7 PREDGOVOR Vsaka knjiga ima svojo preteklost. Tako tudi pri- čujoča. Je plod sprememb v raziskovalnem in instituci- onalnem okolju, ter sprememb na mati čni ustanovi. In na tem mestu je potrebno nameniti nekoliko ve č besed ozadjem, ki so v spletu okoliš čin privedle do objave te knjige. Pred desetimi leti smo z za četkom programskega financiranja v letu 1999 na Inštitutu za novejšo zgo- dovino oblikovali posebno skupino za raziskovanje go- spodarske in socialne zgodovine. Poslanstvo program- ske skupine je bilo, in je še, opredeljeno kot dolgoro čno in sistemati čno preu čevanje gospodarske in socialne zgodovine slovenskega prostora v kontekstu evropskih razvojnih zna čilnosti v 19. in 20. stoletju. V tem pristo- pu je bila, in je še vedno, edinstvena znotraj Slovenije. Izven te skupine, zunaj Inštituta za novejšo zgodovino, je tovrstnih raziskav malo, celo zelo malo, so sporadi čne in necelovite. Nedvomno je to na eni strani prednost, a hkrati tudi izjemno velika odgovornost. Velika odgovor- nost tudi zato, ker je skupina sorazmerno maloštevilna, kompleksnosti in razsežnosti raziskovalnega polja pa izjemno široke, tako v časovnih koordinatah kot vsebin- skih opredelitvah raziskovalnega podro čja. Oblikovanje programske skupine je sovpadalo z metodološkimi in vsebinskimi premiki znotraj zgodovi- nopisja v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stole- tja. Spremembe so bile mo čno o čitne na področju go- spodarske in socialne zgodovine, kar je omogo čilo usta- novitev posebne programske skupine. Z delom te sku- Predgovor 8 pine se je gospodarska in socialna zgodovina povsem etablirala ob drugih zvrsteh zgodovine. Vzpostavila se je kot samostojna poddisciplina histori čne znanosti, kar je pomenilo tudi zaklju ček procesa njenega konstituiranja znotraj slovenskega zgodovinopisja in intelektualnega prostora. V preteklih desetih letih se je njena sestava spreminjala, saj so odhajali starejši kolegi, prihajali pa mladi, zlasti po zaslugi programa »mladi raziskovalci«. Struktura skupine je danes uravnotežena, saj združuje več generacij zgodovinarjev, kar omogo ča ploden dialog, sproten in samodejen pretok znanja in izkušenj. Znotraj skupine tudi raziskovalno usposabljamo mlade razisko- valce in kolegico na doktorskem študiju, kar bo zaradi predvidenih upokojitev omogo čilo ohranjanje strokovne ravni in obsega raziskav tudi v prihodnosti. Ob tem je potrebno opozoriti, da bi morali v prihodnosti v še ve- čji meri poudariti interdisciplinarno naravo raziskoval- nega dela skupine, kar bo terjalo nadaljnjo kadrovsko širitev, ne samo zaradi pri čakovanih upokojitev, tem- več zaradi širjenja in poglabljanja raziskav. To je toliko bolj pomembno, ker je podro čje gospodarske in socialne zgodovine eno najhitreje razvijajo čih se podro čij znotraj evropskega/svetovnega zgodovinopisja in to ne samo po vsebinski plati, temve č predvsem po inovativnih meto- doloških pristopih in razvijanju novih analiti čnih orodij. Po zaslugi raziskovalcev iz te skupine je bil histo- ri čno obdelan nemajhen del slovenske gospodarske in socialne preteklosti, kar nameravamo v prihodnosti še poglobiti in celostno zaokrožiti. Hkrati so bili po zaslugi dela te skupine v slovenski prostor vneseni novi me- todološki pristopi na podro čju gospodarske in socialne zgodovine, lastni sodobnemu evropskemu in svetovne- mu zgodovinopisju. S tem je bil vsaj malo ublažen zao- stanek, ki ga na tem podro čju beležimo v Sloveniji. Po zaslugi raziskovalnega dela in rezultatov te skupine je omogo čena komunikacija in vklju čevanje slovenskega zgodovinopisja v mednarodno izmenjavo znanja in iz- kušenj. Po teh besedah, ki ozna čujejo vlogo skupine in pomen znotraj raziskovalnega prostora, je smotrno ob koncu nameniti nekaj prostora še predstavitvi našega dela. Raziskovalno delo, ki ga izvaja raziskovalna sku- 9 PREDGOVOR pina je široko in raznoliko v vsebinskem in časovnem oziru. Vse to delo je razvidno iz obsežne bibliografije skupine. Samo v zadnjih petih letih smo objavili krep- ko prek 400 bibliografskih enot. V tej številki prevla- dujejo izvirni znanstveni članki v revijah ter poglavija v monografijah, tako na doma čih kot tujih tleh. Potrebno je tudi izpostaviti rubriko znanstvenih avtorskih mono- grafij. V navedenem obdobju so člani raziskovalne sku- pine objavili kar 10 znanstvenih monografij. V vsej tej raznoliki paleti predstavitev našega raziskovalnega dela pa smo pogrešali skupen nastop skupine v eni mono- grafiji, ki bi predstavila vso pestrost naših raziskovalnih tem na enem mestu. In tako se je tudi porodila ideja za pri čujočo monografijo. V njej smo želeli predstaviti posamezne etape modernizacije slovenskega prostora v razsežnostih 19. in 20. stoletja. Vsebino smo razdeli- li v štiri poglavja: na modernizacijo stroke, gospodar- stva, socialnega življenja in podobe tranzicije. Na ta na čin zaobjamemo celoto našega raziskovalnega dela v histori čni perspektivi zadnjih dveh stoletij, od za četkov družbene in gospodarske modernizacije v obliki proto- industrializacijskih procesov do nedavne ekonomske in socialne ter vrednostne transformacije slovenske druž- be ob koncu 20. stoletja. Žarko Lazarevi ć Aleksander Loren či č