Cena t Din
Upravmfitvo; LjuDijana, Knafljeva b p- Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 8125. 3126. tnseratm oddelek: Ljubljana, Selenburgove ui. — Tel. 3492 in 3392. podružnica Maribor: Grajski trg
«_ 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 dim. Za Inozemstvo 40 din.
U rednlštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon St 2458. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
EX KSt 5/40—16.
V IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA
KRALJA!
Okrožno kot zborno sodišče v Ljubljani je vsled naredbe z dne 30. julija, s katero je bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 14. avgusta 1940 javno pod predsedstvom s. o. s. Bre-Ilia Ivana, v navzočnosti s. o. s. dr. Felacher Julija, s. o. s. dr. Pompe Leona kot sodnikov ln adv. pripravnika Stajnko Cirila kot zapisnikarja, v prisotnosti zasebnega tožilca Jevšnikarja Viljema in zastopnika zasebnih tožilcev dr. Vorši-ča Josipa, adv, v Ljubljani, prostega obtoženca Ravljena Davorina, in' branilca dr. Krivica Rudolfa. adv. v Ljubljani, o obtožbi, katero sta dvignila zasebna tožilca Lupše Martin in Jevšnikar Viljem zoper Ravljen Davorina, zaradi prestopka po čl. 52 z. o t. in Je po predlogu stavljenem DO tožiteijih, naj se obtoženec kaznuje v smislu obtožnice dne 14. avgusta 1940 razsodilo tako:
Obtoženec Ravl jen Davorin, zakonski sin pok. Jožefa in pok. Marije Ravljen, rojene Sodič, rim. kat. vere, rojen v Šoštanju dne 7. XI. 1898, stanujoč v Ljubljani, Stari trg štev. 7., pristojen v Ljubljano, urednik »Jutra«, ože njtin, je kriv, da je kot urednik dnevnika »Jutro« v Ljubljani objavil dne 2 4. 1940 v 75. številki letnika XXI na 4 strani v prvi koloni izhajajočega dnevnika »Jutro« pod naslovom »Razpuščena družba« članek, v katerem med drugi.stoji:
3-Šedaj bosta imela tudi gospoda kaplana več časa, da se posvetita bolnim in starcem, ki so zaradi njune dosedanje prezaposlenosti ostali po velikem delu brez velikonočnih zakrar.er.tov. Tudi gospod župnik bo znatno razbremenjen in se bo mogel posvetiti z večji vnemo svojim poklicnim dolžnostim. I tako bo njegov energičen ukrep koristil obči morali v naši iari, koristil bo verskemu življenju in morda ne ostane brez sa do v za ono pravo dušno pastirstvo, ki je vrhov na dolžnost vsakega dobrega duhovnika.« —
Zakrivil je s tem prestopek klevete po čl. 52/1. ln UI z. o t. in se vsied tega obsodi, po čl. 56/11 z. o t. z uporabo §-a 71/5 k. z, na 500 din in 200 din, skupaj torej na 700 Din.— denarne kazni, plačijive po čl. 40 z. o t. v 8 dneh po pravnomočnosti sodbe in spremenljive v slučaju neizterljivosti v 12 dni zapora; po čl. 62 z. o t. v plačilo rr.aterjalne odškodnine v zneskih po Din 300.— vsakemu Izmed zas. tožiteljev, ki se mora plačat: v smislu čl. 40,111 z o. t. v 14 dneh po pravnomočnosti te soobe; nadalje po čl. 63 z. o t., da more dati objaviti sodbo v celoti na svoje stroške na čelu lista v eni izmed prvih dveh številk dnevnika »Jutro«, ki izideta po do-stavitvi pravomcčne sodbe v roke obtoženca: po §§ 310 in 314 k. p. v plačUo izterljivih stroškov kaaenskega postopanja m ev. Izvršitve kazni v 8 dneh po pravnomočnosti sodbe in po § 314 a k. p v plačilo povprečnine v znesku din 500.—
Razlogi.
Nesporno je, da je bil inkriminirani članek objavljen v dnevniku »Jutro« dne 2. aprila 1940 in da je obtoženec urednik tega dnevnika. Ker ni imenovai pisca članku, odgovarja sam v smislu zakona o tisku in ga ne opravičuje zagovor, da je bil članek objavljen brez njegove vednosti. Zasebna tožilca v lnkriminiranem članku sicer iii-sta imenovana po imenih, vendar pa sta v članku drugače jasno ofznačena, tako da so gla som izpovedb pric Lasbacherja Antona, Kompa na Vaientina. Goriška Ivana, Lekšeta Jožefa, Turn^ek Marije m Linigoja Julijana ljudje v Vojniku in okolici, ki poznajo krajevne razmere ln udejstvovanje obeh zas. tožilcev, po prečita-nju članka takoj vedeli, da sta z člankom miš ijena edino zas. tožilca, ki sta kaplana v Voj-niiu. Ce.oten članek se namreč giasi:
»Razpuščena družba: Iz nekega lepega kraja na štajerskem nam poročajo: 2e več iet so naši dobri in verni možje obsojali, da je gospod župnik prepuščal nošenje neba pri velikonočni in teiovski procesiji mladini fanto.n v rdeče opa sanih uniformah. Govorili so, da se to ne spodobi, češ politika je ena stvar, procesija pa druga in nositi nebo je star privilegij uglednih go-apsdarjev v fari. Letos za Veliko noč pa so nasi očanci zopet prišli do svoje stare pravice. Nebo je bilo izročeno njihovim preizkušenim rokam. Se več. Uniformiranih fantov in deklic v pečali ni bilo niti v procesiji več. Med pobožnim ljudstvom je vršalo in povsod si mogel slišati izraze zadovoljstva nad tem dejstvom. Kaj se je zgodilo? Gospod župnik je bU na veliki četrtek slovesno razpustil i fantovski odsek i dekliški krožek! Vsa iara se je oddahnila. Očetom in mani.cam, ki so že delj časa zaskrbljeno pošiljale svoje sinove in hčerke na sestanke PO in DK. je oadla težka mora z duše. Bil je že skrajni cas. Maogi člani FO in DK so se bili povsem vdal! posvetnemu veseiju. V Društvenemu domu so pogosto ralali. plesali in pili do zore. Zlasti hudo je bilo na SUvestrovo. Ali kmalu se je odkrilo, da se godijo še hujše reči in škandal je izbruh nil neke noči v hiši posestnika, ki je bi! od.sel od. dorr.a, a se je nenadno vrnil in odkril posebno vrsto stare igre o miših, ki se Imajo dobro, ka-dsj mačke ni doma. Seveda je vsa fara gospodu župniku hvaležna. Sedaj bosta imela tudi go-spcida kaplana več časa, da se posvetita bolnim Sn staj-cem, ki so zaradi njune dosedanje prezaposlenosti ostali po velikem delu brez velikonočnih zakramentov. Tudi gospod župnik bo znatno razbremenjen in se bo mogel posvetiti z večjo vnemo svojim poklicnim dolžnostim. In tako bo njegov energičen ukrep koristil obči moral: v naši fari, koristil bo verskemu življenju in ' morda ne 06tane brez sadov tudi za ono pravo dušno pastirstvo, ki je vrhovna dolžnost vsake gs, dobrega duhovnika.«
V tem članku izrecno zatrjuje o zasebnih to-fclcih: »Sedaj bosta imela tudi gospoda kaplana več časa, da se posvetita bolnim in starcem, ki so zaradi njune dosedanje prezaposlenosti ostali po velikem delu brez velikonočnih zakramentov.« Inkriminirani članek očita zas. tožilcema, da se n1i>ta o velikonočnem času posvetila bolnim ln starcem, ki so radi njune dosedanje prevelike zaposlenosti ostali v velikem številu brez veliko nočnih zakramentov skratka zanemarjanje dušno pastirske službe.
Obtoženec dokaza resnice sploh ni nastopil. Ker je obtoženec po tisku priobčil o zas. tožilcih nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njiju časti, dobremu imenu in družabnemu ugledu, Je zakrivil prestopek klevete po § 52 z. o. t., za ktero dejanje določa člen 56/11 z. o t. kazen zapora do 3 let in v denarju do 20.000 Din,— Glede na to da obtoženec sam očividno ni bil pisec člar.ka, temveč da odgovarja le kot urednik za svojo malomarnost in zato. ker se je očividno zanesel na pisca in upoštevajoč olajšilne okoino-sti da Je obtoženec dejanje dejansko priznal, da Je neoporečen in da mora skrbeti za družino m upoštevaje. da obtežilno ni ničesar, je soaisce uporabilo doložbo Si-a 71/5 k. z. in izreklo, mesto zapora denarno kazen v znesku 500 Dm m poleg tega še Din 200 kazni v denarju. Po čl. 62 z. o t je sodišče prisodilo vsakemu izmed zasebnih tožilcev materijalno odškodnino v znesku Din 300._. Ostali izreki sobe temelje na zgoraj citiranih zakonitih določilih.
LJubljana, dne 14. avgusta 1940.
Stajnko 1. r.	Brellb 1. r.
Kpna 136/40—2
V IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA!
Apelacijsko sodišče v LJubljani je pod predsedstvom predsednika a. s. dr. Vladimirja Golia v na-«očnosti s. a. s. Strasserja Vinka in Kovača Franca kot sodnikov, zapisnikarja sodnega pri pravnika Fajferja Vladimirja, viš. drž. tožilca dr Kravina Luke v kazenski stvari zoper Ravljena Davorina radi prestopka po čl 52 z. o t vsled priziva zasebnih tožilcev Lupšeta Martina in Jevšnikarja Viljema radi odločbe o kazni zoper sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani z dre 14 3 1 940. opr. štev. IX Kšt 5/40-16. s katero je bil obtoženec Ravljen Davorin spoznan kriv prestopka po čl. 52/1. in II. z. o t ter bil obsojen po čl. 56/11 z. o t z uporabo 5 71 št. 5 k. z, na 700 din denarne kazni, plačljive po ČL ^0 z o t. v 8 dneh po pravnomočnosti sodbe, Kalini kazen se bo ob neizterljivosti zamenjala v 12 dni zapora, po S 310 k. p. v povračilo stroškov kazenskega postopanja, pri čem so se stroški izrekli za izterljive, po 314 a k. p. v plačilo povprečnine v znesku 500 din. ter po čl 62 z. o t v plačilo materialne odškodnine po 300 din vsakemu zasebnemu tožilcu, plačljive po čl. 40/ni z o. t.v 14 dneh po pravnomočnosti obsodbe ter po čl. 63 z. o t, na objavo sodbe, ko je zaslišalo višjega državnega tožilca, v seji odločilo:	_____,
PrLzivu se ugodi in se prvostopna sodba v odločbi o kazni tako predrugači. da se kazen zviša na 2000 din (dva tisoč) dinarjev, plačljivih v 8 dneh (čl. 40 z. o t.) po vročitvi te sodbe, katera kazen se bo, ako ne bo Izterljiva zamenjala
Italijansko - grška
Ker je grška vlada odklonila italijansko ultimativno zahtevo po zasedbi strateških nastoiank. so začele italilanske čete v ponedeljek zjutraj prodirati v Grčijo
Atene, 28. okt. AA. Atenska agencija je davi ob zori objavila: »Davi ob 3. je italijanski poslanik Grazzi obiskal predsednika ministrskega sveta Metaxasa ter mu izročil dolgo noto, katere pogoji so nesprejemljivi. Kolikor je do sedaj znano, je stvar v tem, da bodo italijanske čete danes ob 6. zjutraj vkorakale v Grčijo. Grški narod zaupa v Vsemogočnega in je, zbran okoli svojega vladarja in predsednika vlade Metaxasa, sklenil braniti svojo čast, neodvisnost in nedotakljivost. Grki bodo, če treba, izginili, toda izginili bodo kot možje.«
Atene, 28. oktobra. AA. (Atenska agencija) Davi ob 3. je italijanski poslanik Grazzi izročil predsedniku grške vlade Metaxasu noto italijanske vlade, ki zahteva, da za čas dokler bo trajala vojna z Anglijo, italijanske oborožene sile zavzamejo gotove vojaško važne točke na grškem ozemlju. Italijanski poslanik je še ustmeno pripomnil, da bodo italijanske čete, v primeru če Grčija ne sprejme te zahteve, vkorakale na grško ozemlje danes zjutraj ob 6. Predsednik vlade je odgovoril, da takšen postopek pomeni isto kot napoved vojne.
Z ozirom na bližnji napad italijanske vojske je bil podpisan ukaz o splošni mobilizaciji.
Nj, Vel. kralj je naslovil na grški narod naslednji proglas:
»Grki! Predsednik vlade vam je sporočil, pod kakšnimi pogoji smo prisiljeni iti v vojno proti Italiji, ki ogroža neodvisnost Grčije. V tem velikem trenutku sem prepričan, da bodo vsi Grki, moški in ženske storili svojo dolžnost do kralja in da se bodo izkazali vredne naše slavne zgodovine. Z vero v Boga in usodo našega plemena se bo narod, discipliniran in složen kot en mož boril za svoje oltarje in za svoja ognjišča do končne zm?ge. — V kraljevskem dvorcu v Atenah. 28. oktobra 1940. Jurij II.«
Italijanske objave
Rim, 28. oktobra. AA. (Štefani) V zvezi z napetostjo med Italijo in Grčijo izjavljajo v poklicanih krogih v Rimu, da mnogoštevilnih vesti tujih agencij še ni bilo moči potrditi. Najnovejši proglas Grčije, pravijo v teh krogih, je znatno poostril napetost v ita-lijansko-grških političnih odnosih. Italija je zato prisiljena izdati nujne
ukrepe, da bo kos vsaki morebitnosti, ki bi utegnila nastati zaradi intrig, ki jih je Anglija razvila zadnje tedne v Atenah in v grških teritorialnih vodah. Te intrige pomenijo udarec na grško ozemlje in neodvisnost. Grčija je podlegla angleškemu pritisku, pravijo v teh krogih, zato je ni moči več smatrati za neodvisno državo.
Florenca, 28. oktobra. AA. (DNB) Danes opoldne so v pristojnih italijanskih krogih izjavili spričo raznih glasov, ki so se razširili v tujini v zvezi z grško-italijansko napetostjo: Incidenti, izzivanja, nasilnost in intrige v grškem odseku, so se v zadnjih urah tako zelo nakupičili, da se položaj čedalje bolj poostruje in da je Italija bila prisiljena izdati ukrepe, da bo kos nevarnosti položaja. Obenem, ko so se grški napadi na Albanijo čedalje bolj množili, so se povečale angleške intrige v Atenah tako zelo. da se je zdelo, da bodo od Anglije sledili težki udarci na neodvisnost Grčije in njeno ozemlje, in sicer v najkrajšem času. Ves položaj je takšen, da je zaradi pritiska Anglije, ki skuša s svojimi znanimi metodami utemeljiti svojo intervencijo z dozdevno grško prošnjo za pomoč, prišlo do tega, da se je Grčija odpovedala svoji neodvisnosti. Italijanska vlada je morala zato zavzeti nasproti grški vladi stališče, ki je utemeljeno z zahtevami nacionalne obrambe. O tem bodo pozneje izšle nadaljnje podrobnosti.
Proglas predsednika vlade Metaxasa
Atene, 28. okt. AA. Atenska agencija poroča, da je predsednik ministrskega sveta Metaxas izdal na grški narod proglas. V proglasu pravi, da je prišel čas, ko se je treba boriti za neodvisnost Grčije, za njeno nedotakljivost in čast. Dalje pravi proglas. da je Italija zahtevala davi ob treh od grške vlade, da ji izroči nekatere predele grškega ozemlja za svobodno razpolago, drugače bodo pa italijanske čete danes ob šestih krenile, da same zasedejo te predele. Metaxas pravi v proglasu, da je odgovoril italijanskemu poslaniku, da vidi v takšni zahtevi spričo načina, kako je bila postavljena, vojno napoved Italije Grčiji. Predsednik vlade pravi dalje v proglasu, da bo ves grški narod nastopil kakor en sam mož za obrambo grške svobode in neodvisnosti. Metaxasov proglas se konča s poslednjim stihom pesmi o pomorski bitki pri Salamini, t. j.: končni in najbolj vzvišeni boj.
Kaj je Italija zahtevala
Besedilo italijanske note, ki je bila v ponedeljek zjutraj izročena grški vladi — Zasedba strateško važnih točk
v Grčiji
Rim, 28. oktobra. AA. (Štefani) Italijanski poslanik v Atenah Grazi je davi ob treh izročil grški vladi noto naslednje vsebine:
»Italijanska vlada je morala večkrat ugotoviti, da je grška vlada zavzemala v sedanjem sporu stališče, ki je v navzkrižju ne samo z normalnimi odnosi miru in dobre soseščine med obema državama, ampak tudi s preciznimi nalogami, ki jih grški vladi nalaga njen položaj nevtralne države. Večkrat je italijanska vlada smatrala za potrebno, da pozove grško vlado, da upošteva te naloge in da protestira proti njihovi načrtni kršitvi, ki je posebno resna, ker je grška vlada toleri-rala, da britansko brodovje izrablja za svoje vojne operacije njene teritorialne vode, njene obale in pristanišča, ter je favorizirala oskrbo britanskih letal in dovolila, da se na grškem otočju organizira vojaško-poročevalska služba proti Italiji.
Grška vlada je popolnoma poučena o teh dejstvih, ki so bila večkrat predmet diplomatskih demarš Italije in na katere grška vlada, čeprav bi bila morala upoštevati resne posledice tega svojega stališča, ni odgovorila z nikakršnim ukrepom za zavarovanje lastne nevtralnosti, temveč je ravno nasprotno še okrepila svojo akcijo s tem, da je favorizirala britanske oborožene sile in njihovo sodelovanje s sovražniki Italije.
Italijanska vlada razpolaga z dokazi, da je grška vlada s tem sodelovanjem račn-
v 34 dni zapora. Zviša se tudd materialna odškodnina na 600 (šest sto) Din. za vsakega zasebnega tožilca. V ostalem ostane prvostopna sodba nedotaknjena.
Razlogi :
Ob odmeri kazni je prva stopnja izhajala s pogrešnega stališča, da obtoženec še nI bil kaznovan Ker pa je bil obtoženec radi prestopkov zoper čast po z-o t.že večkrat kaznovan. Je prvostopna kazen prenizka ter se je morala primerno zvišati teko, da odgovarja obtoženčevi krivdi (§ 70 k. z.). Ob odmeri kazni se je upoštevalo tuidd to, da je obtoženec priobčil dopis Jutrove-ga« naročnika Šinigoja, ki je zavračal inkriminirano notico. — Mesto zaporne kazni Je priziv-no sodišče odmerilo 1500 din denarne kazni in kot kumulativno denarno kazen pa 500 din, vsled česar znaša po i 63 k. z. enotna kasen 2000 din. Z ozirom na zvišano denarno kazen, se je zvišala tudi materialna odškodnina (čl. 62 z. o t.)
Apelacijsko sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 9. oktobra 1940.
Dr Golia 1. r.
nala in ga uredila z zvezami vojaškega, pomorskega in letalskega značaja.
Italijanska vlada se ne sklicuje samo na britansko poroštvo, ki ga je Grčija sprejela in ki pomeni del programa akcije, naperjene proti varnosti Italije, temveč tudi na izrečne in precizne obveznosti, ki jih je prevzeia grška vlada, ko je dala na razpolago sovražnim silam, ki so v vojni z Italijo, važne strateške postojanke na grškem ozemlju, vštevši letalska oporišča v Tesaliji in Makedoniji, namenjena napadu na albansko ozemlje.
Pri tej priložnosti mora italijanska vlada spomniti grško vlado na izzivalno akcijo nasproti albanskemu narodu, akcijo, ki jo je vršila s teroristično politiko, ki je nanjo pristala sama grška vlada, in na stalne težnje, da se to delovanje prenese še na drugo stran njenih meja.
Zaradi teh dejstev se je italijanski vladi, čeprav brez uspeha, zdelo potrebno, da grško vlado opozori na neogibne posledice, ki bi jih ta politika imela za Italijo. Vsega tega Italija ne more dalje prenašati. Nevtralnost Grčije je postajala čedalje bolj navadna krinka. Odgovornost za to gre predvsem Veliki Britaniji in njeni nameri, da čim več drugih držav potegne v vojno. Toda odslej je očitno, da je politika grške vlade stremila in da stremi za tem, da se omogoči izpremeni-tev grškega ozemlja v izhodišče vojne akcije proti Italiji. To bi moglo pripeljati do oboroženega spopada med Italijo in Grčijo, spopada, ki ga italijanska vlada želi na vsak način preprečiti.
Zato je italijanska vlada sklenila zahtevati od grške vlade kot poroštvo nevtralnosti in kot poroštvo varnosti Italije, da sme zasesti s svojimi oboroženimi silami, dokler bo trajala sedanja vojna z Veliko Britanijo, nekatere strateške točke na grških tleh. Italijanska vlada zahteva od grške vlade, da je ne ovira pri tem zasedanju in da ne ovira svobodnega prehoda čet, ki naj zasedbo izvedejo. Te čete ne prihajajo kot sovražnice grškega naroda in italijanska vlada ne misli s to začasno zasedbo nekaterih strateških točk, zasedbo, ki so jo narekovale okoliščine in ki je sicer čisto obrambnega značaja, kršiti suverenosti in neodvisnosti Grčije.
Italijanska vlada zahteva od grške vlade, da da takoj vojaškim oblastvom po-
treben nalog da se bo to zasedanje moglo izvesti na miren način.
Ce bodo italijanske čete trčile ob odpor, bodo odgovorile z orožjem, a grška vlada bo nosila odgovornost za nastale posledice.«
Incidenti pred vojno
Tirana, 28. oktobra. AA. (Steiani) Razen o incidentih, ki so se pripetili v bližini Korče in v pristanišču Eda. poročajo tudi iz drugih krajev, ki leže na grško albanski meji, listu »Tomoris o podobnih dogodkih. V zadnjih 48 urah so opazili na šestih mestih ob meji med Prespanskim jezerom in Konispoljem oborožene oddelke. Neka obmejna postaja severno od Korče je v gorah morala zaustaviti šest oseb, ki so bile prekoračile mejo in cel kilometer daleč prodrle na albansko ozemlje. Na obmejnem prelazu pri Karliji, na poti med Arglrokastro in Janjino je okoli 100 grških študentov pod vodstvom svojih profesorjev priredilo sovražne manifestacije proti Italiji. Ta obmejni prehod je bil še od prej stvarno prepovedan vsem albanskim kmetom, ki imajo svoja polja onstran meje.
List »TomorU poudarja, da so to razburljivo razpoloženje med grškim prebivalstvom umetno ustvarili in sicer s posebno
propagando, vsa stvar pa temelji na trditvi, da je Anglija pripravljena poslati veliko število vojakov in letal, da pomaga Grčiji pri vdoru v Albanijo. List zaključuje svoja izvajanja s tem, da so izdani vsi ukrepi cd strani Albanije, da se prepreči vsaka kršitev meje od katere koli strani.
Omenjeni incidenti kažejo, da imajo Grki dobro zamišljen izzivalen načrt.
Neresnične vesti
BEOGRAD, 28. okt. AA. Nekatere tuje radijske postaje so objavile poročila, da je imela danes vlada kraljevine Jugoslavije izredno sejo, na kateri da so bili sprejeti sklepi dalekosežnega pomena
Agencija Avala je pooblaščena s pristojnega mesta objaviti, da danes ni bilo nobene seje vlade in tudi ne izredne in da sn izmišljene vse vesti o teh sklepih na dozdevni seji vlade.
Prvi boji ob itiep
Prvo grško vojno poročilo — Spopadi so se začeli zjutraj med 7. in 8. uro — Bombardirana grška mesta
Atene, 28. okt. j. (Atenska agencija.) Vrhovno poveljstvo grške armade je izdalo danes naslednji prvi vojni komunike: »Italijanske čete so danes zjutraj ob 7.54 napadle naše čete ob grško-albanski meji. Naše čete so junaško branile domača tla.«
Grška prestolnica je davi že v zgodnjih urah prvikrat občutila vojno, ko so ob 8.40, ob drugem letalskem alarmu pričeli streljati protiavionski topovi. Topovi so streljali na sovražna letala, ki so poizkušala v smeri od letališča Tatai prodreti nad Atene.
New York, 28 oktobra. AA (Reuter) Po brzojavnih poročilih ki so prispela v New j York, so se na grško-italijanski meji že začeli boji.
Atene, 28 oktobra. AA. Atenska agencija: Davi ob 7. so sirene naznanile alarm.
Atene, 28 oktobra A A. (Atenska agencija). Zgodaj zjutraj sc italijanska letala letela nad Atenami Protiletalsko topništvo je takoj začelo streljati.
Atene. 28 oktobra. AA. (Atenska agencija). Po poročillu okrožnega načelnika v Patrasu so italijanska letala petkrat letela nad mestom. Vrgla sp vei bemb na pristaniške naprave n sta nova n ske h'še 4 osebe so bile ubite 17 pa ranjenih
Atene, 28. oktobra. AA. Atenska agencija poroča: Listi pišejo, da so italijanski bombniki metali bombe na Kr.rint. Grška lovska letala in protiletalsko topništvo so takoj nastopila,
Atene, 28. okt. s. (Ass. Press.) V Atenah je bil danes do večera šestkrat dan letalski alarm, štirikrat so bila nad mestom opažena italijanska letala, ki pa niso metala bomb.
Bombardirano je bilo atensko letališče, ki leži 20 km izven mesta.
Položaj v Atenah
Atene, 28. oktobra. AA. (Atenska agencija) V Atenah je prišlo do velikih mladinskih manifestacij zlasti pred dvorom in je mladina navdušeno pozdravljala kralja. Kralj Jurij in predsednik vlade Metaxas sta popoldne obiskala atenska predmestja. Povsod ju je ljudstvo sprejemalo z velikim navdušenjem.
