bili precej hudo ranjeni; da so ▼ nedeljo ob 21. url potresomernI aparati zabeležili potresni sunek v kantonu GraubOnden v Svlci; da so prošle dni prispeli na francosko bojišče prvi oddelki britskih kolonialnih vojakov; da je angleški kralj zapustil Bucking-hamsko palačo v Londonu ter se preselil s kraljico ln obema hčerkama v graščino Sandrlngham; da je angleški poslanik ▼ Moskvi Seeds prispel v London; da pripravljajo belgijski in nemški kinematografski lerralcl film, ki bo prikazoval Rubensovo žlvljenle; i je žlrafa tista žival, ki ne daje od sebe nobenega glasu. Hrana od gobca do popolne prebave v njenem telesu napravi okoli 80 m dolgo pot. Dvajset drsalcev utonilo Belgijski Ust »Le Solr« poroča lz Amsterdama, da je utonilo pri otoku Markenu dvajset oseb, ki so se drsale na nekem zamrznjenem kanalu. Led nI bil dovolj močan, da bi zadržal njih težo ln se je nenadoma udri. Vsi drsalci so popadali v vodo ln utonili, preden so jim prišli na pomoč. NAMESTO ANEKDOTE Kodanj, 11. jan. s Neki danski ribič pripoveduje sodobno ribiško zgodbo. Pravi, da je lovil ribe ob severni obali Jtitlanda, ko se je nenadoma ujel težak predmet v njegovo, veliko mrežo. Začuden je ribič pogledal, kaj bi to imelo biti, pa je zagledal iz vode periskop ln ugotovil, da je ujel celo podmornico 10 minut se je podmornica skušala osvoboditi iz mreže in res se ji je končno posrečilo pretrgati mrežo in zbežati. Z obžalovanjem ugotavlja ribič, da mu je dragoceni plen ušel. VSAK BAN ENA »Nocoj bi rad povedal Katricl, da jo imam rad, pa ne vem, če bom imel dovolj poguma ... « (»Polltiken«) MICHELZfiVACO: 9 ROMAN. četvorica je hrope in stokaje združevala svoje obupne napore in pritiskala z rameni, s komolci, s koleni.. Kakor norci so se zaganjali v ta vrata, ki niso bila zaklenjena in ki jih je bilo treba samo potegniti navznoter .. dokler jih niso nazadnje vlomili in v brezumnem begu planili iz obsedene dvorane, iz prekletega dvorca... na ulico, in odtod v cerkev Refugium peccatorum, kjer so jih našli onesveščene pred omrežjem velikega oltarja ... Šele čez mesec dni. ko so ozdraveli od vročice in okrevali od silnega duhovnega pretresa, so bili zmožni pripovedovati o svoji neverjetni pustolovščini Svoje navedbe so do pičice ponovili pred najvišjim inkvizicijskim sodiščem, kakor pričajo zapisniki. Na podlagi njihovih izjav je krvnik mizo slovesno sežgal na morišču v navzočnosti pobožnih bratovščin. duhovščine in neštevilnega ljudstva, ki se je bilo zbralo od blizu in daleč Caniedov dvore^ so podrli Na njegovem mestu je četvorica na skupne stroške postavila spokorno znamenje. 1 Okultni pojav »telek^neze«. ki ni človeku nagih dni tako nerazumljiv niti tako strašen kakor ljudem tiste praznoverne dobe. Don Juan Tenorio je bil Izginil. V Sevilji ga niso videli nikoli več..« In dolgo, še dolgo so se ljudje drht£ prekriževali, kadar so šli mimo spominskega napisa, ter ponavljali drug drugemu od ust do ust: »To je kraj, kjer je stala miza, na kateri je don Juan podpisal svojo pogodbo s peklenščkom.« vn Kapelica frančiškanskega samostana Bilo je sedmi dan po dogodku — Caniedo, Zafra, Veladar in Girena so še ležali in bledli — jasno jutro sedmega dne po smrti Christe de Ulloa. Na dvorišču guvernerske palače je čakala dvojica čvrstih, do zob oboroženih oprod na krepkih konjih, med tem ko ju je več častnikov obsipalo z naročili in priporočili. »Prav, prav,« sta odgovarjala vrla fanta, »z življenjem sva porok zanjo; saj veste, da sva bila na Artoiškem in v Italiji!