Atene, 28. okt. j. (Atenska agencija) Mesto je vse v zastavah in med grškimi zastavami je videti tudi mnogo angleških in ameriških. Ljudstvo se zbira pred lepaki s proglasom grškega kralja ter vojnega ministra ter pred proglasom predsednika vlade Metaxasa.
Dve smeri italijanskega prodiranja
London, 28. okt. s. (Reuter) Po tukajšnjih informacijah prodirajo Italijani iz Albanije predvsem v dveh smereh: proti Janini, na severu pa proti Castoriji. Ta dru gi prodor zasleduje očividno strateški cilj pohoda proti Solunu.
Vojaški krogi cenijo, da imajo Italijani v Albaniji skupno 10 do 11 divizij vojaštva, približno 200.000 mož. Med njimi je ena oklopna divizija in ena divizija elitnih alpinov. Italijanska vojska je preskrbljena z vsem potrebnim materialom, tudi za primer, če bi bila pomorska zveza z Italijo prekinjena.
Pomorski spopad
v grških vodah
Atene, 28. okt. j. (Reuter.) V današnjih dopoldanskih urah je oddelek britanske vojne mornarice nekje v grškem vodovju naletel na edinice italijanskega vojnega brodovja, pri čemer je prišlo do hudega spopada. Podrobnosti doslej Se z nobene strani niso bile uradno sporočene.
Prve vesti v Ameriki
New York, 28 oktobra. AA. (Reuter). Poslednje izdaje newyorških listov prinašajo na vidnem mestu poročila o začetku so-
vražnosti med Italijo m Grčiio Toda vest je prispela tako pozno da je listi niso mogli komentirati
Izkrcanje na otokih
Carigrad. 28. okt. br. (SDA) V pivih popoldanskih urah je prispela vest da so se Italijani izkrcali na nekaterih manjških grških otokih.
Letaki za Albance
Tirana 28 oktobra. AA (Stelani) Letalo neznane pripadnosti je letelo včerai nad srednjo Albanijo in metalo letake napisane v albanskem jeziku. Letaki pozivajo Albance k uporu.
Prekinjen telefonski promet
Berlin, 28. oktobra. (CBS) Telefonski promet med Berlinom ir. Atenami je od davi prekinjen. Prav tdko nima Budimpešta več zveze z Atenami.
Poslanica angleškega kralja grškemu
London. 28. okt. s. (Reuter) Angleški kralj je poslal grškemu kralju Juriju in grškemu narodu danes popoldne posebno poslanico.
Posvet z zastopnikoma Turčije in Anglije
Atene, 28. oktobra s. (Reuter). Ministrski predsednik Metaxas se je danes posvetovali med drugimi z angleškim in turškim poslanikom. Metaxas je imel tud« 15-mi-nutni telefoski razgovor s turškim predsednikom Izmetom Inenijem.
Turški narodni praznik
Carigrad, 28. okt. AA. (DNB). V proslavo 171etnice ustanovitve turške reDublike so se danes začele svečanosti, ki bodo trajale do srede zvečer. Glavni del svečanosti bo v torek. Predsednik republike Ineni bo priredil v Ankari slavnosten sprejem, razen tega pa bo tudi velika revija čet
Carigrad, 28. oktobra. AA. (DNB). Turška velika narodna skupščina se bo 1. novembra sestala na novo zasedanje. Na dnevnem redu ie politični govor predsednika republike Izmeta Ineni ja. Govor bodo prenašale radijske postaje.
Seja turške vlade
Ankara, 28. oktobra, s. (Ass. Press). Turška vlada se je popoldne sestala k izredni seji. Pričakujejo, da bo uradno stališče do grško-italijanskega konflikta objavila Turčija nocoj ali jutri zjutraj.
Turški poslanik
pri Molotovu
Moskva, 28. okt. s. (CBS) Predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov je imel včeraj s turškim poslanikom Akta jem diveuren razgovor.
Nemško-ruska gospodarska pogajanja
Berlin, 28. oktobra. AA. (DNB). Pod vodstvom poslanika dr. Schnurea ie odpotovala danes posebna nemška delegacija v Moskvo, kjer bo imela gospodarska pogajanja s sovjetsko vlado. Obe zastopstvi bosta prerešetavali vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje nemško sovjetske trgovinske pogodbe od 11. februarja 1940. kakor tudi vprašanja trgovinsko politične narave, ki so nastale oo priključitvi nekaterih pokrajin Sovjetski Rusiji.
H
f-ii
Nenaden nov sestanek Mussollnlja s Hitlerjem
Šefa obeh velesil sta se včeraj sestala v Florenci — Prisotna sta bila tudi oba zunanja ministra
Florenca, 28. oktobra. A A. (Štefani) Snoči so samo italijanska oblastva vedela, da bosta Mussolini in Hitler prišla danes dopoldne v Florenco. Kljub temu je bilo teh nekaj ur noči zadosti za priprave za slovesen sprejem. Davi se je vse mesto pojavilo v zastavah obeh prijateljskih in zavezniških držav in velika množica ljudstva je zasedla ulice od železniške postaje do Palazza Vecchi, kjer je bil določen sestanek obeh državnikov. Splošno prepričanje je, da je današnji sestanek velik zgodovinski dogodek, železniška postaja je bila razkošno razsvetljena.
Duce se je pripeljal s posebnim vlakom ob desetih. V njegovem spremstvu so bili italijanski zunanji minister grof Ciano, prosvetni minister Pavolini in drugi. Mussolini se je z rimskim pozdravom zahvalil za prvi pozdrav zbrane množice, nato je pa pregledal častno četo Ln odšel na peron.
Točno ob 11. je privozil na postajo vlak z voditeljem rajha Hitlerjem. Godba je zaigrala nemško in italijansko himno. Sestanek med obema šefoma je bil zelo prisrčen. Pozdravila sta se z dolgim in čvrstim stiskom roke in z odkritim prijateljskim nasmehom. Hitler se je pripeljal v spremstvu zunanjega ministra v. Ribbentropa. Pregledal je častno četo, nato je pa krenil skozi dvorni salon v odprt avtomobil ter sedel k duceju.
Sprevod avtomobilov je že na trgu pred postajo pozdravilo bučno vzklikanje starih črnih srajc in drugih fašistovskih oddelkov ter velike množice ljudstva. Vzkliki
so se zlivali v en sam krik: Mussolini, Hit ler! Avtomobili so počasi vozili po ulicah. Množica je povsod navdušeno vzklikala, nad mestom pa so krožila precej nizko mnogoštevilna letala, ki so še poveličevala vtis velike slovesnosti. Manifestacije so dosegle vrhunec na Trgu della Signoria, kjer se je sprevod ustavil pred velikimi stopnicami Palazza Vecchia.
Duce in Hitler sta krenila po velikih stopnicah v dvorano Klementa VIII., kjer se je ob 11.15 začela konferenca, ki sta jI prisostvovala tudi zunanja ministra grof Ciano in v. Ribbentrop. Sestanek je trajal 2 uri in 20 minut Konferenca se je končala ob 13.40. Ko so se nekaj minut pozneje odprla vrata dvorane, so novinarji mogli z zadovoljstvom opazovati oba poglavarja, Hitlerja in Mussolinija, ki sta jima sledila zunanja ministra.
O razgovorih je bil objavljen naslednji uradni komunike:
»Voditelj rajha in Mussolini sta imela danes razgovor, ki je trajal več ur. Prere-šetala sta vsa viseča in aktualna vprašanja. Razgovor je potekal kakor zmeraj kar najprisrčneje v duhu zavezništva med obema državama, ter je pokazal popolno soglasje Razgovorov med Hitlerjem ln Mussolinijem sta se udeležila tudi zunanja ministra v. Ribbentrop in grof Ciano.«
Rim, 28. okt. s. (Ass. Press) Kancelar Hitler je ob 18.20 zopet zapustil Florenco ter se je s svojim posebnim vlakom odpeljal proti Nemčiji.
Prestolni govor
Ponovna sla vije —
kralja Borisa
ln ln Nemčiji— CMnošaji do Jugo-
Giavno stremljenje Bolgarije je ohranitev miru
Sofija, 28. oktobra. AA. (NDB) Danes popolne ob 16. je bila svečana otvoritev drugega zasedanja narodnega sobranja. Zasedanje je bilo otvorjeno s čitanjem pre-stolne besede kralja Borisa, ki je prišel v paradni unifoimi v spremstvu predsednika vlade dr. Filova, članov vlade, predsednika sobranja Logofetova in obeh podpredsednikov sobranja ter dvornega spremstva. Ko je stopal skozi skupščinsko dvorano do prestola, so poslanci kralja Borisa navdušeno pozdravljali. V diplomatski loži so bili zbrani člani diplomatskega zbora v Sofiji, med njimi tudi pooblaščeni minister Jugoslavije Vladimir Milanovič. Galerije za publiko in novinarske lože so bile prepolne. Ko je zasedel svoje mesto, je kralj Boris stoje prečital naslednji prestolni govor:
»Gospodje narodni poslanci! Srečen sem, da vas danes ponovno vidim zbrane v tej svečani dvorani in vas z iskreno radostjo pozdravljam z »Dobrodošli!« S posebnim zadovoljstvom ugotavljam, da je zunanja politika, katero smo dozdaj vodili, rodila srečne rezultate. 7. septembra letos sta rumunska in bolgarska vlada podpisali v Craiovi pogodbo, na podlagi katere se je Južna Dobrudža ponovno vrnila pod okrilje bolgarske domovine. Ta dogodek je sprejel ves bolgarski narod z izlivom globokega veselja. Vi, gospodje narodni poslanci, ste enodušno odobrili to pogodbo v preteklem izrednem zasedanju narodnega sobranja, ker ste bili tolmači želja naroda ter njegove hvaležnosti do velikih voditeljev Nemčije in Italije za njuno pobudo in prijateljsko sodelovanje pri otvoritvi do-
bruškega vprašanja. Ta okolnost pa še bolj utrjuje prijateljske vezi, ki obstoje med nami in obema velikima državama. Veselje bolgarskega naroda je bilo toliko večje, ker je do rešitve vprašanja Južne Dobrudže dosežena na miren način, kar ustvarja pogoje za vzpostavitev tradicionalnih vezi med Bolgarijo in Rumunijo in obenem tesnejše sodelovanje med obema država. Naši odnosi z Jugoslavijo in Turčijo temelje na pogodbah, ki nas z njima vežejo. S Sovjetsko zvezo se nadaljujejo naši politični ln gospodarski odnosi ln srečno razvijajo. Ohranjujemo tudi odnose z ostalimi državami v okviru danih možnosti. Vlada bo, opirajoč se na zaupanje naroda, vložila vse napore, da bi ohranila mir v državi in zaščitila njene življenske koristi.
Nato omenja prestolni govor vladne ukrepe za gospodarski, zdravstveni in kulturni dvig naroda, nato pa nadaljnje: »Ukrepi, ki so bili izdani za ojačenje državne obrambe in popolna pripravljenost slehernega Bolgara, da ohrani neodvisnost naše države, so razlog, da mirno in z zaupanjem gledamo v bodočnost.«
Po končanem govora je kralj Boris s svojimi spremstvom zapustil skupščinsko dvorano. Poslanci so ga vnovič navdušeno pozdravljali.
Bolgarsko notranje posojilo
Sofija, 28. okt. p. Ministrski svet je predložil sobranju zakonski predlog o razpisu državnega posojila dveh milijonov levov, ki se bo porabilo za potrebe vojske, železniškega prometa in Dovečanje poštnih naprav v Sofiji.
Letalska bitka nad Malto — Letalske akcije tudi na vseh drugih področjih afriškega bojišča
Laval je postal
Rim, 28. okt- br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi v svojem današnjem 143. vojnem poročilu:
O priliki neke izvidn-iške akcije nad Malto je prišlo do hudega spopada med 9 italijanskimi in 9 angleškimi lovci. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Verjetno je, da je bilo sestreljeno še tretje sovražno letalo. Vsa italijanska letala so se vrnila na svoja oporišča.
V	severni Afriki so naša letala bombardirala vojaške objekte med Kanta.ro in Ismailio južno od Port Saida. Sovražna letala so napako Bengasi ter področje okrog el Abiara zapadno od Bengasija. Pet ljudi je bilo mrtvih in nekaj ranjenih. Sovražna letala so brez cilja metala bombe tudi na Maltezeno na otoku Stampaliji- Pri tem ni bilo ne žrtev ne škode. Eno angleško letalo je bilo zadeto, ko se je oddaljevalo; vrglo je bombe v morje ter je začelo izgubljati višino.
V	vzhodni Afriki so naša letala bombardirala skladišča in taborišča na področju okrog Garisse in Lodvarja v Keniji. Eno letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Sovražna letala so napadla el Uak, Mego in Madži, kjer sta bila dva vojaka ubita in eden ranjen. V ostalem je bila škoda neznatna.
Angleška poročila
BFHro 28. okt. j. (Reuter) Današnji komunike vrhovnega vojnega poveljstva ugotavlja, da se na afriških bojiščih ni pripetilo nič pomembnega.
Nairobi, 28. okt. AA. (Reuter) Snočnje vojno poročilo pravi: Sovražne sile, ki so bile v številčni premoči, so napadle naše prednje čete v bližini abesinske meje, približno 100 km vzhodno od Rudolfovega jezera- Naši so se umaknili brez izgub. Pač pa je imel sovražnik nekaj izgub.
Naloge vzhodne britanske konference
San Sebastian. 28. oktobra. AA. (Štefani) Neki članek v »Sunday Times« poudarja, da ima »vzhodna konferenca« namen narediti načrt za povečanje proizvodnje v deželah britanskega cesarstva vzhod-
no od Sueza in sicer na ta način, da bi britanske sile, ki branijo Egipt in Sueški prekop, v primera če bi bile odrezane na Sredozemskem morju, mogle biti oskrbovane preko Rdečega morja. Tu pa pripominjajo, da je angleški list pozabil pripomniti, da je gospodarstvo vzhodnih britanskih posestev še vedno tako zaostalo, da ta posestva ne morejo odigrati vloge, ki jo jim j želi dati London.
Alarmi v Kairu
Kairo 28. okt. br. (SDA) V Kairu je bil danes dopoldne spet letalski alarm. Protiletalsko topništvo v okolici mesta je bilo v akciji. Tudi včeraj popoldne je bilo mesto alarmantno. Letalskega napada pa ni bilo-
Ojačenja v Keniji
London, 28. oktobra j. (CBS). Pred kratkim je prispel v Kenijo nov številčno močan kontingent južnoafriških čet. Kakor poročajo iz Pretorije. so prspeli s temi četami tudi oddelki južnoafriške ženske pomožne armade, ki šteje več tisoč članic.
Tudi Monaco
v vojnam stanju
San Sebastian, 28. okt. AA. (Štefani) Iz Gibraltarja poročajo, da je bil v službenem listu objavljen odlok, s katerim se kneževina Monaco proglaša za sovražno ozemlje.
Konec newyorške svetovne razstave
New York. 28. okt. br. (Štefani). Danes se ie zaključila newyorška svetovna razstava. Včerai si io ie ogledalo še okrog 400.000 ljudi. Lani in letos ie bilo na razstavi v celoti okrog 45 milijonov ljudi. Stroški za razstavo so znašali nad 6 milijonov dolariev. V finančnem pogledu se ie vsa ogromna prireditev zaključila z velikim primanjkljajem. Dohodki so dosegli komai 38%> vseh izdatkov. Lani se ie razstave udeležilo 56. letos 43 držav. Razstavišče bo sedai spremenjeno v park.
zunanji minister
Njegovo imenovanje tolmačijo za Petainovo odobritev Lavalove politike zbliževanfa z Nemčijo
ženeva, 28. okt. AA. (DNB.) Iz Vichyja poročajo, da je zunanji minister Baudoin podal ostavko. Maršal Petain je imenoval za njegovega naslednika Pierra Lavala, ki ostane tudi še nadalje podpredsednik vlade. Sprememba v vladi bo jutri objavljena v uradnem listu.
Baudoin bo na osebno željo maršala Petama še nadalje ostal v vladi ln prevzel funkcijo državnega podtajnika pri predsedstvu vlade. To podtajništvo se bo Sele ustanovilo. Njegova naloga bo urediti razne gospodarske probleme.
Vstop Lavala v zunanje ministrstvo se tolmači, kakor da je maršal Petain sankcioniral njegovo politiko nemško-franco-skega sodelovanja in mu tako še posebej izrazil priznanje za obnovo stikov s poglavarjem Nemčije.
Laval se je danes opoldne odpeljal v Pariz. Verjetno je, da se bo vrnil v Vichy že v sredo. Službeni komunike o rekonstrukciji vlade do večera še nI bil objavljen.
Vlchy, 28. okt. j. (Havas.) »Moniteur«, glasilo podpredsednika vlade Lavala, objavlja obsežen komentar o rezultatih razgovorov med maršalom Petainom in kan-celarjem Hitlerjem ter pravi med drugim: »Politika sodelovanja med Francijo in Nemčijo ni le najboljša, najpametnejša in najbolj z realnostmi utemeljena, marveč tudi edina, ki je vobče mogoča. Vsa druga pota. ki bi jih še mogla ubrati francoska politika, bi slednjič dovedla na slepi tir z usodnimi posledicami. Vlada se je za to svojo pot odločila po svobodnem preudarku in v polni meri jamči za čast Francije. Kadarkoli je Francija v svoji zgodovini prispela do kakega nevarnega razpot-
ja, so se našli jasnovidni in pogumni možje, v katerih je bil utelešen samoohranje-valni nagon francoskega naroda. Ti možje so slednjič znali pokazati z vso gotovostjo pravo pot v bodočnost.«
Nemška sodba o francoski odločitvi
Viohy, 28. okt. AA. (Havas.) Iz nemškega vira sporočajo naslednji komentar o sestanku nemškega državnega poglavarja
Hitlerja in maršala Petaina: Nemčija se je odločila za politično sodelovanje s Francijo. Anglija je v tem trenutku izgubljena. Posledice poraza se že kažejo. Nova organizacija evropske celine izključuje Anglijo. Francija se je poskušala zopersta-viti bloku držav, ki ga je ustvarila Nemčija in ki danes sega od Flandrije do Sicilije. Francija se je v vojni podredila Angliji. Sedaj pa se je odločila za sodelovanje z Nem<"ijo. Maršal Petain je spoznal možnost sporazuma in je sklenil, da ga uresniči. Sodelovanje obeh držav mora postati poroštvo za dolgotrajni mir. Vrata z.% začetek pogajanj so zdaj na široko odprta.
Rooseveltova poslanica maršalu Petainu
Why, 28. okt. s. (Ass. Press.) Zastopnik francoskega zunanjega ministrstva je danes poročal, da je preteklo soboto zjutraj prejel maršal Petain od predsednika Roosevelta posebno poslanico, ki mu jo je Izročil ameriški odpravnik poslov. Vsebina poslanice je strogo tajna. Niti francosko zunanje ministrstvo ni bilo obveščeno >-njej.
Nemška vojna poročila
Potopljena je bila ena največjih angleških transportnih ladij — Nadaljevanje letalske ofenzive proti Londonu in drugim angleškim mestom
Berlin, 28. oktobra, br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo opoldne naslednje vojno poročilo:
Nemška podmornica pod poveljstvom mornariškega nadporočnika Jenischa je torpedirala in potopila od naših letalskih sil že bombardirano in zažgano angleško transpci*no ladjo »Empress of Britain«, (42.000 ton), ki so jo skušali Angleži pod močno zaščito rušilcev in stražnih ladij spraviti na varna
Skupine pretežno lahkih bombnikov so včeraj ves dan napadale London. Bombardirale so letališča v okolici angleške prestolnice, med drugimii glavno letalsko centralo v Henlowu, kier so bili zadeti številni hangarji in druga poslopja in je izbruhnilo nekaj požarov. Na nadaljnjih letališčih ob vzhodn* škotski obali je uspelo v zgodnjih večernih urah z bombami razde jati nekaj letal Razen drugih važnih vojaških objektov ob južni angleški obali je bila neka večja električna centrala hudo Prizadeta m poškodovana. Severno od Li-verpoola je neko boino letalo v strmoglav-skem poletu uspešno napadlo večjo tovarno orožja. V bližini Vorka je bil napaden neki vlak. Eksplozije bomb so povzročile, da se je iztiril.
Kakor je bilo že objavljeno, je neko letalo 300 km zapadno od severnega konca irskega otoka, na podlo močno zavarovan cenvoj. Pri tem sta bili zadeti in hudo poškodovani dve ladj' po 8000 ton. Ladji sta obstali in sta se nagnili na stran.
Ponoči so bili napadi na angleško glavno mesto z večjimi skupinami težkih bombnikov še ojačeni. Znova so biile bombardirane tudi industriiske naprave v Birming-hamu in Coventrvu ter pristanišče v Liverpoolu. kjer so bili doseženi z bombami veliki uspehi.
Angleška letala se včeraj podnevi spet niso upala prodreti nad nemško ozemlje, nego so ga napadla v temi. V raznih krajih so bombardirala stanovanjske okraje. Pri tem so bile poškodovane neka sirotišnica, neka hiralnica in več stanovanjskih hiš. Nekaj civilistov je bilo ranjenih.
Sovražnik je včeraj izgubil skupno 29 letal Od teh je bilo 17 aparatov sestreljenih v letalskih spopadih nad področjem okrog Londona. 12 pa razdejanih na napadenih letališčih. 9 nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča.
Poldrugodnevni alarm v Londonu
Stockholm, 28. oktobra. AA. (DNB) Zadnje znamenje za alarm v Londonu in okolici je bilo dano v soboto popoldne ln je trajalo do ponedeljka zjutraj, torej polnih 37 ur. V nedeljo ponoči so nemški letalski napadi prenehali. Zgodaj zjutraj so se po krajšem premoru napadi nadaljevali.
Amsterdam, 28. oktobra. A A. (DNB) Londonska radijska postaja je sporočila, da so imeli v Londonu v soboto najdaljši alarm od začetka vojne do zdaj.
Angleška vojna poročila
Napadi v nedeljo ponoči so bili manj siloviti kakor prejšnje noči — Uničena je bila velika prekooceanska ladja — Nočni napadi na Nemčijo in kanalske luke
I^ondon, 28. oktobra. AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo poroča: Preteklo noč je bilo udejstvovanje sovražnega letalstva mnogo manj srdito kakor prej:nje noči. Tudi nad Londonom je sovražnikova delavnost zelo popustila. Glavni sovražni napadi so bili izvedeni v prvih nočnih urah na severovzhodno in srednjo Anglijo. Bombe so padle tudi na večje število točk v drugih pokrajinah Anglije, zlasti v \Va!!esu Na obali Merseva in v nekem mestu v srednji Angliji so rušilne in zaži-galne bombe povzročile nekaj škode in požarov. Žrtev je bilo malo. V drugih krajih jc bila ?koda minimalna. Lažje so poškodovane nekatere zgradbe, žrtev pa je bilo nekaj samo v nekem mestu severozapadne Anglije. Pri letalskih spopadih je bilo sestreljenih 10 sovražnih letal. 10 naših lovskih letal se ni vrnilo, rešenih pa je s teh letal 6 pilotov
London. 28 oktobra, s (Reuter) Letalsko ministrstvo javita \ svojem nocojšnjem komunikeju, da so nemška letala danes vrgla nekaj bomb na vzhodno in južnovzhodno Anglijo Šk<->da je majhna in človeških žrtev ni mnogo.
Tekom dneva sta bila sestreljena nad Anglijo dva nem.-ka bombnika ter eno lovsko letalo Dva angleška lovska aparati pogrešajo. Preteklo noč so bih sestreljena tri nemška letala.
Naknadno je ugotovljeno, da je bilo včeraj izgubljenih samo 8 angleških lovskih letal. Štirje piloti so - rešeni.
London. 28. okt. s. (CBS). V Londonu je bil danes do popoldneva trikrat dan letalski alarm.
Nad Nemčijo
London, 28. okt j. (Reuter) Komunike letalskega ministrstva o sinočnlh nočnih akcijah angleških bombnikov nad Nemčijo in zasedenim ozemljem pravi, da so močne formacije angleških bombnikov v prvi vrsti napadale petrolejske rafinerije in bencinske rezervoarje v Nemčiji. V noči na ponedeljek so bile bombardirane dve pe-trolejski rafineriji v Hamburgu, nadaljnje pa v Ostermooru Hannovru, Gelsenklrche-
nu in Magdeburgu. Nadaljnji cilji angleških bombnikov so bili pristaniške naprave in doki v VVilhelmshavenu, Hamburgu, dalje tovorni kolodvori in skladišča v Kree-faldu, Hammu, Mannhelmu.
Ponovno so formacije angleških bombnikov napadle tudi kanalska pristanišča Ant-werpen, Vlissingen, Ostende iru Lorient. | Tekom včerajšnjega dneva so bile vržene | bombe na razne ladje ter sovražne kon-j voje pred holandsko in francosko obalo. | Samo eno angleško letalo se s teh poletov ! ni vrnilo.
Napad na Skodove tovarne v Plznu
London, 28. oktobra, s (CBS) Letalsko ministrstvo javlja, da so pole? objektov, ki so bili že omenjeni v prvem današnjem komunikeju, angleški bombniki preteklo noč napadli tudi Škodove tvonvce v Plznu.
Prekomornik „Empress of Britain44 potopljen
London, 28. okt. s. (CBS.) Admiraliteta in vojno ministrstvo sta danes popoldne v posebnem komunikeju potrdili, da je bila 42.000tonska angieška prekooceanska potniška ladja »Empress of Britain« potopljena. Uradno poročilo pravi, da so ladjo najprej napadla sovražna letala ter povzročila na njej požar. Posadka je nato ladjo zapustila. Ko so druge ladje skušale zavleči »Empress of Britain« v luko, je ladja zaradi eksplozije zletela v zrak.
Izmed 643 oseb, ki so se nahajale na ladji, jih je doslej 598 rešenih. Med rešen-ci je manjše število vojakov ostali pa so člani njihovih rodbin.
Kakor javlja današnje uradno nemško poročilo, je eksplozijo na »Empress of Britain« povzročil torpedo, ki ga je izstrelila nemška podmornica.
Ottawa. 28. okt br. (CBS). V pretekli noči se ie na Severnem Atlantskem oceanu pripetila huda nesreča. Kanadski ru-šilec Margherie se le v temi zaletel v neko večjo tovorno ladjo. RuSilec je pri tem dobil tako silne poškodbe, da se ie naglo potopil. Po dosedanjih podatkih je 140 mornarjev utonilo.
Novo vo]no področje
Od druge polovice septembra dalje je bilo iz pisanja nemških in italijanskih listov mogoče sklepati, da računata velesili osi z možnostjo podaljšanja in razširjenja vojne. Kot prvi vidni izraz tega njunega gledanja na razvoj vojne so mednarodni opazovalci smatrali podpis trojnega pakta med Nemčijo, Italijo in Japonsko v Berlina dne 27. septembra t. I. Vsa tolmačenja so se žc toda; strinjala tudi v tem, da je novi pakt naperjen predvsem proti Zedinjenim državam, ki so medtem začele vedno bolj odkrivati svojo namero, da pomagajo Angliji z vsemi razpoložljivim sredstvi.
Podpisu berlinskega pakta je 4 oktobra sledil brennerski sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem, ki se je prav tako spravljal v zvezo z velikimi ofenzivnimi načrti velesil osi. predvsem pa z odločitvijo obeh zavcznic. odslej da vržeta vse svoje sile proti glavnim pozicijam britanskega imperija, zlasti na sredozemsko-afriškem področju. Tako je žc pred več tedni kazak), da se bo težišče vojnih operacij polagoma preneslo na to področje in sicer v toliko večji in ofenzivnejši meri, kolikor bolj bi utegnila zima povzročiti večji ali manjši zastoj letalskih operacij na severu.
Brennerskcmu sestanku je v tem -misflu zares sledilo nekaj važnih potez obeh velesil. zlasti Nemčije, ki je zadnje tedne pokazala izredno diplomatsko aktivnost ▼ duhu tako zvune »bliskovite diplomacije« kot enega izmed sredstev bliskovitih akcij velesil osi v skupnem pritisku na imperialne pozicije Velike Britanije. Tako je Nemčija poslala svoje čete v Rumunijo. Njih število je ostalo vse do danes neznano. O njih namenu pa se je veliko pisalo in v tej zvezi med drugim ugotavljalo, da te čete bržčas ne bodo služile samo za vež-banjc rumunske vojske, tudi ne samo za varovanje petroIejsk;h vrelcev, čeprav nihče ni izključeva'1 niti prve niti dru-ffe teh možnosti, temveč da gre pri tem za daljnosežnejše načrte vojaško-strateškega značaja v skupni akciji velesil osi v smislu dogovorjenega nemškega pritiska na vzhocino Sredozemlje in Bližnj' vzhod, zlasti pa na Turčijo in Grčijo, v kolikor tv se ti dve državi ne ločil* od Anglije v trenutku, ko bi Italija pripravila svoj najpomembnejšn udar na eno izmed glavnih sredozemskih britanskih pozicij, na Egipt ir Sueški kanal.
Toda pred dobrim tednom sr je pozornost mednarodne javnosti spet obrnila od tega področja, ker se je medtem začela ve-lika nemška diplomatska ofenziva na zapadu. v Franciji in Španiji. Francoski ministrski predsednik Laval je s svojimi ponovnimi razgovori 7 nemškimi krogi v Parizu. zlasti z nemškim poslanikom Abet-zom, pripravil teren za svoj sestanek 8 Hitlerjem, okoli katerega se je takoj spletla domneva, da gre za daljnosežne razgovore. ki naj odločijo o vključitvi Fmncije v novi evropski red v smislu italiiansko nemških načrtov ter o sklenitvi dokončnega miru med Nemčijo in Francijo na eni ter Italijo in Francijo na drugi strani. Vključenje Francije v sistem osi pa mora nujno vplivati tudi na položaj Španije, ki se je že doslej idejno povsem solidarizi-rala z osjo. ki pa naj bi odslej tudi aktivno podprla italijansko-nem^ke načrte v zapadnem delu Sredozemlja ter v severni Afriki. Tako naj bi se pritisk Nemčije na britanske sredozemske in afriške pozicije istočasno izvajal na vzhodu (preko Rumunije in Bolgarije) ter na zapadu (preko Francije in Španije), kar noj bi Italiji olajšalo angažiranje vseh njenih oboroženih sil na kopnem, na morju in v zraku proti Veliki Britaniji
stilu te nemške diplomatske aktivnosti so bili po vrsti sestanki med Hitlerjem in Lavalom, Hitlerjem ;n Francom ter končno še med Hitlerjem in Peteinom. Krono vsega tega razvoja tvori sedaj najnovejši sestanek med Hitlerjem in MussoJinijem, ki sta se včeraj povsem nepričakovano spet sestala v Florenci. očividno z namenom, da skupno še enkrat proučiti svoje bren-nerske načrte, v kolikor so bili medtem že uresničeni, ter se dogovorite o nadaljnjih akcijr.h v naznačenih smereh.
Pozornost obeh voditeljev osi je bila to pot gotovo namenjena predvsem vzhodnemu Sredozemlju,	ne da bi seveda zaradi nje izgubila iz vida svojo celokupno zamisel osredotočenega in sistematičnega pritiska na vse britanske sredozemske in afriške pozicije Iz naglega postopanja velesil osi bi mogli sklepati, da j hočeta izvojevati pomembne uspehe v svoji novi vojni taktiki in strategiji čimprej. Kakor zatrjujejo razne vesti, hočeta Rim in Berlin z naglim rušenjem Velike Britanije prepričati zlasti Ameriko, da je njena materialna pomoč Angliji brez pomena, obenem pa jo odvrniti od misli na morebitni kasnejši vstop v vojno.
Iz tega bi mogli sklepati, da računajo v Berlinu in Rimu na bliskovite uspehe, odnosno da bodo ti uspehi odločilnega pomena še pred 5. novembrom, tako da bodo bistveno vplivali na spremembo ameriške politike, ki se sedaj razvija v smer čim večje in izdatnejše podpore Angliji. Prav to ozadje sedanje borbe, ki se prenaša na sredozem sko-a f r i sk i prostor, pa nam napoveduje izredno razgibanost akcij v prihodnjih dneh. To nam v ostalem nakazuje tudi ponovni sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem, ki ga spremlja grmenje topov na albansko-grški meji. Težišče vojnih operacij se tako prenaša v vzhodno Sredozemlje, to je v predel, kjer ima Velika Britanija svoje najpomembnejše imperialne pozicije.
Naša zahvala v Moskvi
Moskva. 28. okt. AA. (Tass.) Jugoslovanski minister v Moskvi dr. Gavrilcvič je obiskal 25. t. m. pomočnika komisarja za zunanje zadeve Višinskega in mu izrekel zahvalo jugoslovenske vlade za pomoč ju-goslovenski ladji »Vido« o priliki njene katastrofe.
Perzijski prestolonaslednik dobil hčerko
Teheran, 28. oktobra. AA. (Reuter) Soproga iranskega (perzijskega) prestolonaslednika, sestra egiptskega kralja Faruka, princezlnja Favzija je porodila hčerko.
Zemunska vremenska napoved: Občutna ohladitev, oblačno in megleno v vsej državi, le na pri mori u bo v glavnem iasno z burjo. Ponekod dež in sneg. Cez dan se bo na severozahodu postopno zjasnilo.
čudni pojavi ob prvem snegu
Zgodnji sneg je pobelil skoraj vso SloveniJ d — V
čišču pa je kratek stik zaradi snega
potres, v
Ljubljana, 28. oktobra Nalivom zadnjih dni, ki so se v nedeljo Se stopnjevali, je v nedeljo zvečer sledil v Ljubljani in v pretežnem delu Slovenije močan nalet snega. Izprva se je sneg mešal z dežjem in so se snežinke izgubljale po vlažnih tleh. Polagoma pa se je sneg zgoščeval in popolnoma prevladal. V teku noči so se pobelile slovenske pokrajine in davi nudile pravo zimsko sliko. Ozračje se je sicer ohladilo, vendar živo srebro ni padlo pod ničlo in tako je tudi še v teku ponedeljka polagoma snežilo. Sneg je precej zgoden. Oškodoval je cvetje in parke, razen tega pa prehude škode ni napravil, ker je letina pospravljena in trgatev končana. Vsekakor pa je prvi sneg resen opomin, da smo na pragu zime, o kateri ne vemo, kaj vse nam bo prinesla.
Litija, 28. oktobra Sava je v nedeljo zaradi obilnega dežja ves dan naraščala in je danes dosegla 1.52 m nad normalo. Ker pa je barometer medtem zlezel precej visoko in je dež prenehal, je verjetno, da Sava ne bo več naraščala in da se bo vreme prevedrilo. Sneg je napravil škodo na sadnem drevju po široki litijski okolici. Narasla Sava je žal odnesla tudi nekega obupanca. Zmeden-vreme je pripravilo očeta ugledne družine iz Gradca pri Litiji 681etnega V. M., da se je pognal v Savo. Reševalci so bili brž na mestu, vendar so se trudili zaman. Truplo še iščejo in so o pokojniku obveščena vsa oblastva v dolnjem toku.
Zagorje, 28. oktobra Tudi v Zagorju smo doživeli prvi obisk zime. Po močnem deževju je začelo v nedeljo zvečer snežiti in je snežilo skoraj brez presledka vso noč. Toda še posebno smo bili presenečeni Zagorjani, ko nas je ponoči spet obiskal potres. Pet minut pred 2. uro zjutraj je precej močan sunek zbudil večino zagorskega prebivalstva. Pohištvo se je majalo, svetilke so nihale. K sreči pa je bil potres le kratkotrajen in razen povzročenega strahu ni imel hujših posledic.
Celje, 28. oktobra
V nedeljo zvečer je začelo v Celju in celjski kotlini med dežjem snežiti. Snežilo je po malem skoraj vso noč. Sneg je lahno pobelil strehe poslopij ter polja in travnike, povzročil pa je mnogo škode na cvetju in drevesih. Na bližnjih vrhovih okrog Celja je zapadlo okrog 5 cm snega. Na Savinjskih planinah je padlo od sobote do včeraj blizu pol metra, na Golteh in Pohorju pa okrog 20 cm snega.
Poljčane, 28. oktobra Povodenj, dež in sneg smo dobili te dni naenkrat. V petek zvečer je začelo močno deževati, lilo je vso noč in zjutraj sta bili Dravinja in Brežnica že zunaj svojih strug. Prvi znak, da se je voda razlila čez polja in njive ter da je nastopila spet povodenj, je bil, da zjutraj ni dajala centrala električnega toka, ker turbina zaradi previsoke vode ni mogla delovati. V soboto zvečer ni bilo dosti boljše. Tok je bil tako slab, da ga radijski aparati niso potegnili
so čutili tudi čil velik požar
in tako ni bilo mogoče poslušati važnih sobotnih vesti in dogodkov doma in po svetu. Povodenj sicer ni dosegla zadnjih dveh, vendar je tu in tam napravila škodo po travnikih, ko je voda odnesla otavič, poslednjo košnjo. Voda še ni upadla, ko nas je presenetil sneg, ki je začel padati med dežjem v nedeljo zvečer, a v ponedeljek smo ae že znašli pod belo odejo in je nastopila že kar prava zima, ki pa je, upamo, samo prehodna.
Maribor, 28. oktobra V nedeljo okoli 20. ure je začelo snežiti tudi v Mariboru. Sneg je naletaval do včeraj zjutraj Ob dveh. Količina padavin od raztopljenega snega je bila po opažanjih tezenske vremenske postaje 16.7 m, višina snega 2 cm. Tudi dopoldne je rahlo nale-tavalo. Ker je listje še na drevju, je mokri sneg vejevje polomil in povzročil precejšnjo škodo. Tudi v mestnem parku je na drevju polomljenih precej vej.
Velik požar v Stražišča
Kranj, 28. oktobra
Davi okrog 8. je nastal sredi Stražišča v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja g. Rozmana velik požar, ki je uničil znaten del stavbe in vse seno v njej. Poslopje je bilo zgrajeno šele pred 7 leti na istem kraju, kjer je stalo prejšnje gospodarsko poslopje, ki je prav tako pogorelo. Bilo je moderno urejeno. V poslopju je bilo tudi več strojev na električni pogon, ki so jih pa gasilci še pravočasno rešili.
Požar je nastal zaradi kratkega stika, ko se je pretrgal električni vod pod težo snega. Pri tem se je vnelo ostrešje in ogenj se je preko sena bliskovito razširil, tako da so imeli gasilci mnogo dela, preden so ga omejili. Prvi so požar opazili domači in sosedje, ki so takoj pričeli reševati iz gorečega poslopja živino in stro-
je. Prvi so bili na mestu stražiški gasilci, ki so spravili iz stavbe tudi še poslednje kmetijsko orodje. Nekoliko pozneje so prihiteli na pomoč kranjski gasilci, ki so jih na požar opozorile sirene tovarn in plat zvona iz Smartnega. Sicer so jih skušali obvestiti po telefonu iz Stražišča, toda zveza je bila zaradi snega prekinjena. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Bitnja. S skupnimi močmi jim je uspelo rešiti spodnji del poslopja, ostrešje pa je do kraja pogorelo. Tretjina gospodarskega poslopja je ostala nepoškodovana, ker je bila zavarovana s požarnim zidom. Dve uri je trajalo naporno delo. Gospodarsko poslopje je bilo zavarovano za 50.000 din ln seno Se posebej za 10.000 din, nastala škoda pa znaša mnogo več.
Odkrit ja pmi. dr, Valterja šmida na Ulaki
Odkril je tri starinske kovačnice in zanimiv drobiž
Lož. 28. oktobra.
Kakor običaino zadnja leta. ie tudi to
jesenobiskal našo dolino ljubeznivi gcsp prof. dr. Valter Šmid, marljivi raziskovalec naše Ulake. ki nam je Po njegovi zaslugi nudila že toliko Drič o živleniu. ki ie vladalo v prvih dveh stoletjih naše dobe na tem prijaznem griču.
Zadnia dva tedna ie nada-ieval svoia raziskovanja in odkopal s svojimi delavci troie zanimivih kovačnic. med katerimi meri največia 11 m v dolžina in 3.5 m v širino. Zanimiva ie njena notranja oprema, ki leži 1.5 pod zemljo. Širck z d deli kovačnico v dva prostora: v manjši prostor ie uredil dohod po strmih sanicah. Levo tik stopnic se očitno kaže vdolbina za shrambo orodia in podobnega. Poleg kovaškega ognjišča, ki se posebno dobro odraža, ie stalo nakovalo — velika pokončna plošča, na zgornjem robu zglajena Na ognjišču so bili še ostanki velike sklede za topljeni bron. Odtod je vo-vid dohod v večii prostor, v katerem ie stalo drugo ogniišče. Ta prostor ie del;l v skalo poševno vdolbeni kanal, ki ie bil najbrž v zvezi s kovaškim mehom.
Novci, že iz republikanske rimske dobe. — bronasti novci cesarjev Avgusta. Vespazijana in cesarice Faustine. soproge Antoninove (138—162). nričaio. da ie ko-vačnica obratovala v prvem in drugem stoletju ter je prenehala okrog leta 170 po Kristu. ko sta vojna vihra in kuga razsajali po tukajšnjih krajih.
Bronaste, steklene modrobele zaponke, denar, železno orodje, okrašene lončene posode in različne priprave za talienie brona — cela kepa brona — nam pričajo o živahnem prometu tedanje naselbine na Ulaki. ki ie bila. kakor zdai Stari trg ob njenem vznožiu. središče živlienia v Loški dolini in daleč na okrog.
Zal. da so bili dnevi zadnjih dveh tednov deževni, kar ie nemalo oviralo uspešno raziskavanje. — osobito najdbe manjših predmetov.
Ker ie bila ta naselbina, sodeč po dose-daniih ugotovitvah, oreeeišniega oblega, je gotovo, da so tedanji prebivalci tega kraja imeli tudi znatno 'pokopališče, ki mora ležati v neposredni bližini. Zanimivo bi bilo na iti to večno počivališče takratnih zemljanov; ob teh ostankih leže
brez dvoma predmeti, ki bi nam znali odkriti še marsikako skrivnost tedanje debe.
Zdi se mi umestno po tei poti apelirati na lastnike zemljišč na Ulaki. da po svojih močeh pripomorejo raziskavaniu stare naselbine s tem. da ob priliki svo^e lopate in krampe zarijeio mestoma tudi v globino zemlie. Morda bi kdo naletel na
iskano pokopališče odnosno na predmete, b i dali povod nadaljnemu raziskavanju.
Ni nam znano, kdo orav za prav finarv-sira ta dela. prav gotovo pa bi ne bil zavržen denar, če bi tudi tukajšnja občina prispevala v ta namen kak znesek, sai ie vendar to tudi v našem interesu, če se ime naše doline glasi in spozna tudi v tujini.
Gosp. profesorju dr. Smidu želimo, da bi nas kai kmalu zopet obiskal in razkazoval svoie naidenine Morda mu bomo pokazali novo smer raziskovani.	M.
Nesrečen dogodek na Polzeli
Mesarski mojster je ustrelil svojega pomočnika
V nedeljo zvečer je sedel znani mesar in gostilničar, 341etni Alojz Cimperman na Polzeli v družbi svojega 361etnega mesarskega pomočnika Antona Bratca v svoji gostilni na Polzeli. Cimperman je bil vinjen. V gostilniški sobi sta bila še neki gost in natakarica. Okrog 23. sta se začela Cimperman in Bratec igrati s samokre-
som. Ko je imel Cimperman samokres v roki, se je samokres nenadno sprožil in krogla je zadela Bratca v prsi. Bratec se je takoj zgrudil in je na mestu izdihnil. Cimpermana so orožniki aretirali in izročili okrožnemu sodišču v Celju. Cimperman je ves obupan in so ljudje komaj preprečili, da si ni v obupu storil zlega.
Z mesarskim nožem v srce
Usoden spor dveh mesarskih pomočnikov
Murska Sobota, 27. oktobra
Celo Mursko Soboto je globoko pretreslo žalostno obračunavanje med dvema mesarskima pomočnikoma, pri katerem je izgubil življenje 201etni Ivan Jurglič, doma iz Gornjih Jesenic pri št. Rupertu na Dolenjskem. Bil je zaposlen v Benkovi tovarni mesnih izdelkov, že prejšnji dan se je v obednici pri kosilu sporekel s 261et-nim Blažem Bertečičem, doma iz Drob-čevca pri Vrbovcu v križevskem okraju na Hrvatskem. Med prepirom sta se spoprijela in razbila krožnik in 200 din vredno ogledalo.
Ker je imel Bertečič z včerajšnjim dnem odpovedano službo v tovarni, se je zjutraj oglasil v pisarni po plačo. Blagajničarka mu je odtegnila 100 din za povzročeno škodo. Istočasno je bil poklican v pisarno Jurglič, da oba uslužbenca sporazumno poravnata nastalo škodo. Vsak je plačal polovico, potem pa sta skupaj v mirnem razgovoru odšla iz pisarne. Na dvorišču sta se ustavila in se spet začela prepirati. Jurglič je najprej Bertečiča pahnil od se-
be, ta ga je pa sunil z nogo. Ko se je Jurg-glič pognal proti njemu, ga je zabodel z nožem, ki ga je imel pri sebi skritega, naravnost v srce.
Smrtno ranjeni Jurglič je napravil še kakih 35 korakov proti strojnici, potem pa se je brez besede zgrudil. Iz rane mu je bruhnil curek krvi. Strojnik je skozi okno videl njegov padec in mu je takoj prihitel na pomoč. Ranjenca so naložili na avto. da ga prepeljejo v bolnico, vendar pa je že med potjo izdihnil.
Bertečič je po storjenem dejanju pobeg-
nil skozi glavna vrata, vendar pa so ga orožniki kmalu prijeli in zaslišali. Izgovarjal se je, da sta si bila s pokojnim v sovraštvu zaradi nekega dekleta, zaposlenega v neki drugi soboški tovarni. Jurglič je baje večkrat grozil, da bo svojega tekmeca pošteno premikastil. Nož, a katerim je bil izvršen uboj, so našli na neki njivi.
Nesrečno žrtev fantovskega obračunavanja so pokopali v nedeljo popoldne ob splošnem sočutju tovarišev, ki so ga v velikem številu spremili na zadnji poti.
Jeremija Živanovič
V nedeljo zvečer je umrl v Beogradu senator in bivši guverner Nj. VeL kralja Petra II. gosp. Jeremija Živanovič. Z jugoslovanske politične pozornice ie odšla krepka osebnost, nadvse prikupen lik plemenitega človeka in široko razgledanega inteligenta. Pokojnik je bil doma iz ti moškega okraja, rodil se ie 27. septembra 1874 v Vražagornači. Gimnazijo je dovršil v Zaječaru. Potem ie študiral filozofijo na beoeraiski univerzi Za nadaljevanje
študija se ie odločil na Dunaju in v LAp-skem,kjer se ie izpopolnil v slovanski in klasični filologiji. Ko se ie vrnil v domovino z lepim zakladom znania. ie naiorei nastopil službo suplenta v Zaječaru. nato pa ie bil profesor v Nišu in Beogradu. Zlasti tu ie lahko razširil torišče svojega dela. Kakor marsikateri srbski inteligent, je tudi on poleg truda na kulturnem po-prišču stopil v politično areno, da koMkor ie mogoče posveti svoie lepe spodobnosti napredku domovine. 2e leta 1912. ie bil izvoljen za narodnega poslanca. Ko ie začasno opustil politično pot. ie bil postavljen za načelnika prosvetnega ministrstva in ie na tem odgovornem mestu storil mnogo dobiega za napredek srbskega višjega šolstva.
V svetovni vojni je tudi njega val usode potegnil s seboi v pregnanstvo in ie s svojim narodom delil trpko usodo izgnanca na Krfu. kier pa ie samo pomagal graditi bolišo bodočnost vsemu jugoslovanskemu narodu. Od mlad'h nog prežet z iskrenim rodoljubiem ie vedno stremel po svoiem naivišiem idealu, po čvrsti, enotni. harmon:čno izgrajeni. napredni Jugoslaviji. V osvobojeni domovini mu ie pripadel lep delež za prosvetni napredek Ju-go^aviie. Leta 1920. ie bil imenovan za profesc ria višje pedagoške šole v Beogradu. Seveda oa so bile vooštevane tudi njegove politične vrline in ie bil ob ustanovitvi banovin postavlien za bana morav-ske banovine. Zapustil ie mnogo lepih sadov svojih prizadevanj. Leta 1932. je bil izvoljen za senatoria. Sledniič mu ie bila poverjena najbolj častna in važna naloga: postavlien ie bil za guvernerja našega mladega kralia. Da se ie vzgoja Ni. Vel. kralja Petra II. tako smotrno in praktično usmerila, ie pač poglavitna zasluga pokojnega guvernerja, ki ie vedno znal dru-
žiti leoo s koristnim in si ie pridobil popolno zaupanje mladega kralja.
Jeremija Živanovič ie bil že po vnanjo-sti impozanten lik. pravi tio gentlemana. lci je v sebi združeval vse plemenite vrline svojega rodu. Od mladosti je bil vnet za književnost in ie uspešno sukal svoje pero ne samo kot prvovrsten vzgoi teli. marveč tudi kot pisatelj in literarni kritik. Sam ie ustanovil književni obzornik »Venac«. v katerem ie pogosto poročal o slovenski književnosti in rade volje objavljal prevode iz slovenščine oa tudi izvirne prispevke. Izredno prikupni mož. kakršen ie bil ta visoki razumnik, si ie pridobil polno prijateljstva tudi med Slovenci in je redno prihajal semkai na oddih, še zlasti k Rimskemu vrelcu in na Bled.
Pred vojno ie e. Jeremija Živanovič pripadal samostalcem. skupini Ljube Da-vidoviča. V Jugoslaviji ie bil v odboru Samostojne demokratske stranke. Po 6. januarju pa ie bil član glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke. V se-natu ie redno nastopal kot glavni govornik v kultumo-političnih in uradniško stanovskih vprašanjih. Kot politik in parlamentarec ie užival veliko avtoriteto n je bil vedno vnet za misel narodnega edin-stva.
Slava Jeremiji Zivanoviču!
Nevesele zgodbe iz Vranskega k®ta
Vransko. 27. oktobra.
Minuli teden ie naplavil potok Bo ska. ki je zlasti v zadniih poplavah močno naraste!. pri Gomilskem truplo neznane ženske. Truplo, ki je moralo ležati že prec?j časa v vodi. so prenesli v mrtvašnico r.a Gomilskem. Pri sodno-zdravniškem ogledu niso našli nobenih znakov kakega nasilja. Ker niso v bližnji okclici poor^šali nobene ženske, so domnevali, da ie \o Ja prinesla truplo iz oddaljenejših krajev. Po orožniškem poizvedovaniu pa so naknadno ugotovili, da gre za 30 letno Jurek Amalijo iz Poljan na Hrvatskem, ki je zadnji čas služila za deklo pri nek: no-sestnici v Ojstrški vasi. in ki je ocl?la v nedeljo 6. t m. k maši. pa se ni cd takrat več vrnila. Kai io ie dovedlo do obupnega koraka, ni znano.