« »Gorje mu, kdor se približa! Dober večer, tovariš: konici najinih rapirjev sta a la disposicion de usted!« Neki konjar je držal za uzdo enega tistih ličnih in žilavih andaluških konj. ki so pod imenom »ji-nietes« sloveli po vsem svetu. Konj je imel žensko sedlo. In zdajci so se vsi odkrili: na vrhu stopnic se je prikazala Leonora de Ulloa, spremljana od dvor-nika, družabnic in častnikov. Nosila je obleko iz sivega žameta z dolgim krilom in stisnjenim žx- votcem; za pasom ji je viselo kratko, ostro bodalo, pravo bojno orožje. Krenila je po stopnicah nizdol, Se spotoma na-tikaje rokavice iz jelenjega usnja, ki so ji segale do komolcev. V njenih gibkih kretnjah je bilo toliko naravnega ponosa, in bledost je dajala njenemu milemu, nekoliko shujšanemu obličju tako ganljiv izraz, da so prihajale služabnikom solze na oči in da so vojaki sami pri sebi godrnjali kletvice, s katerimi so skušali izraziti svoje češčenje in občudovanje. »Vse vas kličem za priče,« Je trepetal dvornik, »vse vas prosim, da si zapomnite, da je to proti moji volji in celo proti volji gospoda višjega dvor-nika.« »Potolažite se,« Je krotko rekla Leonora. »Guvernerja de Ulloa ne morem obvestiti ne s pismom ne po slu. Sama moram do njega... Bog daj, da najdem besede, ki povedo očetu, kaj se je zgodilo, ne da bi ga umorile...« Prsi so se ji napele in glas se ji Je utrgal. »A da bi si vzeli vsaj zadostno spremstvo, za Boga, vsaj dovolj ljudi s seboj.. .€ »Potovati moram hitro. Bodite brez skrbi. Hrabrost mojih spremljevalcev mi je znana, in vrhu tega imam svojega iskrega Morena,« je dejala in počehliala konja po lepi glavi. »Oh. Moreno, to pot ne odhajava na vesel potep ob bregovih Guadal-quivirja.. Pojdiva zdaj, Elvira, vi drugi pa me počakajte tu.* Krenila je proti izhodu na uličico de los An-jeles, ki je ločila dvorec od frančiškanskega sa- mostana. Samo to uličico je bilo treba prekoračiti. pa si stal v kapelici svetega Frančiška. Bila je zgrajena v gotskem slogu, toda z mnogimi mavrskimi primesmi. Sezidal jo je bil okrog leta 1406. don Ruy Melhior de Ulloa — s pogojem, da bodo imeli on in njegovi potomci tu svoj grob. Elvira je obstala pred korom, pokleknila in se priklonila do tal. Leonora je stopila skozi ogrado in zavila okrog velikega oltarja. Tu, pod apsido, se je širilo podzemlje, kier so počivali gospodje Ullojski. Vhod je zapirala mogočna granitna plošča, ob zglavju katere je stra-žil gologlav vitez iz marmorja, s čelado ob nogah, z železnimi rokavicami, položenimi čez križ svojega meča. Na tem kamnu so se drugo pod drugim vrstila imena tistih, ki so spali v grobnici, od dona Ruya Melhiorja do Mariie Elizabete, soproge guvernerja dona Sancha. Pravkar so bili začeli vklesavati zadnji napis, a ta še ni bil do-gotovljen; dleta so ležala na plošči ter čakala, da se vrne kamnosek na svoje delo... Napis se je glasil: Leta 1539., 19. dne novembra v svoiem dvajsetem letu preč'sta in prepobožna Reyna - Cris .. Pogled na razmetano orodje, na nedokončani napis, na okrnjeno ime. ki je živo zbuialo predstavo strtega življenja, vse to je sprožilo v Leonori vihar bolečine. Spustila se je na kolena, si zakrila obraz s komolci in obupno zaihtela.