Te dni se ie v gostiji ori »S^vanu« na Vranskem oglasil neznan moški ter cd tam sredi popoldneva odnesel lastaiku g. Cukali par novih čevljev. Gotovo pa je moral biti res precei vinien. kakor ie to pozneie zatrjeval, ali oa skroino predrzen. ker se ie še isti dan v mraku pojavil v Cukalovi kuhinji kier ie p*p osil za hrano. Smola pa ie bila v tem. da ie nrav tedai prišel g. Cukala. p~g;edal neznan-a od glave do nog. ter po natenhrh vezalkah spoznal, da tiči neznanec v njego'- h. pravkar izginulih čevljih. Obvesti so orožništvo. ki je neznancu temeljito izprašalo vest in ugotovilo da ere za n"k sa. že večkrat radi tatvin kaznovanega »znanca« vamostn:h opasti, ki is ''rana na Gorenjskem. Izročen ie bil sodišču.
V noči od petka na soboto ie doslei neznani storilec odpeljal iz sviniske kuhinje gostilničarja Stanceria na Vranskem železen kotel »Alfa«. Domneva se. da je storilec kak pregoreč obiralec starega železa. Orožniki za njim poizveduieio in je pričakovati, da bodo drzneža v krat" em izsledili in ga spravili za reš?4ke. kier bo imel dovoli prilike ogledovati tuie že ezo.
Da se v našem kotu ne dogaja več tatvin. are zasluga predvsem tukaišniemu orožništvu. ki skrbi za to. da v.-a';o k z-njivo dejanje hitro izsledi in se krive: kaznujejo.
Silno doživetje za žene ta dekleta. Matere, ki poročate svoje hčere, ta dekleta, k! izbirate, oglejte si to odlično filmsko delo. VEDNO AKTUALNO! — Ena največjih tragedinj, kar jih pozna zgodovina filma, BETTE DAVIŠ znova
potrjuje svoj sloves v VVarner Bros filmu
sem
KINO MATICA, telefon 22-41 Miuiiin ITI ii—namni i n n———
Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
Iturnl pregled
Prejšnji teden v operi
V sredo, 23. oktobra je šla Jandčkova »Jenufa« tretjič v letošnji jesenski sezoni čez ljubljanske deske. Predstava je bila to pot v tolikšni meri popolna, da zaslužita nosilki glavnih vlog, ki sta bili v premier-skem poročilu le na kratko omenjeni, vsestransko pozornost. Predvsem gdč. Heyba-lova, ki se je znašla v naslovni vlogi »Je-nufe« pred težkočami, kakor jih ni še nobena vloga doslej zastavljala tej pevki. Vrstijo se v vseh odtenkih petja od obupajo-čega krika nesrečne matere, ki je zgubila dete, do vroče molitve, ki spremlja potrto vdanost v voljo božjo. Pa tudi igralska pot od zapeljanega in zapuščenega dekleta do grenko preizkušene žene je polna tre-notkov, ki potrebujejo za uspeh umetnika pristnih izraznih možnosti. Gdč. Heybalova je že na splošno z nji lastno točnostjo in zanesljivostjo podala vlogo. Z jasno izgovorjavo je stopnjevala pri poslednji predstavi uspeh svojih pevskih in igralskih vrlin, s katerimi je nepotvorjeno posredovala mladostni lik Jenufe. Njeno vživljanje v vlogo pa, ki jo v prvi vrsti vzposablja za odrsko umetnico, je bilo priznano in podčrtano tudi na tem mestu od njenega debuta v »Prodani nevesti« dalje ter kaže najugodnejšo rast. Naj v svojem umetniškem stremljenju ne odneha, dokler ne doseže tiste plemenitosti v glasu, tiste izenačenosti v legah in vokalizaciji, ki je pre-potrebna za tople kantilene. Pa tudi tisto igralsko umerjenost, ki zna stopnjevati brez pretiranega kopičenja gest, naj si pri- •
svoji. — Kakšen napredek je zaznamovala ga. Elza Karlovčeva kot cerkovnica, bodo mogli potrditi le oni redki, ki so prisostvovali premieri in reprizi na omenjeno sredo Glas je to pot v vseh legah zadržal svoji plemenito zaokroženost in zvenel čisto, izdatno in okretno, bodisi v visokem registru, ki se vzpenja do sopranskega, dvakrat črtanega h, kakor tudi v globokem altov-skem. Navidez naravna, sedaj skrbno odtehtana igra takisto ni zgrešila velikega učinka. — S tenkočutno izdelanim ritmom se je v vseh nastopih odlikoval zbor, nekoliko bolj moderirano je sviral in spremljal orkester pod štritofovo impulzivno desnico, ki še zlepa ni posredovala tako dovršeno iz partiture pravilnih glasbenih predstav.
Medlejša kot lani je bila v petek, 25. t. m. zvečer predstava »Figarove svatbe« za premierski abonma. Razumljivo je, da se stalno zaposleni pevci ne utegnejo povsem osredotočiti na vsako vlogo posebej, zato trpi pulz celotne predstave. Vlogo grofice je letos mesto gdč. Vidalijeve prevzela gdč. Heybalova. Z izredno prikupno zunanjostjo, oglajeno gesto in primerno odmerjeno držo se je prilagodila liku grof in zapela prvo arijo (druga je izostala) muzikalno dosledno, kakor se Mozartu prilega. Čeprav se pevski del vloge, barvi in značaju njenega glasu posebno ne prilega, ga je po svojih zmožnostih zelo ugodno izdelala. Prijetno je iznenadila gdč. Ku-šejeva, ki je prvič nastopila na gledališ-
l kem odru sploh in ji je bila poverjena ma-' la, toda pomembna vloga paža Kerubina. Z dvema koncertoma najresnejšega spore-ga je doslej opozorila javnost na svoje velike ambicije. Sobotni debut pa je potrdil, da se more tudi povprečen glasovni material, če je razumno, dosledno ln pravilno šolan na odru, ugodno uveljaviti. Glas gdč. Kušejeve zveni zaokroženo, intonančno čisto, je za vlogo paža po svoji nosilnosti popolnoma zadoščal in bil združen z dobro razumljivo artikulacijo. Debutantka je pela vlogo gladko in muzikalno, z okretnim igralskim nastopom pa je že takoj spo-četkoma izpričala svojo porabnost na opernem polju. Predstava, ki je osredotočena okoli Betettovega priznanega lika navihanega Figara, je žela dovolj priznanja.
V soboto je gostovala kot »Traviata« v istoimenski Verdijevi operi ga. Leventova. Kakor ob koncu prošle sezone, je stopnjevala izraz vloge od lahkožive obeževanke tja do ganljive smrtne scene ljubeče in trpeče žene, le da je bila sedaj še svežejša v glasu. To potrjujejo izvrstno crescendi-rani visoki toni, posebno v prvem dejanju (ki ga je kronal trikratčrtani »es«!). Glas ge. Leventove zveni spočetkoma v družbi naših domačih pevcev nekam tuje. Sedi ji nad masko, prihaja iz oblo zaokroženih ust z nezakritimi zgornjimi zobmi, izhaja pa iz lahnega piana s pomočjo pravilne dihalne opore. Zato je svetal, gibčen, lep in prodoren v nainežnejšem pianissimu. izredno bleščeč v višini, prehajajoč le v najgloblji legi v prsni register. — Mnoge smiselne podrobnosti v igri potrjujejo gostjino pravilno pojmovanje vloge in intenzivno delo na nii. Čeprav pevka ne žrtvuje igralskemu afektu nikier principov lepega oet-ja, kar se ml zdi spričo njene mladosti velika prednost, je dosegla mestoma tisti spoj med petjem, igro in izrazom vloge,
ki ustvarja v gledalcu privid resničnosti na odru — najpopolnejše, kar more prvovrsten pevec doseči na deskah. Ga. Leventova je bila deležna naklonjenega odobravanja, s katerim jo je polno gledališče tudi sproti nagrajalo. — G.Franci, ki je v kratkem času navežbal vlogo Alfreda, beleži nov uspeh, štedil je namreč z glasom in se tako ognil nelepim trdotam v višini, obenem pa se mogel prepričati, da more tudi lep piano ali mezzo-forte ogreti in zadostiti premnogi pevski frazi. Njegova rutina in prisebnost na odru sta mu dragocena druga in ga tudi v tej vlogi nista zatajila.
V nedeljo popoldne se je v operi vršil baletni nastop, sestavljen iz raznih plesrih točk in opernih ter operetnih baletnih vložkov. Vreme je prignalo polno hišo starih in mladih gledalcev, ki so vneto prisluškovali zvokom orkestra pod taktirko g. 2e-breta, še pazljivejše pa sledili produkcijam, ki so jih na odru izvedli baletni zbor z go. Bravničarjevo. gdč. Moharjevo, Jap-lievo in g. Pilatom kot solisti. Namen, ne-deliskemu občinstvu nuditi pisan plesni spored in skrbeti za zabavo boljše vrste, se je obnesel.	^ S.
Na razstavi Neodvisnih
Rozg&uor s slikarjem £. Sajcvcem
Evgen Sajovic je najmlajši član Kluba neodvisnih, ki razstavlja v Jakopičevem paviljonu.
— Poznam tvoja tihožitja in krajine. Nekaj veje od tvojih platen; dejal bi hlad, ki mi priliva v razpoloženje, kadar koli gledam tvoje stvari, nekaj žalostnega, občutju samote podobnega. Se sam zavedaš, da tvoja dela v tem smislu učinkujejo na gledalca?
—	Med delom gotovo ne. šele potem, ko je slika gotova, včasi začutim, da sem platnu podzavestno vtisnil drobec nekakšne hladnokrvnosti, ki izvira iz celotne osnove mojega značaja. Prav za prav hladnokrvnost ni prava beseda. Nekaj mrzlega je v meni, kar se mi pa zdi, če analiziram samega sebe, popolnoma razumljivo. Saj je bilo življenje do mene tudi hladno, da rabim tvoj izraz.
—	Ali se ti ne zdi, da je tudi v karakteristiki naše zemlje in slovenskega človeka sploh nekaj podobnih hladnih momentov, kakor jih je vnesla v tvojo duševnost trda pot, ki si jo moral prehoditi, preden si postal akademski slikar?
—	Po mojem tista splošna, površna oznaka, da smo Slovenci veseljaki (vino!) ne živi v popolnem prijateljstvu z resnico. Mogoče velja za prejšnje generacije. Današnja, moja generacija preživlja težavne dni. Kam bi s smehom, če gledaš v kam-nitno mrzli, mrki obraz današnjega življenja?! Iz tega torej vidiš, da niso samo specifično osebna doživetja v »hladu mojih platen«, marveč tudi nekaj objektivnega razpoloženja naše zemlje in naših dni.
—	Po tem, kar tvojih del do danes poznam, bi sodil, da ti krajina nudi dovolj za tvoje notranje izživljanje. To me prav pri tebi preseneča. Kaj se ti je človek res že toliko »zameril«, da ga skoraj preziraš ?
—	Vsaj deloma živiš v zmoti. Eh, s človekom imam kup neporavnanih računov. Da do danes teh računov še nisem poslal vsem dolžnikom so kriva čisto prozaična dejstva. Vprašuješ: zakaj samo krajine? Odgovarjam ti: krajini ni potreben — atelje ... Razumeš ? Sicer pa me nehaj »mučiti«. V vseh teh vprašanjih je preveč vrtanja v osebne stvari.
—	Prav. Pa še nekaj običajnih vprašanj. Toda sedaj te bom vikal. Totsjj... Gospod
DomaČe vesti
Pomagaj si sam!...
Jadikovati je lahko, delati je teže. če bi se lepega dne zgodilo, da bi tudi jadikoval-ci začeli delati, medtem ko pravi delavci itak nimajo navade jadikovati, potem bi se najbrž tudi pri nas obrnilo marsikaj na bolje. V nedeljo smo čitali v beograjskih novinah zanimiv primer, ki naj ga kratko povemo tudi našim ljudem:
Kakor mnoge srbske vasi, je bila tudi Kamenica v gružanskem srezu dolgo, dolgo zapuščena. Žalostno je bilo ob deževnih dneh, ko se človeška noga ni mogla vzdržati niti na kozji stezi — povsod samo blato, samo debelo blato. Ob takih dneh Kameničani niso mogli iz vasi niti po opravku, niti po zdravila. In ko je prišla jesen in nato zima, je bila vas kakor izumrla. Leta in leta so Kameničani moledovali, da bi jim oblastvo zgradilo cesto vsaj do sosedne vasi. Vse zaman. Kredita ni bilo in edina pot iz vasi je bila struga potoka Kameniee. Ta pot pa je nevarna in je v njenih vrtincih našlo smrt že precejšnje število kmetov in živine.
Lepega dne pa se je odločil podjetni mladi župan Miloš Gjorgjevič. da bo sam zgradil cesto. Sklical je občinsko sejo in soglasni sklep se je glasil, da mora vas sama s prostovoljnim delom napraviti epsto.

Salon za eleganco SOUVAN - C 0 Mestni trg 24
Suknje za gospode in damski plašči OBLEČEMO VAS ZA JESEN IN ZIMO Krojimo po zadnji modi
župan sam je kakor pravcati inženjer napravil načrt in zabil količke v dolžino petih kilometrov. Nato je razdelil posameznim kmetom pripadajoče deleže nove ceste. Ne da bi vprašal višje za nasvet ali za dovoljenje, je zapovedal, naj se delo pogumno prične. V as je šla siožno na delo. V petih mescih neutrudnega dela, ko je bilo opravljenih več tisoč šihtov, so kmetje sami pripravili vse potrebno gradivo in uredili novo cesto.
Toda naenkrat se je delo moralo končati. Nikjer nismo brez ovaduhov pa je tudi župana Gjorgjeviča nekdo zatožil, da s svojimi vaščani brez oblastnega dovoljenja gradi cesto. Vas je zvedela, kdo je ovaduh, prezirala ga je in mimo čakala prihoda komisije. Lepega dne so prišli v vas inže-njerji. Pregledati so morali cesto, ki je niso trasirale roke strokovnjakov. Skrbno so pregledali novo cesto in priznali, da je cesta urezana čisto dobro. Izrekli so priznanje svojemu »tovarišu« Gjorgjeviču in njegovim vrlim občanom. Zagotovili so mu celo podporo.
Ohrabren po tem uspehu je župan iz Kameniee neutrudno delal dalje, hitel od kmeta do kmeta, bodril pa tudi karal in mu je tako uspelo, da je dovršil delo, ki si ga je bil sam zamislil. Zdaj ga tudi njegovi nasprotniki gledajo z bistrejšim očesom. Po novi cesti nekdaj zapuščene Kameniee vozijo danes tovorni avtomobili, izvoščki, težke vprege in parne mlatilnice. župan Gjorgjevič pa je medtem storil še nekaj koristnega: oskrbel je šolo z dobro pitno vodo in storil vse. da ne bo treba letošnjo zimo nobenemu otroku izostajati iz šole.
» Svečana poroka v Beogradu. V topči-
derski cerkvi v Beogradu sta se v nedeljo poročila knez Temuraz Bagration Muhran-ski, poročnik artilerijskega polka kraljeve garde, in gdč. Katarina Račičeva, vnukinja Nikole Pašiča. Poročil ju je ruski prota Sokalj. Za priči sta bila Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, nadalje so bili prisotni kneževiča Aleksander in Nikolaj in svita kneza namestnika Pavla. Poroki sta prisostvovali tudi kneginja Tatjana, mati poročnika Bagra-tiona. in nevestina babica ga. Georgina Pašičeva. Po poroki je bilo svečano kosilo na domu ge. Pašičeve. Kosila so se poleg knežjega prava udeležili še številni ugledni povabljenci, med njimi člani dvora in diplomatskega zbora.
♦ Novi poveljnik mesta Beograda na svojem mestu. V nedeljo dopoldne je zapustil Novi Sad armijski general g. Milorad Petrovič, ki se je odpeljal v Beograd, da
pi. e v zame aoiznosti novega pcveijnika prestolnice. V Novem Sadu je bil tri leta na čelu 1. armijske oblasti. Kolikšne simpatije si ie pridobil, je pričal zlasti poslovilni večer in pa slovo na kolodvoru. Izročena so mu bila tudi lepa spominska darila, njegovo gospo pa so obsuli s cvetjem. V Beogradu je bil novi poveljnik prav tako svečano sprejet od visokih vojaških dostojanstvenikov.
*	Mecenski dar i^ši gluhonemi mladini.
Z gluhonemniee so nam sporočili: V počastitev štiridesetletnice naše gluhonemniee je poklonil Podpornemu društvu za gluhonemo mladino njegov predsednik g. Andrej j šarabon, veletrgovec v Ljubljani, velikodu- 1 šen dar v znesku 10.000 dinarjev. Od ustanovitve zavoda ni doslej med živimi dobrotniki še nihče pokazal do naših gluhonemih sirot toliko naklonjenosti, zato bodi izrečena plemenitemu darovalcu najpri-srčnejša zahvala z željo, da bi nam ga Bog ohranil še mnogo let!
*	Delegatski zbor Narodne strokovne zveze bo letos v Celju dne 10. novembra 1940. Poleg običajnega dnevnega reda bo govora tudi o tisku, brez katerega je delo v vsaki organizaciji otežkočeno. živimo v časih, ko se preureja po vsem svetu dosedanji gospodarski in socialni red; zato je letošnje zborovanje Narodne strokovne zveze tem pomembnejše, ker mora nacionalno delavstvo na tem zborovanju pokazati odločno svojo voljo ne samo do dela in ustvarjanja, ampak tudi voljo in brigo za obstoj nacionalne države, ki je last vseh slojev in stanov, tedaj tudi delavstva. Vodstvo pričakuje, da se bodo letošnjega delegatskega zborovanja udeležili vs* delegati in tudi ostalo članstvo Narodne strokovne zveze da bomo v starodavnem Celju manifestirali za svoje stanovske in nacionalne interese.
*	Na višji pedagoški šoli v Zagrebu so
bili diplomirani: iz prirodopisne skupine: Carll Mihaela, Dolanc Ana, Lužar Milica, Metelko Olga Puc Marija, Vegan Marica; iz matematične skupine: Andolšek s. Hosa-na, Dougan Nuša, Eichkitz Greta, Gajšek Duša, Ukmar Silva; iz risarsko,tehnične skupine: Pihler Marija. Pogorelec s. Ljudmila, Robnik Ema, Stante Jurij; iz tehnič-no-industrijske skupine pa Luci Ivo.
*	Nov grob. V nedeljo zjutraj je umrla v Šoštanju gospa Mirni F r a s o v a, vdova po višjem oficialu in posestnica. Pokojni-ca je bila iz veleugledne šoštanjske družine Cerovškovih in jc je dičil izredno lep značaj, prejetna družabnost in dobro srce Zadnja leta je bolehala in je zdaj mirne zaspala. Blago pokojnico bodo danes ob 16 spremili na šmihelsko farno pokopališče Vsi znanci in prijatelj, ji bodo ohranili ler spomin, sestri gospč Angeli Pibernikovi pa velja tudi naše odkritosrčno sožalje!
*	Pivo se ni podražilo. Iz nekaterih naših krajev smo dobili poročila, da so se tudi cene pivu zvišale, in sicer za 1 do 2 din pri litru. Ta podražitev je na potrošnike vplivala zelo neprijetno zlasti zaradi tega, ker javnost ni bila o njej poučena, niti je bilo v listih omenjeno, da je dovoljena in utemeljena. Informirali smo se pri nekaterih pivovarskih industrijah v Sloveniji in ugotovili, da ni še nobena izmed njih podražila piva in da zaenkrat tudi nobena nima takšnega namena če je torej kdo povišal cene pivu je to storil brez vednosti pivovarske industrije in ne da bi mu ta cene zvišala.
*	Nove cene v brivsko frizerskih salonih v Ljubljani in podeželju. Uprava združenja brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani sporoča cenj. občinstvu novi minimalni cenik, ki stopa v veljavo s 1. novembrom. ter je obvezen za vse brivsko frizerske obratovalnice tako v Ljubljani kakor tudi na deželi. Cene so sledeče: Moška stroka: britje s kolinsko 5 din (za deželo 4), britje s kolinsko in česanjem 6, striženje s strojem 6 (za deželo 5). striženje na frizuro 8 (za deželo 6), otroci in dijaki plačajo med tednom za striženje 6 (5), dočim morajo ob sobotah in (nedeljah) plačati polno ceno. Vse ostale postavke so pa ostale neizpremenjene, kot so bile s cenikom iz leta 1935 določene. Pri abonmaju je dovoljen lOVo popust, ter je isti plačljiv v naprej. Cene za damsko postrežbo: Striženje las 8 (za deželo 6) striženje dolgih las 10 (8), železna ondu-lacija 10 (10), železna ondul. dolgih las 12 (10), navijanje las brez ondulacije 6
(6), česanje brez ondulacije 8 (J), vodna
ondulaclja brez umivanja 20 (16), vodna ondul. z umivanjem 30 (25), umivanje las 10 (10), umivanje dolgih las 15, trajna ondulacija 90 (80), trajna ondul. polovična 70 (60), barvanje 'las na novo 140 (120), barvanje narastka 90 (80), barvanje obrvi in trepalnic 30, manikiranje 10 (10), ma-nikiranje z lakom 12 (12), beljenje las na novo 50 (45), beljenje narastka 30 (25), masaža obraza 20 (15), abonma za lOkrat-no česanje 20 din. Uprava kar najvljudneje prosi cenj. občinstvo, naj upošteva splošni porast cen materialu, kakor tudi že dvakratno uradno povišanje mezd pomožnemu osebju, ter naj ne zahteva od mojstrov za postrežbo nižjih cen. kakor so bile soglasno določene. 439—n
Pokončajte ŠKODLJIVCE IN BOLEZNI
NA NJIVAH, V SADOVNJAKU, V
KAŠČAH IN SHRAMBAH - SKLADIŠČIH, VSAKOVRSTNO GOLA-ZEN V HIŠAH, STANOVANJIH,
NA VAŠIH OBLAČILIH, HIŠNO GOBO itd. izključno s preizkušenimi in zanesljivimi sredstvi, ki jih na Vašo zahtevo sestavlja: poobl. agr. ing. PREZELJ, specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog), Ljubljana, Wolfova ul. 3, tel. 34-73.
♦ Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1941 je včeraj izšel. Tudi letos je velikega formata, kakor vsa zadnja leta, je okusno opremljen, lepo tiskan in ima prav pestro vsebino. Tudi ta izdelek je v čast Narodni tiskarni. Poleg običajnega koledarskega dela vsebuje prav tehtne poučne članke: o narodopisnem položaju Dravske doline, v rabskih Slovencih, o na-rodno-obrambnem delu CMD na Kozjaku, o šolski in upravni občim v Stare mlogu, o ljudskih šolah na Kočevskem, o petletki za narodno-obrambno delo in še mnogo drugega. Lepi spominski članki so posvečeni celjskima dobrotnika CMD Emilijanu Lileku in Franu Kranjcu, dalje Heleni Bevkovi, Marici Bartolovi in vrsti drugih pokojnih Cirilmetodarjev. V posebnem članku je opisana otvoritev šole pri sv. Treh kraljih nad Marenbergom. Obširen je pregled pomembnejših knjig in razprav o narodno obrambnih vprašanjih. O tej in oni zanimivosti bo kazalo še izpregovoriti. Vsekakor zasluži zanimivi, poučni, z mnogimi slikami opremljeni koledar, da si ga za skromno ceno 15 din nabavi- vsak zaveden Slovenec.
DANES POSLEDNJIč zanimiva in napeta indijanska romanca:
^ jJUJ^J OREL	8 priljubl;ieno SHIRLEY TEMPLE
KINO SLOGA — UA. 27-30
v glavni vlogi. Predstave danes ob 16., 19. In 21. uri
., ■ —— ... —	
	'.. •• VV.V.'., V •. t -v ,V


*	Velik pogon na divje svinje, v gozdnih
revirjih Hartenštajn v Pilštanju, last vele-posestva Attemsa, in v gozdih bivšega Ko-bijevega veleposestva so se pojavile divje svinje, ki povzročajo posestnikom na polju ogromno škodo Zato je sreski načelnik v Šmarju pri Jelšah odredil uradni pogon na divje svinje za 10. novembra, v primeru slabega vremena pa 17. novembra s sestankom ob 7. uri v Lesičnem. Za vodjo tega velikega lova je določen g. Veršec, trgovec v Podčetrtku, za pomočnika pa Va-lant France, gozdni čuvaj v Hartenštajnu. Za uspešen lov je potrebno, da se ga udeleži vsaj 40 strelcev s primernimi puškam: na kroglo, dva poklicna lovca in 50 gonja-čev. Gonjače preskrbita brezplačno občina Kozje in Pilštanj, poklicne lovce lovoza-kupnika, a kot strelci so povabljeni vsi lovci in posestniki pušk, ki imajo orožne liste.
*	Higienska razstava v Pišecah. Iz Pišec nam pišejo da je bila tam higienska razstava od 20. do 25. t. m. v dvorani Gasilskega doma. Razstavo je otvoril g. dr. Stanko černelč s primernim nagovorom in je s krepko besedo žigosal običajne napake i m pregrehe proti zdravju, ki često temeljijo na starih šegah, večkrat pa tudi na prazni veri. Ljudje so ga z zanimanjem poslušali. Razstava je bila občinstvu dostopna na vsak večer od 18. do 20. ure. Zaščitna se-
Trgovin® moderne obutve^^gf©' čevlji
sem preselil iz Vošnjakove v PREŠERNOVO UL. 43
(nasproti tvrdke »ELITE«). Moja vodilna skrb ostane: TRPEŽNI	ČEVLJI ZA NIZKE CENE.
Velika izbira od najmodernejših do najsolidnejših čevljev. — Toplo se priporočam
E. ŠEGA
Sajovic, vaše mnenje o razstavi Kluba neodvisnih v Zagrebu? Ali mi lahko poveste nekaj besed?
—	Uspeh razstave, kakor tudi mišljenje občinstva in kritike je absolutno pozitivno. O raznih senčnih straneh v strokovnih sodbah, ki smo jih kljub vsemu morali občutiti, pa mislim: Kakor sam vem, »kje me čevelj žuli«, tako gotovo vedo o tem tudi vsak zase moji tovariši v klubu.
—	Ste osebno zadovoljni z materialnim uspehom v Zagrebu?
—	Glede na to, da pri nas misli družba, da je storila do konca svojo dolžnost, če je kakšen umetnik prodal eno ali dve svoji stvari in da je s tem umetnik že postal milijonar, glede na to dejstvo izjavljam, da sem zadovoljen.
—	In načrti za bodočnost?
—	Na Slovenskem je že tako, da moji načrti niso odvisni samo od mene. Sicer pa je res že dovolj vprašanj, gospod repo rte r!
—	Prav, pa še tole za piko: Ali je po tvojem slovenska kulturna sredina danes tudi še zmožna ponovno zaigrati grohar-jevsko tragedijo?
—	Je'	Igor Torkar.
Zapiski
»VEZANA BESEDA« Slovenska matica je sklenila začeti z izdajanjem izredne zbirke »Vezana beseda«. Vanjo bo — kakor beremo v pravkar objavljenem književnem naznanilu — uvrščala prevode tujega pesništva: izbore posameznih klasikov in sodobnikov, kakor tudi antologije tuje lirike. V tej zbirki namerava izdati Homerja (glede prevoda se že dogovarja z znanim prevajalcem antič-
nega slovstva Antonom Sovretom), Siiake-spearea (novi prevodi Otona Župančiča), Sofokleja, Goethejevega »Fausta«, Puškina, Danteja, Lermontova, Villona itd. V zbirko pa bo uvrščala tudi izvirne pesniške knjige, kolikor jih ne bo mogla objaviti med rednimi publikacijami.
Med prvimi publikacijami nove zbirke izide Shakespearova tragedija »Romeo in Julija« v mojstrskem prevodu Otona Župančiča, dalje Sofoklejev »Kralj Edip« in »Antigona« v prevodu in prireditvi Frana Albrechta in »Izbor iz pesniškega dela« Mihaila J. Lermontova v prevodu pesnika Mile Klopčiča.
Napoved nove pesniške knjižnice je zla/-sti v teh časih razveseljiv izraz vere v duha in v pomen tistih stvaritev človeškega genija, ki segajo nad čas in njegova valovanja. Vpisujemo z zadoščenjem ta pojav v našo kulturno kroniko in priporočamo novo zbirko pozornosti slovenskega kulturnega občinstva.
Friderik Rukavina f- Kakor je obširneje sporočilo ponedeljsko »Jutro«, je umrl v Novem Marofu v Hrv. Zagorju dirigent zagrebške opere Friderik Rukavina. Pokojnik je več let sodeloval kot ravnatelj ljubljanske opere pri umetniški izgradnji našega gledališča in sicer v letih, ko so se gledališču odprle nove razvojne možnosti. Pozneje je služboval v Zagrebu in v Pragi; v češki prestolnici je bil dirigent Narodnega divadla. V Zagreb se je vrnil pred dvema letoma že bolehav. Njegova pljučna bolezen je očitno napredovala, vendar je še mesec dni pred smrtjo dirigiral Massenetovega »Wertherja« in se z njim poslovil od gledališkega življenja, ki mu je toliko časa nudilo možnost pol-
nega izživljanja glasbene nadarjenosti. Friderik Rukavina je umrl v starosti 57 let. Na poslopju ljubljanske opere je bila v počastitev njegovega spomina izobešena žalna zastava.
češko gledališče v Brnu je uvrstilo v letošnji repertoar Drž.čevega »Dundo Ma-roje« v predelavi M. Foteza.
Gotovčevo simfonično ilelo v Prag«. Praški nemški tisk piše z velikim priznanjem o izvedbi Gotovčevega »Simfoničnega kola« na koncertu praškega nemškega fil-harmoničnega orkestra. Skladbo odličnega hrvatskega komponista je muzik-,>lno na-študiral dirigent Josef Keilberth. eden največjih dirigentov med mlajšimi nemškimi muziki. Keilberth je leta 1953. priredil v Karlsruhu koncert jugoslovanske simfonične glasbe ob sodelovanju tenorista Ri-javca in violinista Topolskega.
Razstava karikaturista Vladlslava Kondorja v Sofiji. Znani karikaturist Vladi-slav Kondor, ki je po rodu iz Murske Sobote. je priredil že lani v Sofiji dobro sprejeto razstavo svojih karikatur. Po večmesečnem bivanju v Bolgariji je dovršil večje število novih karikatur in je pred kratkim otvoril v Sofiii novo razstavo svojih del. »Le Parole Bulgare* z dne 19 oktobra poroča s priznanjem o tej razstavi in sklepa. da obstoji Kondorjeva originalnost v izrazni moči risbe in v uporabi barv.
Veliko češko delo o Shakespearu. Znana češka založba Laichter je začela izdajati v zvezkih obsežno zasnovano delo o Shakespearu iz peresa češkega anglicista dr. Františka Chudobe. To delo bo v češki literaturi. ki nima malo študij o Shakespearu. največja znanstveno spisana monogra-fija o slavnem albionskem dramatskem pesniku,
stra gdč. Neža Jarnevičeva je Imela vsak večer predavanje, poživljeno po skioptičnih slikah, važnih higienskih vprašanjih. Vsako predavanje je bilo skrbno prikrojeno podeželskemu kmečkemu življenju. Ljudje so jo poslušali z velikim zanimanjem in je število poslušalcev rastlo od večera do večera. Ne samo domačini, tudi Bizeljanke so prihajale kljub slabemu vremenu. Po dnevi pa je zaščitna sestra hodila po hišah, obiskovala je matere z dojenčki m jim dajala prepotrebne nasvete. Ko je 25. t. m. pregledala še vse šolske otroke in jim razložila razne predmete in slike razstave, je bilo njeno plodonosno delo končano. Iz občinstva se slišijo želje, da bi taka prireditev bila večkrat umestna v Pišecah. Razstavo je zaključil 25. t. m. zvečer g. dr. Jože Peček s poljudnim predavanjem o je-tiki. Gg. zdravnikoma kakor gdč. zaščitni sestri se Pišečani iskreno zahvalijo za ves njihov trud in zagotavljajo, da se bodo po njih ravnali, še posebno pa pri vzgoji otrok.
•	Odvetniška zbornica v Zagrebu je zborovala v nedeljo. Zbralo se je 200 advokatov iz raznih krajev banovine Hrvatske, predsedoval je dr. Ivo Politeo. Letoa je včlanjenih v zbornici 749 advokatov. 70 manj kakor lani. Skupščina je sprejela pravilnik o odvetniških kolkih. Vsak odvetnik. ki je upravnik konkurzne mase ali poravnave, mora plačati kolek v znesku 5 odstotkov prejete nagrade.
•	Društvo »Narodni dom« Zagreb, Berl-slavičeva ulica 11, mladinski odsek, vabi člane na vpis in sodelovanje k novo ustanovljenemu pevskemu odseku. Vpis se vrši vsak večer od 19. do 21. v sedanjih društvenih prostorih, a po 1. novembru (oziroma po preselitvi) bo vpisovanje in poskusi v novih prostorih, Trg kralja Tomi-slava 19. II nadstropje.
•	Uletova koča zaprta. Podružnica SPD Peca za Mežico-črno sporoča, da bo Uletova koča na Peci od 1. novembra dalje začasno neoskrbovana. Odprta ln oskrbovana bo od 24 decembra do 7. januarja za Svečnlco ln od 18. marca dalje, če bi se prijavila večja skupina turistov-smu-čarjev tzven tega časa, naj se pravočasno jbrnejo aa podružnico v Mežici, da poskrbi oskrbovanje. Vse potrebne informacije daje Mežiška podružnica SPD Mežica.
•	Veliko mlekarsko zborovanje je bilo v
deljo v Delavski zbornici v Zagrebu. Se-
talo se je okrog 800 kmetov članov kmet-ke mlekarske zadruge za zagrebško okoli-•o. Zborovalci so sprejeli posebno resolucijo, v kateri med drugim zahtevajo da se •ovišajo cene mleku Obvezujejo pa se, da •odo siromašnim ljudem, ki bodo imeli ■otrdilo socialnega odseka banske oblasti >rodaiali mleko po 1 din liter.
» Nesrečna smrt deteta. Anton Kočar, *omaj 6 mesecev stari sinček poljedelca iz Gornje Lendave, je sedel v domači ku-linji pri mizi. Sestra otrokove matere, 12-letna Frančiška, je držala v roki lonec kropa, ko je videla, da se je otrok nagnil na stolu ln bo padel na tla. Ko ga je hotela prijeti, se je vlila vrela voda na otroka in ga poparila da je naslednji dan umrl zaradi opeklin. Mati nesrečnega otroka je takrat ležala v porodniški postelji, oče pa je na orožnih vajah.
•	žalolgra na jadmici. V noči od sobote na nedeljo se je zgodila na jadrnici »Bog z nami« huda nesreča Jadrnica se je zadrževala v splitski luki in bi morala v nedeljo ob 3. ziutrai o^plut: proti šolti. Toda ljudje sd našli 351etnega solastnika in poveljnika jadrnice Cvetka Pavetiča in njegova mornarja Cvetka Glavušiča mrtva Zastrupila sta se po nesreči z ogljikovim okisom, ker sta si zakurila v jadrnici in ob tlečem oglju zaspala.
Is Mliane
n— Jadranski dan. Od 31. oktobra 1918. leta. ko je prvič po dolgih stoletjih zapla-polala na naših vojnih ladjah jugosloven-ska zastava, praznuje naša Jadranska straža vsako leto po vsej državi na ta dan »praznik morja«. Letos bo proslava v sredo ob 20. uri v dvorani pevskega društva »Sloga« (Pražakova ulica 19) s sodelovanjem krajevnih odborov Ljubljana-mesto in železnica. Vstopnine ne bo. člani in prijatelji Jadranske straže so vljudno vabljeni na to svečano akademijo.
u— Varčevanje z vodo. Mestni vodovod bo danes in jutri preurejal priključek glavnega cevovoda na centrifugalne črpalke in bo ta čas deloval le parni agregat z eno cevjo. Mestno poglavarstvo zato ponovno poziva vse porabnike vode iz mestnega vodovoda, da vpoštevajo to zmanjšano zmogljivost vodovodne centrale in ta dva dni točijo le toliko vode. kolikor jo je nujno treba v gospodinjstvu, da ne bodo zaradi prekomerne porabe vode nekaterih ostali drugi brez nje. V višje ležečih stanovanjih bo vodni pritisk precej šibek, ali celo tako slaboten, da voda sploh ne bo tekla, zato opozarjamo prizadete, naj si oskrbe vodo iz p*r> v nižjih legah najbolje v pralnicah v kleteh.
u— Y'sesvetska akojja je v polnem teku in r.as od praznika umrlih loči le še nekaj dni. Zato naj vsi tisti, ki še niso kupili nakaznice za vsesvetsko akcijo pohite, da bo-no tudi oni mogli dobiti venec iz smrečja in belozeleno svečo. Oboje že prodajajo na slojnicah po mestu, v prodajalnah mestne plinarne in elektrarne ter seveda v pisarni vsesvetske akcije same, ki je v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10. Kakor vse kaže, bo letošnji praznik umrlih bel, zato se bodo mestni venci in sveče od bele odeje, ki bo pokrivala grobove naših rajnikov, tem bolj odražale Zgodaj zapadli sneg pa nas tudi opominja da utegne biti letošnja zima huda, zato moramo vsi storiti svojo dolžnost do mestnih revežev. Kupujmo vence ln sveče vsesvetske akcije, da bomo čim bolj počastili spomin naših rajnikov in čim bolj pomagab našim revežem.
u— Obiščite razstavo kluba »Neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure.
u— V evangeljski cerkvi v Ljubljani bo na praznik reformacije (Reformationsfest) v četrtek. 31. oktobra ob 10. dopoldne bogoslužje.
u— Drugi veliki Klavirski koncert letošnje sezone bo jutri ob 20. uri v mali fiiharmonični dvorani. Nastopil bo odlični nemški pianist Edvard Weiss, ki ima naj-sijajnejše kritike. Tako pišejo o njem, da je pianist svetovnega slovesa, da odgovarja njegova igra najvišjim zahtevam, da je bil njegov klavirski večer eden najsveča-nejšlh v sezoni, da je njegovo ime znano v mednarodnem glasbenem življenju itd.
Igral bo Tri koralne predigre mojstra Bacha v priredba Busonijevi. Dalje Beethovnovo cis-mol sonato, Chopinovo b-moJ sonato in Lisztove klavirske skladbe: Pozabljeni valček. Ptičja pridiga, Na valovih. Koncertno občinstvo opozarjamo, da bo igral umetnik na najnovejšem izumu Foer-sterjeve klavirske hiše, ki je dostavila inštrument nalašč za ta koncert v Ljubljano. Klavir je zelo močan, posebno v srednjih legah in je prišel na trg pod imenom Quattrokord-Super-Fliigel. Opozarjamo na koncert. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. (—)
Naše gleclal?šže
DRAMA
Torek, 29.: Tekma. Red premierski. Sreda, 30.: zaprto. (Gostovanje v Celju:
Revizor). Četrtek, 31.: Tekma. Red četrtek. Petek. 1. novembra: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Sobota 2.: Kovarstvo in ljubezen. Red A.
Drevi bo premiera slovenske drame, ki jo je napisal Anton Funtek z naslovom »T e k m a«. Delo predstavlja vsebinsko dramo častihlepnosti. Dramatik je pokazal, kako marsikaterega umetnika ubila brezmejna častihlepnost, ki mu postane sčasoma usodna. V igri bodo nastopili glavno vlogo ravnatelja umetniške Akademije, Lesovina, bo kreiral Gregorin, glavno žensko vlogo, njegovo hčer Stano, Vida Juva-nova, mladega kiparja Dančja Sever. Heleno. teto Polonca Juvanova. profesorja Grušča Potokar, slugo Starič. Delo je zrežiral Milan Skrbinšek Drevi bo predstava za red premierski.
Opozarjamo, da bo v petek na praznik uprizoritev Shakespearjeve tragedije »R o-meo in Julija« z Ančko Levarjevo in Janom v naslovnih vlogah izven abonmaja. Za to predstavo bodo veljale cene od 20 din navzdol. P. n. občinstvo opozarjamo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice, ker je ta predstava navadno razprodana.
OPERA Torek, 29.: Jenufa. Red torek. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve in tenorista Josipa Gostiča. Sreda. 30.: Grof Luksemburški. Red sreda. Četrtek. 31.: Evgenij Onjegin. Gostovanje tenorista Antona Dermote, člana dunajske Državne opere. Petek. 1. novembra: Fidelio. Izven.
Drevi bo za red torek Janačkova opera »Jenufa« s Hejbalovo v naslovni partiji. Glavni partiji eerkovnice in Lace bosta pela kot gosta kakor doslej pri vseh uprizoritvah a i t i s t k a Elza Karlov-čeva in tenorist Josip Gosti č. Razen navedenih nastopi v glavni partiji Steve Štefan Marčec. nadalje bodo sodelovali španova Janko. Zupan Poličeva. Ivan-čičeva, Barbičeva in Jeromova. Delo predstavlja ljubezensko dramo pastorke "enufe in zločin cerkovnice s katerim hoče rešiti ugled in *.ast hiše Dirigent Niko štritof. Režiser Ciril Debevec.
Prvič v letošn ji sezoni bo gostoval v operi Anton Dermoia, tenorist dunajske Državne opere. Nastopil bo v partiji Lenske-ga v Čajkovskega operi »Evgenij Onjegin« Gost je znan našemu občinstvu v tej partiji, ki jo je že ponovno pel na našem odru Naslovno partijo bo podal Popov, glavno žensko partijo Tatjane Hey-balova. Olgo španova. kneza Gremina Lup-ša, Tatjanino mater Poličeva dojiljo Kos;e-jeva, učitelja plesa Sancin B Dirigent Niko štritof. Režiser Ciril Debevec. Predstava bo izven abonmaja.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 29.: Na dnu. Premiera. Sreda, 30.: Konec poti. Nastop Skrbinško-ve dramske šole.
Iz Ptafa
j— Zvočni kino bo predvajal Jutri (v sredo) in v četrtek, obakrat ob 20. uri, komedijo dveh legionarjev v filmu »Legio-narji ljubezni«. Za dodatek filmski žurnaL
j— Dramatsko društvo je imelo v Narodnem domu občni zbor. Predsednik dr. Fermevc se je spomnil izvrstnega igralca in društvenega revizorja pokojnega Milana Vuge. Blagajnik je poročal o slabem stanju blagajne. Dohodki so le od vstop-rin ter so društvu bile črtane vse podpore. Intendant je povedal, da je bila gledališka raven v preteklem letu na zaido-voljivi višini. Sledile so volitve. Izvoljeni so: predsednik dr. Fermevc Ivan; podpredsednik Skaza Saša, tajnik Sagadin Zvonko; blagajnik Furst Ljudevit; gospodar Wilchelm Albert; odborniki: Samec, Hasl, Podbreznikova, Ogorelec in Domanj-kova; intenda.nturo tvorijo: Skaza Saša. prof. šifrer Tone in prof. Ingolič Anton. V debat, so bili sprejeti še sklepi, da se v tekoč sezoni napravi pri denarmn zavodih ln zasebnikih zbirka, s katero bodo poskusili uravnovesiti finančno stanje društva. Iznešena je bila tudi kritika na mestne občino, ki prepušča stavbo m ;stncga gledališča razpadanju. Bilo bi nujno potrebno popraviti vsaj vnanjost stav»-e ln pa preurediti oder, ki je izpostavljen prepihu.
j— Spominska svečanost na vojaškem pokopališču v Strnišču bo vršila na praznik Vseh svetnikov ob 14. uri. Sodeloval bo tudi pevski zbor železničarjev. Vabljeni l
j— Prisrčno slovo. V soboto se je v Narodnem donu zbralo veliko število S oko ■ lov, da se poslove od višjega železniškega kontrolorja br. Franca Makoterja in njegove soproge s. Marice, ki gresta na novo službeno mesto v Ljubljano. Istočasno so se poslavljal' od fvojega najboljšegi tovariša nje ep vi stanrvskl sodrugi. V Imenu Sokola se je v lepem govoru zahvalil za nesebično delo starosta br. cu\ Šalamun. Poudarjal ie vciAt zasluge, ki si jih je pridobil brat Makotci kot dolgoletni vzorni blagajnik Sokoia. dočim je s. Marica pomagala ori vsen sokolskih prireVtvah. Podaril jima Je l»i šopek ln prikupno delano uro za kmečko sobo. da ju bo vsako minuto spominjala bratov in sester v Ptuju, ki ju bodo težko pogrešali. V imenu železničarjev je spregovoril poslovilne besede g. Počkaj in tovarišu želel na novem službenem mestu mnogo sreče ln zadovoljstva. V veselem razpoloženju je hitro minil lep večer.
j— Socialnemu odseku Sokola je darovala tvrdka Vuga & Bačnar v spomin na pokojnega družabnika Milana Vugo znesek 500 din. Za velikodušni dar se druStvo tvrdki lepo zahvaljuje.
Iz Celja
o— Uprizoritev »Revizorja«. Ljubljanska drama bo uprizorila v sredo 30. t. m. ob 19.30 v celjskem gledališču Gogoljevo satirično komedijo »Revizor« v režiji dr. Bratka Krefta in z g. Danešem v glavni vlogi. Predstava je za abonma. Neabonen-ti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
e— OerKven koncert. Celjska vojaška godba je priredila v nedeljo dopoldne v Marijini cerkvi dobro obiskan koncert v korist siromašnih otrok osnovnih šol. Godalni orkester je pod vodstvom kapelnika g. Fabijanoviča precizno, polno in z lepo dinamiko izvajal Handlov »Largo«, Mozartov »Ave verum«, Cezarja Francka »Pa-nis angelicus« in Handlov »Arioso«, ob zaključku pa dr. Antona Schwaba »Zdravo Marijo« s saksofonskim solom in lepim so-pranskim solom gdč. Kirbiševe. V tej in-strumentaciji je bila skladba izvajana šele drugikrat. Koncert je v vsakem pogledu odlično uspel. — R. P.
e— šahovski brzi turnir. Brzi turnir Celjskega šahovskega kluba za prvenstvo v mescu oktobru bo v sredo 30. t. m. zvečer. Ta redni brzi turnir bo obenem priprava za veliki pokalni brzi turnir, ki bo 10. novembra v Ljubljani in se ga bo udeležil tudi Celjski šahovski klub.
e— šahovska tekma brivci : Gaberje 3 in pol:2 in pol. V nedeljo je bila v Celju šahovska tekma med celjskimi brivci in šahovskim klubom Gaberjem. Tekmo, ki so jo igrali na šestih deskah, so brivci odločili s 3 in pol:2 in pol v svojo korist. Posamezni rezultati so naslednji: (prvi so brivci, drugi Gabrčani): Mišura : Mirnik 1:0, J.' Sehneider : F. Csorgo 1:0, Larnpi : Golja remis, Vozlič : E. Csorgo 0:1, Kompan : Esih 0:1, F. Sehneider : Slimšek 1:0. Zanimivi tekmi je prisostvovalo mnogo gledalcev.
e— Avtobusni promet na pokopališči.
Mestni pogrebni zavod bo tudi letos za Vse svete organiziral avtobusni promet na mestno in okoliško pokopališče.
e— žrtev napadalca, v soboto je šel 31 letni posestnikov sin Konrad Kozovinc z Rečice pri Laškem z ženo rudarja Martina Brečka iskat njenega moža. Ko je Kozovinc našel Brečka v neki hiši, ga je Brečko napadel ter ga dvakrat zabodel z nožem v hrbet in udaril s topim predmetom po glavi. Težko poškodovanega Kozovinca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Iz Maribora
a— Vence, šopke, krizanteme naročite v vrtnariji Jemec, Prešernova. (—)
a— Drevi »Na dnu«. Pomembno odrsko delo Maksima Gorkega »Na dnu« bo drevi uprizorjeno na mariborskem odru v režiji g. J. Koviča. Zasedba Milan Košič kot Ko-stiljov, Starčeva kot Vasilisa, Rasbergerje-va kot Nataša. Turk kot Medvedjev, Crno-bori kot Vaška Pepel, Košuta kot Klešč, Gorinškova kot Ana, Kraljeva kot Nastja, Zakrajškova kot Kvašnja, Rasberger kot Bubnov, Gorinšek kot Satin, Blaž kot Akter, Nakrst kot Baron. Kovič kot romar Luka. Verdonik kot Aljoška, Brunčko kot dninar. Harastovič kot Tatar.
a— Draginja na trgu. Liter smetane prodajajo na trgu po 13 do 16 din, kg surovega masla po 34 do 40 din, čajnega masla po 44 do 49 din, domačega sira po 12 din. jajca po 1.50 do 2 din. Slive stanejo po 12 do 14 din, kg kislega zelja že sedaj po 5 din. kg kisle repe pa po 3, merico krompirja po 11 din. Liter pšenice stane 2.75 din, liter ječmena 3.25 do 3.50, koruze 3 do 3.50. prosa 3.25 do 3.50, ajde 2 din, prose-nega pšena 5 do 6 din.
a— S tovornim avtomobil°m so izruvali več dreves. Na Pohorski cesti je zavozil ne Id tovorni avto, na katerem so bili vinjeni možakarji, v vrsto dreves ob cesti in jih izruvali. Policija je krivce, ki bodo morali plačati lastniku odškodnino, že zajela.
a— Razdejanje- Trije že vinjeni mladeniči so zahtevali v neki gostilni na Koroški cesti vino, ki jim ga pa natakarica Terezija Lozinškova zaradi policijske ure ni hotela dati. Nekdo od mladeničev je navalil s stolom na Lozinškovo in ga razbil na njeni glavi. Lozinškova je obležala. Mladeniči so zatem razbili steklenice, kozarce in vse, kar jim je prišlo pod roke. Povzročili so pravo razdejanje. Policija je vzpostavila. red. Pijani mladeniči se bodo morali poravnati škodo okoli 1500 din, Lozinškovi pa bodo morali dati odškodnino za bolečine in poškodbe.
a— Tri sfKje vijia v potok. Preiskava v ne ki gostilni v Drvanji v Slovenskih goricah je dognala, da je točil gostilničar vino, ki je bil močno pomešano s šmarnico. Oblastva so gostilničarju človeškemu zdravju kvarno vino zaplenila in so mu kontrolni organi tri sode z okoli 700 litri vina izlili v bližnji potok.
a— Mali kazenski Senat je obsodil vče-čaj dopoldne 211etnega Jožefa Nekrepa iz Eobrave na 4 mesce in 15 dni strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, ker je vlomil v skladišče tvrdke A. Pintar na Teznem, iz katerega je odnesel razno blago, vredno okoli 2000 din. Razen tega se je moral zagovarjati zaradi tega, ker je v nekem lovskem revirju v Dogošah ustrelil srno, vredno okoli 1000 din.
Iz življenja na deželi
Iz Prekmurja
pm— Ukinjene avtobusne vožnje. Zaradi pomanjkanja bencina se je poštni avtobusni promet v Prekmurju močno skrčil. Tako sta ob sredah, petkih in sobotah ukinjeni avtobusni vožnji v obe smeri na progi Murska Sobota—Rogaševci in Murska Sobota—Grad. 21. t. m. je bila ukinjena tudi avtobusna zveza M. Sobote z Dolnjo Lendavo, in sicer preko Beltincev.
pm— Primanjkljaj v občinski blagajni. Revizija na občini v Bodoncih je v občinski blagajni ugotovila 38.600 din primanjkljaja. Preiskava se nadaljuje.
pm— Svojevrsten rekord. Jakiša Franc iz Ivanovcev, ki je znan kot izvrsten lovec, je 1. 1938 ustrelil v svojem lovišču 19 lisic, preteklo leto pa se je število ustreljenih lisic, ki so delale veliko škodo, povečalo na 21. G. Jakiša je z izkupičkom lisičjih kož kril predvsem svoje lovske izdatke.
pm— Sokolska javna knjižnica v Murski Soboti je preurejena. Občinstvo se opozarja da je sokolska javna knjižnica v Llurski Soboti preurejena in dopolnjena. čas izposojanja je ostal neizpremenjen (nedelja od 11. do 12. ure), prav tako tudi izposojnina.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Gospodarstvo
Ureditev prometa s tehničnimi maščobami
i
Pri oskrbi naše industrije s tehničnimi maščobami občutimo vedno večje težkoče, predvsem zaradi tega, ker nam je onemogočena oskrba iz inozemstva. Znano je, da so morala v zadnjem času nekatera industrijska podjetja (milarne) uporabljati kot surovino jedilno olje in celo svinjsko maat. Naša normalna potrošnja tehničnih maščob znaša okrog 1600 vagonov na leto. V zadnjem letu normalne oskrbe, to je v letu 1938, smo uvozili iz inozemstva 650 vagonov loja in 136 vagonov palmovega olja, 30 vagonov oljne kisline ter 15 vagonov drugega tehničnega olja. Sedaj imamo sicer iz domačih klavnic na razpolago več loja kakor prejšnja leta, ker v večji meri živino koljemo doma in izvažamo mesne izdelke, toda s tem naša potreba še daleč ni krita. Kakor poročajo iz Dalmacije, bodo tam letos pridobivali olje tudi iz grozdnih koščic ter pričakujejo od te produkcije razmeroma znatne količine olja.
Pretekli teden je bila v Beogradu konferenca proizvodnikov, potrošnikov in trgovcev s tehničnimi maščobami, na kateri so razpravljali o načrtu uredbe o prometu z organskimi tehn;čnimi maščobami, ki jo bo izdal trgovinski minister na osnovi uredbe o kontroli zunanje trgovine. Konferenca, ki jo je vodil generalni ta jnik Centrale industrijskih korporacij g. Djoka čurčin, je ugotovila, da so naše potrebe glede tehničnih maščob mnogo večje, nego znaša možnost pridobivanja teh maščob v naši državi. Zato je treba posvetiti posebno pažnjo izkoriščanju raznih virov za oskrbo s tehničnimi maščobami, ki doslej niso bili izkoriščeni. Tako obstoja možnost pridobivanja znatnih količin tehničnih ma-
Gospodarske vesti
= Naša letošnja letina pšenice. Podatki o naši letošnji letini pšenice so šele deloma znani, in sicer le za področje naše države, brez banovine Hrvatske. Na tem področju smo letos pridelali 15.55 milijona metrskih stotov pšenice nasproti 23.49 milijona metrskih stotov v lanskem letu na istem področju. Pridelek je bil torej letos za 33.6% manjši, nego je bil lani. Največji pi manjkljaj beleži dunavska banovina, kjer je znašal letos pridelek le 7.51 milijona metrskih stotov (lani 13.13) in je letošnji pridelek za 42.7% manjši, ne^o je bil lani. V dravski banovini smo pridelali 0.62 milijona metrskih stotov (lani 0.75) in znaša primanjkljaj le 16.6^. V vrbaski banovini pa je bil pridelek letos nekoliko večji nego lani.
= Urad za zunanjo trgovino banovin© Hrvatske. Nedavno smo poročali, da je bil pri oddelku za trgovino, obrt in industrijo banske oblasti banovine Hrvatske ustanovljen urad za zunanjo trgovino. Ta urad je že pričel poslovati. Te dni je bil za šefa urada postavljen inž. Vladimir Kokotovič, dosedanji referent istega oddelka. Urad je že prevzel vrsto posiov, med drugim tudi registracijo uvoznikov in izvoznikov v smislu uredbe o kontroli zunanje trgovine in naredb, ki so bile doslej izdane. Urad bo posloval po navodilih Direkcije za zunanjo trgovino v Beogradu.
= Prve p°šiljke turškega bombaža. Iz
Beograda poročajo, da bodo v prihodnjih dneh prispele prve pošiljke turškega bombaža na račun zaključenih 3000 ton. Bombaž bo prepeljan po železnici, in sicer po razpoložljivosti vagonov, ki jih bo imela na razpolago generalna direkcija državnih železnic. V Carigradu je pripravljenih za prevoz 500 ton. Ta količina bo takoj poslana v našo državo. Ostalih 2500 ton pa leži v Mersini, in je prav tako pripravljena za prevoz. V Ankari se mudi naša delegacija, ki se pogaja za dobavo nadaljnje količine 8000 ton turškega bombaža.
= Ustanovitev podružnice Narodne l^n-ke v Užieah. Po sklepu upravnega odbora Narodne banke in po odobritvi finančnega ministra je bila ustanovljena te dni podružnica Narodne banke v Užicah.
— Podražitev električnega toka v Zagrebu. Zagrebška mestna elektrarna je z veljavnostjo od 1. novembra nekoliko povišala cene električnemu toku. Odslej bo znašala cena električnemu toku za razsvetljavo stanovanj, obrtnih delavnic in gostiln 5 din za kilovatno uro, za razsvetljavo trgovin, prodajalnic in skladišč 5.50 din, za razsvetljavo javnih uradov in ustanov, cerkva, samostanov in za razsvetljavo društvenih prostorov 5.50 din, za razsvetljavo privatnih šol, konzulatov in sa-natorijev pridobitnega značaja 6 din, za nočne lokale in kinematografe pa 6.50 din. Tudi tarifa za pogonski tok je nekoliko zvišana in znaša cena pri najmanjši po-
ščob iz raznih sadnih semen in koščic, zlasti iz grozdnih koščic, nadalje iz bukovega žira, tobačnega semena, koruznih klic
itd.
Konferenci so prisostvovali tudi predstavniki trgovinskega ministrstva, direkcije za zunanjo trgovino, urada za kontrolo cen in kmetijskega in vojnega ministrstva. Zaradi dodeljevanja in pravilne oskrbe podjetij z organskimi tehničnimi maščobami bo po načrtu naredbe ves promet s temi maščobami v naši državi kakor tudi uvoz pod kontrolo. Ta kontrola se bo nanašala na vse maščobe rastlinskega in živalskega izvora (loj, masti, mastna olja, mastne kisline in kalofonija). Predvidena je ustanovitev zajedn'ce za organske tehnične maščobe, ki naj jo ustanovijo proizvajalci, trgovci in predelovalci teh maščob preko svojih organizacij. Ta zajednica bi vršila kontrolo prometa in sploh kontrolo odkupa uvoza in izvoza ter bi dodeljevala razpoložljive količine na posamezne predelovalce. V tej zvezi bi zajednica predlagala ukrepe za ureditev prometa, predelave in potrošnje. Sodelovala bi z uradom za kontrolo cen v zvezi z določitvijo ln maksimiranjem cen organskih tehničnih maščob. V zajednici bi bila zastopana država preko predstavnikov trgovinskega ministrstva, direkcije za zunanjo trgovino, urada za kontrolo cen in kmetijskega ministrstva. Obstoji tudi verjetnost, da bo zajednica dobila pravico prisilnega odkupa tehničnih maščob po določenih cenah. V načrtu naredbe so predvidene stroge kazni za kršitev predpisov, ki gredo do 100.000 din. Slična zajednica bi se ustanovila za področje banovine Hrvatske.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 443 den.. 4% agrarne 51.50 den.. 4*/t severne agrarne 52.50 — 53.25. 6°/* dalm. agrarne 70 — 71.50 (71). 6" » šumske 71.50 bi., 7°/« stabiliz. 92 den.. 7% invest. 97 den. 7%» Seligman 102 den.. 7% Blair 95 den, 8% Blair 100 den.; delnice Narodna banka 6500 bi.. PAB 192 den.. Trboveljska 340 — 350 (345). Gutman 55 bi.. Šečerana Osiieik 275 den.. Osiječka lievaonica 170 den.. Isis 60 bL. Oceania 700 den.. Jadranska 400 den.
Beograd. Voina škoda 445.50 — 44650 (444 — 445). 4% agrarne 57 den.. 4°'o severne agrarne 52.50 — 53 (53 50). 6% šumske 69.75 den.. 6°'o begluške 76.75 — 77 (76.75). 6% dalm. agrarne 69.75 — 70 25
(70). 7*/* Bkdr — (94.50). Narodna banka 6500. PAB 195 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Novosadska blagovna b»rza (28. t-m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pSenlco veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 316 — 318. Rž: baška 326 — 328; ban. 324 — 326 Ječmen: baški in sremski 342.50 — 345; pomladni 412.50 — 417.50 Koruza; nnška 338 — 340: nova umetno sušena 256 — 260. Moka: franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka in vreč; »0« 620 — 640; krušna moka 353. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka tn vreč: 180 Fižol: baški ln sremski beli brez vreč 430 — 435.
Sklad profesorja dr. Pavla Grošlja
Imenovanje članov
posv^ .ovalnega odbora za bančništvo
Iz Beograda poročajo, aa je trgovinski minister dr. Andres podpisal odlok o imenovanju novih članov posvetovalnega odbora za bančništvo pri odseku za kreditne ustanove in zavarovanje ministrstva za trgovino in industrijo. V posvetovalni odbor so imenovani gg.: dr. Milan Radosavljevič, bivši guverner Narodne banke, dr. Milan Protič, bivši glavni ravnatelj Narodne banke in član nadzorstvenega odbora Poštne hranilnice, dr. Miljenko Markovi«"', generalni ravnatelj Poštne hranilnice, dr. Milorad Djordjevič, finančni minister v pokoju in predsednik Beograjske zadruge d. d. dr. Vlada Markovič, predsednik Udruženja bank v Beogradu, dr. Ivan Siokar, predsednik Združenja bank v Ljubljani in glavni ravnatelj Zadružne gospodarske banke, dr. Mirko Božič, ravnatelj banovinske hranilnice v Ljubljani, dr. Ivo Belin, prvi vi-ceguverner Narodne banke, dr. Nikola Eer-kovič, ravnatelj Zemaljske banke za Bosno in Hercegovino v Sarajevu in dr. Robert Paulovič, tajnik vojvodinskega udi uženja bank v Novem Sadu. Banska oblast v Zagrebu bo delegirala samo svojega predstavnika v ta odbor, ker ima banovina Hrvatska svoj poseben posvetovalni odbor za bančništvo.
V tej zvezi poročajo iz Beograda, da bo prva naloga novo imenovanega posvetovalnega odbora, da pripravi načrt zakona o bankah. Na merodajnih mestih smatrajo, da je treba ta zakon izdati v najožjem sodelovanju s predstavniki našega bančništva, odbor pa, bo moral načrt takega zakona izdelati do konca letošnjega leta.
trošnji 2.40 din za kilovatno uro, pri večji
potrošnji pa sorazmerno manj.
= Poslednji rok za zamenj®vo starih
Srebrnikov. Dne 31. oktobra poteče poslednji rok za zamenjavo starih srebrnikov po 20 din. Narodna banka opozarja vse, ki še imajo tak denar, da ga v lastnem interesu zamenjajo na blagajni Narodne banke, ali -pa pri državnih finančnih ustanovah do vštetega 31. oktobra t. 1., ker se po tem roku ti srebrniki ne bodo več mogli zamenjati. Pod državnimi finančnimi ustanovami je razumeti vse državne ustanove, v katerih se sprejemajo vplačila ali se vrše izplačila, kakor n. pr. glavna državna blagajna, davčne uprave, Poštna hranilnica, vse pošte itd. če bi kdo poslal ta denar v zamenjavo po pošti Narodni banki ali navedenim državnim finančnim ustanovam, velia kot dan izročitve dan izročitve na pošti.
— Dobave. Komanda pomorskega arzena! a v Tivtu sprejema do 5. novembra ponudbe ?a dobavo manganovega kita. lepila, gumiranega platna, raznih vrst klešč, mila za pranje; do 6. novembra za dobavo raznih meril, mikrometrov, prahu in vate za čiščenje srebrnih predmetov, hrastovih desk ter impregniranih hlodov; do 7. novembra za dobavo kokosovih preprog, morskih gob, sirkovih metel, platna, vate in podloge za obleke; do 11. novembra za dobavo platna. — Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 5. novembra ponudbe za dobavo cementa, železnine, stekla za okn- in modre galice; do 9. novembra za dobavo raznega pocinkanega okovja; do 11. novembra za dobavo ebo-nita in slude: do 12. novembra pa za dobavo elektriškega materiala, krp in bom-j[ baža za čiščenje. — Strojna šola mornarice v Kumboru sprejema do 15. novembra ponudbe za dobavo avtomateriala; do 16. novembra za dobavo orodja, do 19. novembra pa za dobavo cevi, izolatorjev i. dr.
= Licitacije. Dne 2. novembra se bo pri dravski delavnici v Ljubljani, Kobaridska ulica 43, sklepala pismena pogodba za dobavo usnjenih opasačev ter opreme in ščetk za konje. Dne 4. novembra bo pri upravi smodni.inice v Kamniku licitacija za dobavo 200.^00 kg trinitrotoluola. Dne 4. novembra se bo pri upravi zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu sklepala pismena pogodba za dobavo materiala in pribora za izdelavo vojne opreme za rezervne oficire. Dne 7. novembra bo pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo sesalke. 12. novembra za dobavo 50.000 kg kalcijevega karbida in 26. novembra za dobavo 300 m kabla. Dne 16. novembra bo pri upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo kromovega kartona in panirja, 18. novembra za dobavo pergsmontnega papirja, 19. novembra za dobavo pergamentnega papirja, 20. novembra za dobavo celofan-papirja, 22. novembra za dobavo kartonskih škatel, 23. novembra za dobavo kartona za škatle in kromovega kartona, 25. novembra za dobavo lepila v prahu, 26. novembra pa za dobavo žebljev za potrebe tobačnih tovarn. Dne 23. novembra bo pr' štabu zrakoplov-stva vojske v Zemunu licitacija za dobavo gum za avtomobile in motocikle. Dne 1. novembra bo pri upravi zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za dobavo žice za žeblje in za vezanje, cinka v blokih, livarskega koksa, solne kisline, specialnega jekla, orodnega jekla. 2. novembra pa za dobavo vreč iz jute in konoplje.
Prirodoslovno društvo v Ljubljani, matica organiziranega prirodoznanskega delovanja med Slovenci in Krog osebnih prijateljev prof dr. Pavla Grošlja sta ustanovila »Sklad prof. dr Pavla Grošlja za pospeševanje raziskova nega in publicističnega dela na področju prirodoznanstva med Slovenci«.
Skupno se obračamo na Va« s toplo prošnjo, da prispevate v ta sklad, ki naj bo dostojen spomenik odličnemu kulturnemu delavcu in znanstvenika — prirodo-slovcu, velikemu vzgortelju znanstvenega naraščaja, vnetemu borcu za ustanovitev in izpopolnitev slovenske univerze v Ljubljani ter njenemu aktr nemu sodelavcu — biologu, ki ga je smrt ugrabMa na višku njegove plodovite delavnost Grošeljev sklad naj pospešuje znanstvene in poljud-no-znanstveno prizadevanje na vsem pri-rodoznanskem poprišču, ki ga ;e pokojnik s svojim genialnim duhom take vsestran-
sko obvladoval in bogat M z zakladi svojega znanja.
Prirodoslovnc društvo, ki največ dolguje svojemu neutrvdljivemu in nesebičnemu pospeševalcu ter odličnemu znanstvenemu delavcu, je s posebnim dar-lom položilo temeljni kamen za Grošljev sklad. Tudi krog pokojnikovih osebnih prijateljev je zbral že lepo vsoto s posebnim namenom, da bi se s tem denarjem podpirali nadarjeni in marljivi akademiki prrodosiovci, ki jim je bil pokojnik tako iskren prijatelj in vzgojitelj, in se vzpodbujali k znanstvenemu prizadevanju.
Darila naj se pošiljajo na čekovni račun pri Postni hranilnici štev 12 391 na ime: »Prirodoslovno društvo v Ljubljani — Sklad prof. dT Pavla Grošlja«.
Uprava sklada prof dr Pavla Grošlja:
Univ. prof dr. Jovan Iladž- prof. dr. Pavel Karlin, univ. prof dr. Aliia Košir. S. a. s. v p. dr Edvard P-^jnič. prof dr. Janko Pretnar, univ. prof dr. Rudolf Sajovic.
Borze
28. oktobra	'
Tečaj grških bonov je danes nadalje znatno popustil. Na zadnjem bojnem sestanku v petek so se grški boni trgovali po 53. danes oa ie bil zabeležen promet do 45 in ie bilo prodanih za 1.3 milijone grških bonov. Na za£rebški borzi ni bilo prometa v grških bonih. Tečai i na svobodnem trsu se v ostalem nadalje ravnajo po 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie bilo za Vojno škodo pri stalni tendenci povpraševanje po 443 (v Beogradu je bil promet po 444 — 445). Zaključek je bil zabeležen v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 71 (v Beogradu po 70) in v , delnicah Trboveljske do 375.
DEVIZE	j
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 175.15 — 178.35. New York 4425 — 4485. Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 216.61 — 219.81. New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10.
Curih. Beograd 10. Pariz 9.95. London 17.10. New York 431. Milan 21.7750. Madrid 40. Berlin 172.62. Stockholm 102.70. i
Spomin na pokojnega Friderika Rukavino
V soboto popoldne je nagloma umrl v sanatoriju Novi Marof bivši ravnatelj in dirigent slovenske opere v Ljubljani in htvatske opere v Zagrebu Fridrik Rukavina ter bil v ponedeljek, 28 t. m po svoji izrečni želji v Novem Marofu pri Zagrebu pokopan.
Ko smo spočetka leta 1918 začeli pripravljati po popolnem razsulu slovenskega gledališča v Ljub'ian< ;znova tudi slovensko opero, se je Gledališkemu konzorciju nenadoma prišel osebno ponud t za dirigenta in ravnatelja Fridrik Rukavina. Presenetljivo njegovo p<mudbc »e takratni upravnik našega gledališča sprejel z radostjo, saj je užival Fric ugled izredno spretnega organizatorja tenkočutnega glas benika in temperamentnega opernega in koncertnega dirigenta tajširše prakse in rutine. Sloves Rukavinovega ug'eda v Zagrebu pa je bil zvezan tudi z vestmi, da stoje izvestni zagrebški glasbeni in publi-cistovski krogi v c*>tri opoziciji proti Fri-cu Rukavini, začasnemu opernemu ravnatelju. Tako je bil tore1 pokojnik imenovan za opernega ravnatelja in prvega dirigenta v Ljubljani natreste v Zagrebu.
Rukavina se je takoj * silno energijo in spretnostjo lotil ang?.š>ranja čLanov orkestra in zbora tor soli-tev, k' jih dotlej še nismo imeli, začel je čim prej s skušnjami, najprej za opereto in končnr> ^e za opero. Ob prevratu, ko so drvele čele razpadle avstro-ogrske armade skozi Ljubljano, je na ljubljanskih mitnicah in pr ulicah lovil v družbi rajnega odličnega češkega tenorista Pepika Drvote češkoslovaške, pa tudi nemške in slovenske orkestraše in jih dovajal osebno v opero, kjer sc bili nemudoma angažirani, ln po prvih slovenskih operetnih predstavah smo takoj po vojni doživeli tudi po veliki Rukavinavi zaslugi žc dne 3. decembra 1918 zopet prvo slavnostno, s prekipevajočim navdušenjem sprejeto vprizoritev Smetanove »Prodane neveste«. Naštudiral in dirigiral jo jc zmagovito Fridrik Rukavina.
Poslej je storil Rukavina zmerom vse za našo opero, predvsem za najboljši in razmeroma največji orkester, za čim večji in boljši operni zbor in za čim sposobnejše so'iste slovenske, češke in poljske narodnosti. Trudil se je za opremo odra, za izboljšanje orkestrovega nameščenja, za dckoracije in garderobo V opernem šefu režiserju Vladim Mareku in slikarju Vac-lavu Skružnem je našel vneta sodelavca, v Gledališkem konzorciju pa tudi vedno polno razumevanje in odobravanje.
Pokojnik se je torej tudi v Ljubljani izkazal izvrstnega organizatorja, neumorno marljivega ravnatelja, vedno z ljubeznivo strogostjo med članstvom vzdržujočega vzgledno disciplino in pa odličnega, ognjevitega dirigenta. Znal je producirati obilo opernega repertoarja, med katerim so se vselej prav posebno odlikovale uprizoritve italijanskih in slovanskih oper. In ostal je v Ljubljani več let, dokler ni prejel poziva v Zagreb kot ravnatelj tamošnje opere. Spomin na veleuspešno delovanje Frioa Rukavine pa je ostal živ in svetal v Ljubljani doslej in ne zamre kmalu...
Pokojnik je bil rojen v Pulju leta 1883. in se jc učil glasbe v Zagrebu in v Pragi, se posvetil dirigentstvu praktično in teoretsko v Milanu, delal kot operni korepeti-tor in dirigent v Lvovu in Lubtinu, kratko tudi v varšavski operi ter odpotoval z italij. operno stagiono celo v Ameriko. L. 1913. je bil imenovan za dirigenta in namestnika ravnatelja pri zagrebški operi ter je obenem prirejal simfonične koncerte. V Zagrebu je ostal do srede 1. 1918, nato je bil operni ravnatelj v Ljubljani, se zopet vrnil v Zagreb, postal voditelj gledališča v Osijeku, a se naposled zaradi neprestanih spletk odtegnil vsakemu delu za opero ter užaljen naravnost pobegnil v Prago. Tam je deloval kot pomožni dirigent češke opere v Narodnem divadlu ter hkratu včasih vodil glasbene prrdukcije v praškem radiu. Prestal ie tako težka leta in cesto uprav obupaval...
Pred dvema letoma se je vrnfl v Zagreb, dirigirali zagrebško filharmonijo in v zagrebški operi. Se pred mesecem je dirigiral zadnjič Massenetovo opero. A težko življenje v Pragi ga je ubilo: lotila se ga je sušica, ki ji je zdaj podlegel.
Mir njegovi duši! Čast spominu Frica Rukavine!
(NSEKIRAJTE V »JUTRU"!
Po trgatvi v Slovenskih goricah
Gornja Radgona, 28. oktobra Po naših vinogradih postaja zopet'tiho, ker je trgatev končana. Berejo le še večji vinogradniki, kakor tvrdka Bouvier, ustanove Admont in Rein, ki zaradi svojih obsežnih vinogradov ter pomanjkanja beračev letos niso mogle prej obrati. Zaradi deževja zadnjih dni je začelo grozdje pokati in gniti. Po količini in kakovosti je letos pridelek za dobro tretjino slabši od lanskega. Mali vinogradniki so trgatev končali že pred Terezijevim in dosegli kvečemu 16 stopinj sladkorja, medtem ko so vinogradniki s poznejšim pričetkom trgatve zaradi lepega vremena dosegli povprečno 17 in pol stopinje. Vsi vinogradniki pa še vedno čakajo na trošarine prosti sladkor, kl bo brez dvoma marsikateremu prispel prepozno. Ker so nekatera sortirana vina dosegla tudi do 20 stopinj (namreč mošt), so temu primerno tudi cene poskočile in znaš3jo za sortirana vina do 11 din. medtem ko se toči po gostilnah novi mošt po enotni ceni 14 din liter, stara vina pa po 18 in 20 din.
Iz Trbovelj
t— Čistite ceste! Debelo blato odlikuje letos vse trboveljske ceste Zadnia leta se sploh nihče ni pobrigal da bi vsai naše najprznotnejše ceste očistil od te nadloge. ki "ve ob suhem vremenu snreminia v oblak* prahu. Posebno se odlikuje letos cesta 5d mostu ori vodenski oošti za staro ba(^iišnico do klavnice! Nikdo ne pomni, da bi zadnia leta ta cesta, ki ie gotovo ena najprometnejših na Vodah, bila oosuta z gramozom! Letos ie poved~ni posebno hudo gospodarila po tei cesti, io vso iziedla. na d meri strani pa ie ostalo na njei toliko blata, da se nad tem vse pritožuje! Namesto gramoza pa zdai na-važaio ob cesto kune zemlie. iz katere se ob deževnih dneh kar cedi od blata! Ob vhodu na tržni prostor so cesto z navože-no zemljo prav zabarikadirali! Tržni prostor sam je ob deževju tudi ves v blatu in mlakah, ob lepem vremenu pa obiluie prahu, ki je zelo »higieničen« za tržnice! Promet ob tržni cesti ie zaradi trea klavnice zelo živahen ter se po^ea drugega tu prevaža zlasti meso. Zanemarjen~st ceste in tržnega prostora ie skorai znak malomarnosti pristojnih činiteljev. Prizadeti zahtevajo, da se tržna cesta čimprej očisti blata in tam ležeče zemlie ter oo-suje z gramozom. Isto velia tudi za tržni prostor. Cesta za staro bolnišnico do Medvešeka ie zdaj sicer izravnana, vendar io ie istotaiko treba posuti z gramozom, sicer bo pri sedanjem vremenu postala tudi neprehodna blatna steza!
Iz Zagona
t— Kaj je danes potrebno rudarskim revirjem? S tem vprašanjem me je pred dnevi ustavil starejši domači obrtnik. Ker se venomer širi draginja, sem odgovoril, da je potreben nepristranski krajevni pro-tidraginjski odbor, ki bo imel dovolj opravka Toda naposled sva se sporazumela v tem. da je tak odbor že zamujen. Kaj je torej še potrebno? Cim več kulturnega gibanja, da bo imela mladina čim več prilike izobraževanja. Res imamo društva, kjer mladina sodeluje, kadar je poklicana. Vse to pa je še premalo za mladino, ki po opravljenem 8urniku razpolaga s prostim časom, da ne vč. kaj prav z njim početi. V našem kraju je treba ustanoviti bralno društvo, ki bo imelo svoj lastni večji lokal. Tu naj bi se mladina zbirala in se izobraževala s prebiranjem knjig, dnevnikov, strokovnega in kulturnega časopisja. Obenem bi marljivi igralci šaha našli med mladino dobre naslednike. Slednjič pa tisto, za kar prav za prav gre: mladina, ki zidaj boljše zasluži, bi se navadila štednje. Potem bi izostali vsi nele<pi nočni dogodki, ki jih mora prebivalstvo prenašati, ko posluša vpitje in kletvice razgretih glav. Prav pametna je odredba zagrebške banske oblasti, ki močno omejuje pijančevanje mladine. Gotovo ne bi škodovala tudi naši dolini, zlasti ob plačilnih dneh.
z— Kaj vse ljudje izgube in najdejo.
Pred mesecem je našel rudniški uslužbenec Klenovšek, kl je ribaril v Savi, dobro ohranjeno moško kolo, Ie pnevmatika in cev s prvega kolesa sta bili sneti. Številka kolesa kaže, da je iz celjskega sreza. Pred meseci je bila nad Kozinovno najdena v bližini zagorske skakalnice ženska zlata ura. čeprav ima danes prav lepo ceno, je urica še vedno v varstvu občine, lastnica pa se kljub večkratni uradni objavi ne zglasi. Bržčas je bila urica izgubljena pri učenju smučarskih skokov.
Sredozemsko morje in države ob nJem
Grčija in Grki
Nekoliko podatkov o naši Južni sosedi
Naša južna soseda kraljevina Grčija, ki so jo dogodki zadnjih dni postavili v ospred je svetovne pozornosti, zavzema najjužnejši del Balkanskega polotoka. Po svoji razsežnosti (130.000 km-) in po svojem prebivalstvu (6,600.000) spada med manjše evropske države, zaradi svoje zemljepisne lege, velike razčlenjosti svoje obale in soseščine z Malo Azijo pa je kljub temu ena najvažnejših držav evropskega jugovzhoda. Njeno ozemlje obsega ves najjužnejši del balkanskega polotoka ter otoke v Egejskem in Jonskem morju. Na severu meji z Albanijo, Jugoslavijo in Bolgarijo, na vzhodu pa s Turčijo, dočim vse ostalo nje ozemlje obliva morje.
Grčija je zelo gorata in mestoma zelo kraška dežela. V pravi Grčiji s Pelopo-nezom sta dve pogorji, ki se vlečeta od severa proti jugu, nato zaokreneta v polkrogu preko Krete in Roda v Malo Azijo. Severni deli države: Epir, Macedonija in Tra-eija pripadajo starim balkanskim gorstvom. Najvišji vršac je znano mitološko bivališče starogrških bogov Olimp, ki je s svojimi 2018 m nekoliko višji od našega Triglava. Srednji in južni del države zaradi svojega kraškega značaja nima velikih tekočih voda, le na severu pritekajo v Grčijo velike reke iz ostalih balkanskih gorstev: Var-dar. Struma, Bistrica, Mesta in Marica. Macedonska jezerska pokrajina se nadaljuje tudi preko grške meje. Prespansko in Dojransko jezero ležita že deloma na gTških tleh, čisto grška pa so Ostrovsko, Jenidže in Tahinsko jezero.
Po verski pripadnosti je Grčija zelo enotna: pretežna večina je pravoslavne vere, odkar se je islamski živelj preselil v Turčijo. V narodnostnem pogledu se opaža več-
ja pestrost, saj je grški sever od Epira do Marice v svoji osnovi slovanski. Ta slovanski značaj se je v zadnjih dveh desetletjih nekoliko zabrisal, kar se je mnogo slovanskega življa moralo preseliti v Jugoslavijo, zlasti pa v Bolgarijo, na njegovo mesto pa so prišli sto in stotisoči Grkov iz Male Azije. Razen Slovanov je v severnem delu države naseljenih okoli 100.000 Vlahov, ki pa so tako močno podlegli grškemu vplivu, da jih ni več mogoče šteti za narodno manjšino. Skoro isto je z 200 tisoč pripadnikov arnavtske manjšine, ki si v grškem okolju takisto ni mogla razviti svoje narodne zavesti. Strnjeno slovansko jezikovno ozemlje se razprostira od naše meje do reke Bistrice, sledovi slovanske naselitve v davnini pa segajo v krajevnih imenih celo na Peloponez.
Grčija je najbolj razčlenjeni del Balkanskega polotoka, ima obilico otokov in se v njeno celino zajedajo mnogi zalivi, od katerih je najdaljši Korintski zaliv, ki je s prekopom na Istemski zemeljski ožini zvezan z Egejskim morjem. Največji grški otoki so: Kreta, Evbeja, Mitilene, Hios, v Jonskem morju pa Krf, Leukas, Kefa-lonija ln Zakintos. Kikladsko otočje v Egejskem morju je vse grško, dočim je večji del Sporadov italijanska posest, znana pod imenom Dodekaneza. K grškemu jezikovnemu območju spadata še turški otok Im-bros in Ciper, ki je kolonija angleške krone.
Grčija ima tri velika mesta: Atene, ki imajo s predmestji in okoliškimi naselbinami kakih 900.000 prebivalcev, glavno pomorsko pristanišče Pirej s 260.000 prebivalci ter Solun, važna trgovska postojanka ob izlivu Vardarja v Egejsko morje z
Gršld kralj Jurij
Oddelek grške vojske z zastavami
Grški min. predsednik general M e t a x a s
240.000 prebivalci. Ostala mesta so vsa manjša in ne dosegajo po prebivalstvu niti naše Ljubljane. Grki so od pradavnine dobri trgovci in pomorščaki, zato tvori pomorska plovba glavni zaslužek velikega dela grškega naroda. Grki imajo vpošte-vanja vredno trgovinsko mornarico, ki
oskrbuje velik del prometa v vzhodnem delu Sredozemlja med Evropo, Azijo in Afriko. Gi-ški izvoz gre v vse dežele vzhodnega dela Sredozemskega morja, v glavnem kmetijski pridelki: rozine, olivno olje in olive, tobak, nekoliko pšenice, ki uspr^. v Tesali ji, Macedoniji in Trakiji. vino in grozdje, južno sadje raznih vrst. svila in volna. Industrije Grčija nima. ker nima skoro nikakršnih surovin. Zaradi pomanjkanja premoga mora izvažati surovo rudo: železno, cinkovo in srebrno iz staro-slavnega rudnika v Lauricnu, ki hi' f." v starih čnsih temelj bogastva atenskega mesta. Ribištvo je seveda tudi zelo razvito,
važno postavko pa tvori v grškem izvoza tudi morska sol. V splošnem pa Grčija s
svojimi pridelki ne more prere.liti vsega prebivalstva ter jc v veliki meri navezana na uvoz živil, še bolj seveda na uvoz industrijskih pridelkov.
Grki so "do domoljuben narod ter so zlasti ponosni na svoje davne dede, dasi čistih Grkov, neposrednih potomcev starih Helenov sk.ro da ni. NaiJlstejši Grki so se ohraniM na Kroti in ostalih otokih, drugod pa je narodopisna osnova močne izpreme-šanr z /.ibonci. Vlah' in Slovani, v krajih nekdanjega benečanskega gospostva tudi z Italijani.
Zemljevid Grčije
Ples v zaklonišča
V angleški prestolnici imajo mirne živce
Neki poročevalec angleškega radia pripoveduje svoje doživljaje v nekem zaklonišču. V pritličju velike stanovanjske hiše je opazil napis, ki je opozarjal, da je tam zaklonišče in da se v tem zaklonišču vrši ples. Videl je prihajati mnogo ljudi. Vsak je nosil v papir zavito volneno odejo.
Ko je plačal 2 šilinga vstopnine, je vsto-
Nove leteče »trdnjave«
V Ameriki so začeli graditi nov tip »letečih trdnjav«, ki bodo baje prekosila vsa bombna letala dosedanjega izdelka. Nova >leteča trdnjava« bo trikrat tako velika kakor dosedanji bombniki tega imena. Posadka bo štela 10 mož. Trdnjava bo oborožena s topovi in strojnicami. Na nji bo prostora za prevoz 225 vojakov v popolni bojni opremi. Motorji tega bombnika bodo tako močni, da bo »leteča trdnjava« lahko preletela Atlantski ocean brez vmesnega pristanka.
pil in našel v zaklonišču že kakšnih 300 ljudi, ki so se v velikih, udobnih klubskih stolih izvrstno zabavali ter plesali ob zvokih jazza. Tretjino obiskovalcev so predstavljali pripadniki vojske. Med zabavo je vodja prireditve sporočil, da je bil pravkar dan znak za zračni alarm. Vsi so se za-krohotali, nikogar ni to vznemirjalo. Ob koncu je kapelnik voščil vsem »lahko noč« in obiskovalci so se v udobnih kletnih prostorih zavili v odeje ter zaspali. Zgodaj zjutraj je vstal kapelnik kot prvi in sporočil, da so bili pravkar dali znak, da je nevarnost minila. Vsi navzoči so tedaj vstali in odšli zadovoljno domov.
i«
„Vem, da vi niste
hoteli vojne . • •
Nemški listi opisujejo srečanje med Hitlerjem in maršalom Petainom na francoskem zasedenem ozemlju in pristavljajo, da je bil Petain v maršalski uniformi. Ko je Hitler maršalu stisnil roko, so bile prve njegove besede: »Vem, da vi niste hoteli vojne in obžalujem, da se moram z vami seznaniti v takšnih okoliščinah ...«
Rooseveltu grozijo s smrtjo
Ameriška tajna policija je odkrila v Kaliforniji moža, ki je poslal prezidentu Rooseveltu v Belo hišo grozilno pismo, ki vsebuje med drugim naslednje besede; »če boste ponovno izvoljeni za predsednika Zedinjenih držav, ne dam za vaše življenje /liti počenega groša.« Ze o prvi izvolitvi je bil na Roosevelta izvršen atentat, toda napadalec je ubil majorja čermaka, ki se je postavil pred Roosevelta, ne pa prezidenta, ki mu je bila namenjena smrt.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
A N E E D 9 T A
V revolucijskem letu 1848. je bilo citati po pariških zidovih lepake sledeče vsebine:
»Občani! Dunaj je svoboden! Metternich je pobegnil! Zanemarjal bi vse svoje dolžnosti, če bi vam prikrival, da je moja tovarna socialnega voščila za čevlje v tej in tej cesti in da prodajam vrhu tega izvrsten regenerirajoč lak. Naj živi republika! Naj živi Francija! Proč z angleškim voščilom!«
VSAK DAN ENA
Ui . ,	T rr	JT vv
i a«1 v ^^js^sii
% fž&m
e^—\ \
EiSZSSfif*—- '
»Dragi možiček, le žrtvuj se že malo za blagor svoje družine, lepota tega sprehoda te bo odškodovala za vse tvoje žrtve...«
(»Humorist«)
H. Adama
LEPA ZM
Detektivski roman
»Zimski šport sredi poletja!« je nekdo zaklical. »Velika sankalnica v domači hiši!« je zavpil nekdo drug in tako je šlo dol in gor. Karolina je po imenitnem odskoku mahoma začutila, da se ji je bilo pri spodnjem perilu nekaj zrahljalo. Stekla je v najbližjo sobo in hitro spravila zadevo v red. Ko se je vračala, je naletela na Petra Greya, ki je stal zgoraj nad stopnicami in se zabave ni bil udeležil. Zakaj ne, sam ni vedel; nemara se mu je zdela vsa šala vendarle preburkasta.
»Bojite se, kaj ne?« ga je vprašala Karolina. Najbrže se tudi sama ne bi bila udeležila, ko bi ji ne bil odsvetoval, češ da je prenevarno; to je bilo šele izpodbodlo njeno vnemo.
»Bojim se ne,« je deial, »a prestar sem za takšne reči. To sem zadnjikrat delal, ko mi je bilo sedem let.«
Zardela je ob misli, da se je vedla po otročje, in stekla nizdol k ostalim. Ko ga je pustila sam-ga. je zagledal na pragu sobe, v kateri je bila prej, žepno rutico; očitno jo je bila izgubila. Sklonil se je ter jo pobral; bila je zala, mična stvarca z na roko skvačkanimi čipkami in uvezano črko C, podobna rutici, ki jo je že nosil v žepu in ki jo je bil izgubil Robin Hood.
Zdaj je imel manjkajoči dokaz, ki ga ni bilo več
moči ovreči! Kaj naj ukrene z njim? »Kaj mislite storiti z Robinom Hoodom, če ga ujamete?« ga je bila vprašala. In on je bil rekel: »Morda se oženim z njim!«, na kar je bila odvrnila: »Kako barbarsko!« Ali naj bo z njo tako barbarski?
Stal je na gornji stopnici, med tem ko se je bi'a ona pridružila gledalcem. Težko je bilo reči kdai bo konec te neumnosti in tega hrupa. Tudi g spa i Neilsonova, ki je že precej časa gledala, si je privoščila nekaj nevljudnih opomb o slabem ved niu ; mladih ljudi ter se umaknila v svojo spalnico. V i naslednjem trenutku je s smrtnobledim ^brazem in zmešanimi očmi spet planila iz sob" in zakričala z glasom, ki ga je moral vsakdo slišati:
»Okradena sem! Nekdo je sunil moje bisere! Ni jeh več!«
Mahoma je bilo vse tiho kakor v grobu razposajena igra je takoj prenehala, nihče ni več črhnil besedice. O pomenu njenega krika ni moge1 n hče dvomiti, a vendar so se branili verjeti strašni novici. Z golimi rameni je stala vrhu stopnic in krčila pesti. Jezne oči so ji švigale na desno in levo, kakor da bi iskale tatu. Petra je kar zamraziio. Njena soba je bila tista, ki jo je bila Karolina pred nekaj minutami zapustila; na pragu gr^spe Neilso-nove je bila izgubila žepno rutico. Tišina je postajala neznosna. Nihče ni spravil besed:ce iz sebe Gospod Bickerton se je prvi toliko umiril in zbral da je mogel govoriti z obtožiteljico. Tudi on s" n;. bil udeležil igre, le oči je bil pasel nad razposajenem početjem.
»Ali ste do dobrega prepričani, da se ne motite,
gospa?« je rekel. »Kaj pa, če so vam padli biseri na tla? Jih niste morda založili? Vam smem pomagati iskati?«
»Pomagati iskati!« je za vreščala gospa Neilsonova. »Iskala sem že sama. Pravim vam, da so me okradli! Pravkar sem jeh bila položila na toletno mizico, ko sem začula ta nori direndaj in stopila vunki, da vidim, koga je. Ko sem se vrnila, jeh ni bilo ankir.«
»A vendar ste stali ves čas tik ob vratih svoje sobe.« je rekel gospod Bickerton. »Dajte, iščite še in nekaj gospodičen naj vam pomaga.«
Tedaj se je pojavil na prizornici gospod Sum-mers — in prizor je bil bogme znamenit. Njegova spalnica je ležala nekoliko v stran. Takoj, ko so se gostje poslovili, se je bil umaknil in zdaj se je vračal, da vidi. ali je vse v redu. Prišel je v nočni halji in v svoje strmenje zagledal nad stopnicami gospo Neilsonovo z razpuščenimi lasmi in lisastim obrazom. Okrog nje so se gnetli ostali gostje. Takšna je bila kakor furija. drugi pa so bili poparjeni in potrti. Dafna je planila k njemu in mu vsa zasopla povedala kaj se je zgodilo.
»Oh, gotovo ste ogrlico kam založili, na tla vam je morala pasti.< je rekel gospe Neilsonovi in s tem ponovil Bickertonovo domnevo. »Dajte mi. da pogledam.« S temi brsodami je stopil v spalnico in Dafna je šla za njim. Gostie so v gosti gruči stali okrog vhoda. Tudi gospa Neilsonova je stopila noter. Ubcga žena je javkala in jokala.
»Pravite, da je padla na tla « je zavekala. »Kaj mislite, da nisem pogledala? Saj nisem neumna,
da bi zagnala tak vrišč, ko bi bila samo padla na tla! Sama sem jo položila na toletno mizico, in ko sem prišla spet noter, jo ni bilo ankir.«
Ta opis je bil videti resničen. Na toaletni mizici je ležal kup draguljev, zaponk, naročnic in drugega dragocenega lišpa, toda o biserni orglici ru bilo sledu.
»Kela sem jo dejala,« je rekla, kažoč na prazno mesto sredi iskreče se zbirke. Gospod Summers in Dafna sta preiskala ves pod, vso sobo sta pretaknila, a bisrne ogrlice ni bilo.
»Saj jo tudi ne bote našli,« je vztrajala »groza«, takoj nato po je izpremenila glas, ko je zagledala na pragu sobe Pata Warnerja. »Tale po je pofulil!« je zakričala in z dramatično kretnjo iztegnila roko. »Djal je, da bi jo kar odščipnil, zdaj jo pa res ima!«
Vsi so se obrnili k junaku dne in ga pogledali. »Ali, gospa Neilsonova, prosim vas,« se je uprl, »ta je pa vendar prehuda. Dobro veste, da nisem mislil zares.«
»Kokopek, ne zares!« je srdito vzkliknila stara gospa, ki jo je to oporekanje samo potrjevalo v njeni domnevi. »Na soje uči sem vidla, kako ste šli v mojo sobo!«
»To ste mi vendar sami dovolili,« je ogorčeno odvrnil Pat. »Iskal sem blazin in sem vas vprašal, ali imate v svoji sobi še katero.«
»Blazino ste hoteli vzeti, in koga ste vzeli v resnici? — Rekli ste nam, da jo bote odščipnili. Kje imate orglico?«
Te besede mu je kar zarjovela na uho. Vsi na-vzočni so poparjeno molčali.
^Rirniimfja
morje
Mgarija
Turčija
VA	v, j
VGf^aja
bizerta
Maro
ciPta
Sredozemsko morje
1UPCUJ
Arafcija
Libija
VOlrSO-ŠLAVifc ijjgggig V,.........».»t«i .......

-jm&fv.
ttrr/LEnE
:ffYFtijS
BEOTIE
Tsrnr
mpos
THfBS

0REE
srrKCNas
-S!PHH7Si
-MILO.

BIT U U F^f^E
Risa
FiIEEJjA H D t E
Naša borba za svobodo
Govor predsednika vlade Cvetkoviča na Cetinju
Cetinje, 28. okt. AA. Cetinjska občina je priredila včeraj ob svečanem polaganju temeljnega kamna novi državni bolnici Danilo I., banket ki so se ga udeležili predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Budisavljevič in okoli 200 drugih povabljencev. Med banketom so govorili ban Krstič, cetinjski župan Mtloševič, načelnik sanitetskega oddelka Klisič in pred-se<Lnik vlade Dragiša Cvetkovič. Dragiša Cvetkovič je rekel:
Današnja svečanost v teh mednarodnih priiikaJi ima poseben in simboličen pomen. Dočim se je leta ln leta mislilo, da so balkanski narodi in Balkan sam izvor mnogih neredov in novih vojn izvor vsega tistega kar je po mišljenju civiliziranega sveta bilo nazadnjaško, vladata danes na Balkanu mir in red.
Ce globlje razmišljamo o tem, bomo ugotovili, da so dejanske prilike v tistih časih, ko se je tako napačno mislilo, kazale nekaj drugega. Mi smo v preteklosti imeli res mnogo vojn. I'oda naša borba je imela povsem drugi karakter in svoj poseben pomen- Mi smo s« borili stoletja, da M ustvarili neodvisno in svobodno domovino. Mi se nismo b°rill n\ to, da bi motili KulTu rni razvoj drugih držav in narodov, ampak zato kar je potrebno, da ustvarimo svojo neodvisnost in svojo svobodo, da bi se mogli v mini kulturno razvijati Ka-KOr tudi ostali civilizirani narodi. To nalogo smo Izvršili s številnimi žrtvami. Menda n°ben narod ni tako drago plačal svoje svobode kakor ravno naš narod. Nobena država ni zgrajena na več kosteh in irtvah, kakor je zgrajena naša dom°vina. Mi smo se zanjo borili zato, da bomo v njej svobodni in da se v njej Kulturi;o povzdignemo in usposobimo za napredek in b°l,jše življenje.
Ko smo to dokončali nam je ostalo to, da kulturno izgradimo našo domovino. Narod se ne ceni samo po svojem junaštvu
in tistem, kar je naredil za svojo neod-I visnost, ampak tudi po tem, kar je v mirnem in konstruktivnem razvoju dal člo večanstvu.
Ko bodo poznejša pokolenja presojala naše delo, ga bodo cenila tudi po onem, kar predstavlja našo materialno kulturo, kakor tudi po tem, kar smo storili, da bi se življenjski Interesi naroda postavili na trajno osnovo. Materialna kultura kakega naroda ne obstoji samo v velikih in urejenih mestih ter luksuznih palačah, če v naših prizadevanjih, v naši materialni kulturi ne bi bilo socialne vsebine, bi zgrešili svoj cilj ter bi bila sodba kasnejših poko-lenj za nas negativna. Zato maramo posvečati pozornost ustanovam, ki so namenjene najširšim slojem naroda.
V današnjih težkih mednarodnih razmerah, ko se bije na vseh straneh strašen boj in padajo mnoge žrtve, ko sodelujejo v tem spopadu civilizirani narodi Evrope, smo mi balkanski narodi upravičili svojo borbo za neodvisnost in svobodo.
Kakšen je položaj Jugoslovenov v teh mednarodnih razmerah? Ko delamo za likvidacijo vseh sporov in zbiramo vse konstruktivne sile, izgrajujemo Jugosloveni v miru svojo domovino z lastnimi silami svojega naroda. Ono, kar se nad vse ceni ter spoštuje, sta svoboda in neodvisnost naše domovine. Imamo samo eno mejo, ki je nedotakljiva in ki jo moramo čuvati ter braniti, to je zunanja meja. Na znotraj naj vsakdo uredi svoj dom po svoji presoji.
Ko je šlo pred letom dni za to, da bi se v tej domovini Srbi, Hrvati ln Slovenci počutili vsak na svojem, smo delali za učvrstitev duhovnega edinstva našega naroda in za ustvaritev njegove konstruktivne obrambne sile. Domovino vsakdo ljubi toliko, kolikor čuti. da je njegova, da mu je blizu. Notrarii mir je edina podlaga za vsak naš razvoj.
Grška vojska in mornarica
Izbruh vojne med Grčijo in Italijo je
obrnil pozornost na organizacijo grških obrambnih sil. Čeprav je Grčija izrazito pomorska država in je njena obala prepletena z raznimi zalivi in odličnimi oporišči za -»rodovje, vendar ni imela nikdar velike vojne mornarice. Grško vojno brodovje sestavljajo naslednje edinice: ena linijska ladja (»Averov«), zgrajena leta 1910 in nodernizirana leta 1927; njena tonaža zna-?.?. 9.450 ton; nadalje ena lahka križarka.
rušilcev, 13 torpedovk, 6 podmornic in • kaj manjših vojnih ladij.
V čl 13. lausannske pogodbe z dne 24. julija 1923 se je Grčija obvezala, da ne bo imela pomorskih oporišč, niti utrdb, niti stalnih posadk na otokih Lesbos, Chios, Samos in Nicarii. Vojaške omejitve v Tra-
clji na meji s Turčijo in Bolgarijo, ki so bile Grčiji naložene z isto pogodbo, so bile odpravljene s solunskim dogovorom z dne 31. julija 1938, ki je tudi Bolgariji vrnil njeno vojaško svobodo.
Vojaška služba je v Grčiji obvezna od 21. do 50. leta starosti. Vojaški rok je trajal dve leti. Grško vojsko tvorijo štiri armije, zbori po 10 divizij, nadalje tri pehotne divizije, podvržene neposredno vojnemu ministrstvu, ter ena konjeniška divizija. V mirnem času je znašalo stanje grške vojske 53.000 mož. Ker šteje Grčija na 1S0 tisoč kv. km približno 6,900.000 ljudi, lahko postavi v primeru splošne mobilizacije, kakršna je sedaj proglašena, okrog tri četrt milijona mož. Kako je ta vojska oborožena, seveda ni znano.
ELE
Inteligenca in narod
Srbski in hrvatski listi od časa do časa • opravljajo o problemu narodne inteligence ir. niene povezanosti z ljudstvom.
Slovenec« citira nekatera izvajanja beograjskega »Vremena« in zagrebškega »Hrvatskega dnevnika« o tem vprašanju, pripominja pa. da se nas Slovencev to ne tiče mnogo. Vprašanje slovenske inteligence da ie že rešeno in sicer ga ie rešil kulturni preporod slovenskega naroda pod r.r. Krekom. Stike z narodom ie izgubila le napredna inteligenca, ki bi sedai hotela vzgajati ljudstvo »po svoje, z gesli
.lesenimi iz bližnje ali daljne tujine.« Pri tem ie »Slovenec« glavni propagator kcrporati vi zma.
^Slovenec*4 © srbski fronti
V	nedeljskem notranjepolitičnem pregie-ou izraža »Slovenec« svoje simpatije prizadevanjem za ustanovitev srbske fronte. Pravi, da »radikali in demokrati pripravljajo skupen oklic na narod, da bi se zdru-žLi Srbi ua skupnem narodnem programu, ki pa ne bi bil več vsesrbski, temveč bi se potegoval za zloženo državo, ki bi bila srbsko-hrvatsko-slovenska. Tako zamišljeno srbstvo bi počivalo na gospodarski in sc-cialm vzajemnosti.«
Težko je sedaj »Slovencu« razložiti či-tateljem stališče JNS. Kakor znano, je poprej vedno obtoževal to stranko, da je v službi velesrbstva. sedaj pa mora naenkrat ugotoviti, da JNS noče v srbsko fronto. Toda za pojasnila gospodje v Kopitarjevi ulici niso nikdar v zadregi in so tudi tu takoj dognali, zakaj JNS, ki ima jugoslovenski program ter šteje poleg Srbov tudi Hrvate in Slovence med svoje pristaše. noče biti srbska stranka. Zato namreč, ker je »centralistična« ter se »še vedno zavzema za koncentracijo ...«
V	nasprotstvu s »Slovencem« se hrvatski listi izrekajo proti srbski fronti, baš z utemeljitvijo, da je nositeljica centralistične misli. Kar se pa koncentracije tiče, smo čuli zadnji svečani poziv na koncentracijo vseh narodnih sil predprošlo nedeljo iz ust predstavnika vlade g. Cvetkoviča. Ideja koncentracije se »Slovencu« ne dopade. kar razumemo in vemo že davno. Zanimivo pa je, da utemeljuje svoje simpatije za srbsko fronto s tem, da se bo na ta način preprečila v današnjih težkih časih enotna fronta celokupnega naroda. Seveda bi »Slovenčeva« izvajanja o JNS ne bila »popolna«:, ako bi ne pristavil, kako malo pomembni so v vsem tem dogajanju slovenski napredni ljudje. Možje JNS se shajajo na posvete, poroča glasilo Kopitarjeve ulice, toda dr. Kramerja ni več toliko med njimi, ker je njegova zvezda v Belgradu v zatonu. Po pravici rečeno, »Slovenca« nič več ne razumemo. Nekaj let sem je že dopovedoval, da so slovenski naprednjaki in med njimi seveda predvsem dr. Kramer, že davno pokopani in da se še komaj poznajo njihovi grobovi, sedaj pa i m a. j o naenkrat zopet svoje zvezde.
Nemški list v Beogradu
»Essener National Zeitung«. list državnega maršala Goringa poroča iz Beograda. da se bo »Echo de Belgrad« ki ie dozdai izhajal v francoščini, tiskal od mesca novembra dalie v nemščini. »Ta ukrep je — pravi list — posledica čedalje večje vloge, ki jo iera nemščina praktično v pri-
meri z drugimi jeziki na Balkanu. To v ostalem tudi odgovarja zahtevam današnje dobe.« Končno napoveduie »National-zeitung«, da bo novi nemški list. ki bo sprva, kakor sedanji francoski, izhajal tedensko, sčasoma spremenjen v dnevnik.
V Besarabiji ni več Nemcev
Kakor poroča nemški poročevalski urad DNB, je iz Besarabije prošli torek krenil zadnji transport tamošnjih Nemcev. Naslednji dan je ta transport prekoračil ru-sko-rumunsko mejo. Vsega skupaj je izpod ruske oblasti v Bcsarabiji odšlo preko 88.000 Nemcev. Odhod je bil tako dobro organiziran in tako pospešen, da je vse delo izpraznitve trajalo komaj mesec dni.
Lavalov list © bodočnosti Francije
V	zvezi s pogajanji, ki jih vodi Laval z Nemčijo, prinašajo francoski listi nekaj podrobnosti, poudarjajoč, da se vse razvija v največji tajnosti, da bi se tako preprečile neljube politične spletke, ki bi lahko onemogočile vsak uspeh. Lavalov list »Le Moniteur« poudarja važnost pogajanj ter poziva francosko javnost, naj presoja ves razvoj s stališča zdravega razuma. Med drugim piše:
»Po strahovitem eksperimentu in po brezumju, ki si ga je Francija privoščila zadnja desetletja, nimamo več v sebi moči, ki bi jo potrebovali za našo bodočo srečo. Naslonitev na kako velesilo je neobhodno potrebna. Anglija v tem pogledu ne prihaja več v poštev, ne samo zaradi zadnjih dogodkov in zaradi razpora s Francijo, marveč zato, ker je sama tik pred propadom. Kar pa je še najhujše, je to, da bi Nemčija angleško-francosko zvezo vedno smatrala kot ogrožanje. To bi bilo samo izvor novih vojn. V francosko-nemški zvezi, ki bi imela 120 milijonov duš, pa bi našli varno zavetje. Ako Francija tega ne uvidi, ji prete še hujše nevarnosti. Nemčija bi na vsak način iskala sporazuma z Anglijo. Tisti dan pa bi bila Francija sama, sama v strahovitem položaju. Takrat bi razumela trpko vsebino besed: Gorje premaganim!«
Tuja delovna sila v Nemčiji
Kakor poroča nemški bilten za inozemstvo »Les Nouvelles d'Allemagne«, je po zadnjih nemških ugotovitvah trenutno zaposlenih v Nemčiji okoli 950.000 inozemskih delavcev, in sicer 550.000 v poljedelstvu, ostali pa v industriji in sorodnih panogah. Italija je po teh podatkih stavila Nemčiji na razpolago 90.000 svojih delavcev, ki so bili mobilizirani za delo v Nemčiji po prostovoljni prijavi. Vedno več uspehov pa imajo nemški uradi za nabiranje de lovne sile na Danskem, na Nizozemskem in v Belgiji. Bilten napoveduje, da se bo dotok delovnih sil v Nemčijo po sedanji vojni še bolj dvignil, zlasti lz onih poljedelskih držav, ki so preobljudene.
Nemška sodba o ameriški pomorski sili
V	berlinski »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja viceadmiral Gadow članek o pomorski sili Zedinjenih držav. Najprej omenja odstop britanskih oporišč na Atlantiku Zedinjenim državam ter ameriške načrte za izgraditev oporišč na Tihem oceanu, kar dokazuje, da v ameri-
ških mornariških krogih resno mdsttio na obe bojišči hkratu. ako bi ae Zedinjene države zapletle v vojno. Temu odgovarjajo tudi ameriški napori za zgraditev mogočnega brcdovja,ki nai bi postalo prvo i na svetu.
Glede kvalitete ameriškega vojnega brodovja pripominja Gadovv, da jo je sicer težko oceniti, da pa ie vsekakor zelo visoka. Glede na veliko število križark, matičnih ladij za letala ter drugih pomožnih ladij bi se dalo sklepati, da ne računajo v Ameriki z obrambno vojno, temveč z ofenzivno vojno na velike oceanske razdalje. Prav tako so tudi mogočne oklopni-ce preračunane za takšne naloge. Pomorsko letalstvo le po mnenju nemškega strokovnjaka izredno močno ter ie tudi namenjeno predvsem ofenzivni uporabi.
Končno prihaja nemški admiral v svojem članku do zaključka, da Amerika še ni dovolj močna za hkratno borbo na dveh oceanih in da se ji bo zato skušala čim dalje izogibati.
O novi letalski taktiki
»Neue Zurcher Zeitung« poroča iz Londona: Nemci se v svojih letalskih napadih na Anglijo poslužujejo že nekai časa nove taktike. Podnevi izvajajo napade samo lovska letala, ki orimašaio s seboi le malo bomb in ki iih spremlja večje število navadnih borbenih letal. Ta letala so prisiljena leteti zelo visoko, od 7000 do 10.000 m. kjer so pred angleškimi lovci bolje zavarovana To nam razlaga zmanjšano število sestreljenih letal v primeri s prejšnjimi izgubami. Toda nova nemška letalska taktika zmanišuie na drugi strani učinkovitost napadov, ker 1e iz tolikšne višine le težko zadeti določene objekte.
Iz sovjetske Rusije
Komisar za narodno zdravje Miterer je sporočil novinarjem, da bodo v oktobru po vsej Sovjetski uniji posebni vojaški tečaji za vojaške in civilne zdravnike. Na tečajih bodo razpravljali strokovnjaki o izkušnjah vojaške sanitetske službe v sedanji vojni.
Sovjetski listi poročajo ,da je obiskalo mavzolej, v katerem leži balzamirano truplo Lenina, v petih letih nad 5 milijonov ljudi Med njimi so bili pripadniki vseh stanov in narodov, ki prebivajo na teritoriju unije.
Prihodnje leto bo uvedeno v vsej Rusiji obvezno cepljenje otrok proti tuberkulozi. Pobudo za ta sklep so dale dosedanje dobre izkušnje v nekaterih krajih, kjer cepijo otroke proti tuberkulozi že več let. Samo v Moskvi, kjer je bilo letos cepljenih okoli 50.000 otrok.
Na polotoku Kamčatki bodo prihodnje dni slovesno proslavili 2001etnlco ustanovitve mesta Petropavlovska. Mesto je ustanovil slavni ruski raziskovalec Bering, ko je pristal s svojima ladjama »Sveti Peter« in »Sveti Pavel« v zalivu Avači na. vzhodni obali Kamčatke. Novo ustanovljeno mesto je postalo kmalu važno pomorsko oporišče in slovi po svoji prirodni luki. ki spada med najbolj varna pristanišča na srvetu.
Pogreb Jeremije Živanoviča
Beograd, 28. okt. p. Ob veliki udeležbi
zastopnikov vojske, senata, raznih patriotskih društev in organizacij ter mnogoštevilnega prebivalstva je bil popoldne pogreb senatorja prof. Jeremije Zivano-viča, bivšega guvernerja Nj. VeL kralja Petra II. Pri pogrebu je kralja zastopal polkovnik Tomič, vlado pa minister Pan-tič. Navzočih je bilo tudi mnogo uglednih znanstvenikov. Pogreb je bil izvršen z vojaškimi častmi, ker je bil pokojni Jeremija Zivanovič rezervni podpolkovnik. V imenu profesorskega društva se je ob grobu poslovil od pokojnika g. Dragoljub Petrovič, govorilo pa je še več drugih govornikov.
Sporazum v nameščen-skem zavarovanju
Split, 28. oktobra, o. Pogajanja med zastopniki zagrebškega in ljubljanskega Pokojninskega zavoda glede razmejitve področij in prehoda dalmatinskih zavarovancev v območju zagrebškega zavoda so se zaključila. Dosežen je bil načelen sporazum.
O pogajanjih je predsednik zagrebškega zavoda dr. Košak izdal daljšo izjavo, v kateri je dejal, da so bi'a pogajanja, ki so trajala več dni, težavna, ker se je izkazalo, da ima ljubljanski zavod 65 mMijonov din primanjkljaja, in je zanteval. da zagrebški zavod prevzame tudi delež tega deficita. Ker so zastopniki vlade obljubili, da bodo ljubljanskemu zavodu krili ta primanjkljaj, je bil dosežen sporazum, po katerem bo zagrebški zavod prejel od ljubljanskega na račun dalmatinskih zavarovancev 50 milijonov din, ki jih bo zagreski zavod uporabil za ureditev nameščenskega zavarovanja, za skrajšanje čakalne in starostne dobe kakor tudi za povišanje rente.
Plača začasnih učiteljev
Zagreb. 28. okt. o. Hrvatski ban je izdal naredbo o honorarjih za začasne učitelje osnovnih šol iz vrst diplomiranih r.čiteljiščnikov in absolviranih filozofov, abiturijentov in diplomiranih kandidatk strokovnih učiteljskih šol. Oni. ki so nameščeni v krajih, kjer stalno bivajo, bodo prejemali po 600. ostali oo 750 din na mesec.
Odlikovan general na Hrvatskem
Beograd. 28. okt. AA. S kraljevim ukazom ie odlikovan z redom Belega orla 3. stopnje brigadni general Dragiša Kovačevi č.
Spremembe pri finančnih direkcijah
Beograd, 28. okt. p. Pomočnik finančnega direktorja Josip Satler v Ljubljani je imenovan za finančnega direktorja v Novem Sadu, višji finančni svetnik dr. Ernest Močnik pa za pomočnika finančnega direktorja v Ljubljani. Na razpoloženje sta postavljena finančni direktor Konstantin Kostič v Skoplju, ter finančni direktor Gojko Guteša v Sarajevu. Upokojeni so finančni direktor Ljubica Vilder v Nišu, finančni direktor Todor Vladič-Bugarski v Novem Sadu in načelnik oddelka za tekoče gorivo pri upravi državnih monopolov Svetolik Drenovac,
Pismo iz Pariza
Novi mostovi na Seinl — Polemika o odgovornosti za Zlom Francije — Kolonizacija juinozapadne Francije Preskrba nemških zasedbenih čet — Prehranbena stiska
Pariz, 22. oktobra
Vsako zlo ima svojo dobro stran in tako ima tudi za Francijo tako nesrečna vojna poleg toiikih strašnih posledic vsaj nekaj dobrega. Mostovi na Seini so bili vsi porušeni v teku vojaških operacij, ostali so samo mostovi v Parizu, zdaj pa sta francoska civilna uprava in nemško poveljstvo na delu, da nadomestita stare mostove z novimi. To je pripravna prilika, da se mostovi napravijo dovolj široki za današnji promet in dovolj visoki, da bi pod njimi lahko plule tudi večje iadje. Nizki mostovi so bili sedaj velika ovira za rečni promet, poslej pa bo Seina plovna tudi za velike ladje. S tem bo Pariz postal nekako morsko pristanišče in bo velikega pomena, ko bodo ladje razkladale svoj tovor naravnost v mestu. V zvezi s tem se bodo preuredile seveda tudi vse ceste, mestoma pa bodo tudi znameniti zavoji Seine po možnosti skrajšani. »V bodočnosti bodo lahko jahte bogatih Američanov pristajale neposredno v Parizu, »mestu luči«, ki bo nedvomno tudi poslej privlačevalo množice turistov.
Izredno sodišče v Riomu, čigar delovanje zanima tudi Parižane, je nekoliko pospešilo svoje sicer zelo počasno delo in tu se z napetostjo pričaku.ejo prve razprave zoper one, ki so obtoženi, da so zakrivili narodno nesrečo. Vlada v Vichyiu je vsekakor marljivejša, saj Izvemo v Parizu vsak teden nekoliko novih imen bivših veličin III. republike, ki jim je odrejeno mesto bivanja pod stalnim nadzorstvom. Med temi so tudi osebe, za katere ni verjetno, da se bodo pojavile pred sodiščem v Riomu. čeprav močno nasprotujejo Petainovi vladi. Ko že govorimo o vojnih krivcih, je treba omeniti, da tukajšnji »Le Mat:n«, ki že precej časa spet izhaja v Parizu, javno zahteva, naj se postavi pred sodišče in pokliče na odgovornost tudi nekdanji predsednik republike Albert Lebrun. Čeprav je dobro znano, kako malo je odločal predsednik v politiki Francije in njenih državnih poslih, se omenjeni list vendar sklicuje r.a ustavo, ki daje predsedniku države pravico, da po sklepu obeh zbornic napove vojno. Vsakdo pa ve, da je Da ladie rova vlada spravila skozi obe zbornici predlo-za vojno napoved o priliki glasovanja za vojni proračun. Tega bi Lebrun ne smel dovoliti, pravi »Matin«.
Vlada v Vichyju se je v današnji straho-
viti stiski spomnila onih zapuščenih vaM v južnozapadni Franciji, ki so popolnoma
opuščene, ker je prebivalstvo deloma i umrlo, deloma pa se preselilo v mesta. Zlasti kraji ob reki Dordogni so čisto opusteli in tam leži mnogo dobre in rodovitne zemlje neobdelane. Petanova vlada bo sedaj naselila na teh zemljiščih že v najbližjem času kakih 10 C00 rodbin, večinoma beguncev iz Bretagne in iz drugih francoskih pokrajin, ki jih imajo zasedene Nemci. Tem bo sledilo nadaljnjih 59.000 rodbin še pred pomladjo, kajti vreme in podnebje v teh krajih dovoljuje neprekinjeno delo tudi v zimskih mescih. Begunci bodo dobili svobodno zemljo v najem najprej za tri leta brezplačno, nato pa za šest let za polovično najemnino. V ta namen je vlada odredila kredit v znesku 200 milijonov frankov. Vlada bo kolonistom tudi pomagala, da bodo v najem vzeto zemljo lahko počasi kupili v svojo last. Zemljo, ki je preveč podivjala zaradi dolgoletne zapu-ščenosti, bo treba zboljšati in očistiti, kjer pa se to ne bi dalo ali kjer ni sama dovolj rodovitna, jo bodo pogozdili.
Vrhovno poveljstvo nemške zasedbene vojske je nedavno priied;lo tujim in domačim novinarjem izlet po zasedeni Belgiji in Franciji, da bi si ogledali nemške vojaške ustanove in njih organizacijo. Izlet je bil vsekakor zanimiv. Posetniki so videli, kako v posamezna, nemška intendant-~ka skladišča vsak dan z izredno točnostjo prihajajo celi vleki živil, pa tudi neskončne kolone tovornih avtomobilov do-važajo živila in druge potrebščine za vojsko. V skladiščih so zloženi milijoni škatlic raznih mesnih in ribjh konsrrv. Kava, sočivje in suho sadje prihajajo v trdnih, neprodušnih pap:rnatih zavojih. Kislo zelje je v msjhnih zavojih, kakor n. pr. Fran-kova cikorija, in vsak zavoj zadostuje za obrok desetim vojakom. Vsa ta konservi-rana in ostala hrana prihaja iz Nemčije, razen sveže zelenjave. Iz Nemčije prihajajo takisto množine svežega mesa. moke, sira in jajc. kajti zaloge Francije, ki je tudi v ^ednih priMkah bila navezana na dovoz iz. tujine, np dosegajo niti polovice potreb civilnega prebivalstva. Ker je zdaj dovoz lz tu;:inc skoro popolnoma izpodre-zr>n. vlada v pr^^ani civ^n^a rtrebivsl-stva precejšnja stiska.	Jule« Trlep.
Policijski prometni red ob Vseh svetih
Ljubljana, 28 oktobra
Uprava policije odreja spoiazumno z mestnim poglavarstvom naslednje predpise za promet na praznik Vseh svetnikov:
1.	Dne 31. X., 1., 2. in 3. XI. je dovoljen na pokopališče k Sv. Križu za vsa vozila brez izjeme, tudi kolesarje, samo enosmerni vozni promet.
Dovoz je dovoljen po šmartinski cesti, Savski cesti in Med hmeljniki, odvoz izpred pokopališča pa po cesti, ki vodi v Tomačevo in po Linhartovi cesti v smeri Tyrševe ceste, za vozove s konjsko vprego pa po cesti, ki vodi v Jarše, Pokopališki ulici mimo kemične tovarne in dalje po Predovičevj ulici proti mestu.
2.	Električna cestna železnica, ki bo vozila vsaki dve minuti, bo imela pred pokopališčem posebno postajališče za izstop in vstop potnikov. Iz prometno-tehničnih ozi-rov odpadejo dne 1. XI. 1940 popoldne sledeča postajališča: Vilharjeva ulica v smeri proti Sv. Križu, Savska ulica, Žale in Linhartova ulica.
3.	Avtobusni promet iz mesta na pokopališče in obratno ni dovoljen.
4.	Vsako prenatrpanje vozil je v smislu obstoječih predpisov strogo zabranjeno in smejo sprevodniki sprejeti le ono število potnikov, kolikor je komisionalno za vozila dovoljenih sedežev in stojišč. Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana, izločijo iz prometa ter jim za-branijo nadaljnje obratovanje. Vsled tega se občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove, ki so že zasedeni z najvišje dopustnim številom potnikov.
5.	Za zasebne avtomobile in izvoščke je določen pred pokopališčem poseben park, istotako tudi za vozove s konjsko vprego. Kolesarjem je dovoz pred pokopališče prepovedan. Vsi kolesarji morajo pustiti svoja kolesa na za to določenem prostoru, to
je na trikotnem vogalnem zemljišču, kjer se stekata Savska in Linhartova cesta.
6.	Glede parku anja vozil, kakor tudi gle-Ue vožnje same, se morajo vsi vozači brez izjeme strogo lavnati po navodilih službujočih varnostnih organov.
Lastniki motornih vozil se opozarjajo, da je dne 1. XI. 1910 promet z motornimi vozili po čl. 1 naredbe št. 4 o omejitvi prometa z motornimi vozili prepovedan.
7.	Občinstvo se opt^arja, da je vstop na pokopališče dovoljen le pri vratih na desni strani cerkve (ki so na\adno zaprta), izhod pa le skozi leva vrata (t. j. med cerkvijo in upravnim poslopjem pokopališča).
8.	Občinstvo, poeebno starši z otroki, naj hodijo taci, ijer ni hodnikov, strogo po desni strani ceste, da se s tem izognejo nezgodam in ne ovirajo prometa.
9.	Hoja ln stopanje na grobove je prepovedano. Varnostni organi imajo nalog, da vse take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo zaradi poškodbe tujega blaga.
10. Stojnice se smejo postavljati le na severni polovici travnika, ki leži južno od vhoda na pokopališče, in pa na prostoru, ki leži med Linhartovo cesto ob desni strani Savske ceste Ljubljana—Sv. Križ.
Postavljanje stojnic ob pokopališkem zidu, pred vhodom in izhodom na pokopališče oziroma iz pokopališča na prostoru, katerega omejuje v krogu električna cestna železnica (Linhartova cesta—Sv. Križ —Linhartova cesta) ter vzdolž žal ni dovoljeno.
Stojnica mestne socialne akcije bo postavljena na prostoru pred pokopališčem, kjer bodo mogli obiskovalci kupiti sveče ;n vence za okrasitev grobov svojih rajnkih ter s tem pomagati revnim prebivalcem mesta.
Moderna palač? OUZD v Celju
in bo sodobno opremljena
bo pričela jutri rasti iz tal
Celje, 28. oktobra
V javnosti se je več let poudarjala potreba gradnje sodobnega uradnega poslopja OUZD v Celju in tudi naš list jc o tem že ponovno pisal. Zamisel gradnie modernega poslopja OUZD v Ceflju datira že iz leta 1932., do realizacije pa je prišlo šele sedaj. Gradnja bi bila prej sicer mnogo cenejša, treba pa je bilo premagati krajevne težave ter urediti zadeve z mejaši in se prilagoditi regulacijskemu načrtu mesta Celja. Prejšnji teden so bile odstranjene vsi difirence z mejaši. Glede gradnje sta šla SUZOR in mestna občina celjska OUZD vseskozi na roke. Proračun za novo stavbo v Vodnikovi ulici znaša 2,750.000 din. Vsa dela, razen instalacij in centralne kurjave, je prevzela tvrdka Zidarski mojstri d. z o. z. v Ljubljani.
Dela so danes izročili tvrdki, ki bo ▼ sredo začela graditi novo stavbo. Najprej bodo pozidali prosto parcelo poleg sedanjega poslopja OUZD v Vodnikovi ulici. Ko bo ta stavba, ki bo predstavljala dobro polovico novega poslopja, dograjena, se bo ▼ njo prešel Sla ekspozitura OUZD, nato pa bodo staro poslopje podrli in posidali podaljšek nove stavbe. Novo poslopje bo enonadstropno, v 10 letih pa mora OUZD zgraditi še drugo nadstropje. Vsi stropi bodo iz armiranega betona, okna bodo okvirjena z naravnim kamnom, fasada bo iz plemenitega gradiva in prav lična Novo poslopje bo ustrezalo vsem zahtevam moderne zdravniške službe in ureditve prost rov ter bo eno najmodernejših poslopij v Sloveniji. ker bodo v njem izkoriščene vse dosedanje zadevne izkušnje.
Prvi del stavbe morajo zgraditi v 240, drugi del pa v nadaljnjih 150 delovnih dneh. Predvideno je podaljšanje Samostanske ulice ob novi stavbi do Vodnikove Uli-
ce, tako da bo novo poslopje vogalno in bo imelo vhod iz Vodnikove ulice. Del pritličnih prostorov bo uporabljen v uradne svrhe, ostali pritlični in vsi prostori v prvem nadstropju pa ambul^ice. Vseh ambulanc bo sedem, vseka bo imela po dva prostora, tako da bo mogoče opravljati obenem sedem ordinacij V poslopju bosta dve ambulanci za interne bolezni, protitu-berkulozni dispanzer, rentgenska ambutan-ca, zobna ambulanca. ambulanca za bolezni oči, nosa, ušes in grla ter rezervna ambulanca. V poslopju bo tud; prostor za elektroterapijo, postaja za garicve ter brezplačno higiensko kopališče s tremi kadnu in štirim: rrhami. Poslopje bo urejeno z vsem mooemim udobjem. ime'r» bo tudi centrellno kurjavo, toplo vodo, plin itd. Urad nima sedaj niti toHko zdravnikov, kolikor bo v novem poslopju ordina-cijskih možnosti. Pacientom bo omogočen lahek dostop v ambulance. Pod stavbo bo zaklonišče za 50 oseb, ki ga bo mogoče po potrebi povečati, tako da bo v njem prostora za 100 oseb. Dnevno nadzorstvo nad gradnjo bo ime* inž. Brodnik. Če bo vreme količkaj ugodno, bodo prvi del stavbe se letos zgradili v surovem stanju
Reorganizacija Zveze mest
Zagreb, 28. okt. o. Zagrebški mestni svet je sprejel pobudo za ustanovitev samostojne zveze hrvatskih mest. odnosno za reorganizacijo zveze mest kraljevine Jugoslavije in sklenil sodelovati v hrvatski zvezi, v kateri ne bodo organizirane samo avtonomne, nego tudi še nekatere druge večie mestne občine. Nova državna zveza naj bi omejila svoje poslovanje na mednarodne, državne in splošne komunalne zadeve. V ostalem na nai bi b"a narodne zveze, ki bi b'la v v.jz'. včlanjene. povsem avtonomne.
ŠPORT
Od nedelje do nedelje
Zadnja športna nedelja je v glavnem potekla v znamenju prvenstvenih borb za točke v nogometu, v vseh ostalih panogah pa so aktivni športniki večinoma počivali, kakor da bi bili slutili, da bodo že nogometaši imeli dovolj sitnosti in jeze z muhastim vremenom, številne ligaške tekme so prav zaradi tega močno trpele na lepoti, v Zagrebu pa so »zaplavali« tako izdatno, da so morali eno izmed njih sploh predčasno končati. Dodatno k samim izidom, ki smo jih
o hrvatski in srbski ligi
objavili že v ponecieljski številki našega lista, bi bilo še pripomniti:
Pri Hrvatih, kjer so v nedeljo igrali predzadnje jesensko kolo, je na vrhu ostalo vse pri starem, ker so zmagali vsi trije najbolje plasirani klubi. Gradjanskemu je pri tem ostalo za večjo zmago nad osije-kom še 45 minut igre v dobro. Lepe uspehe sta to pot zabeležila tudi zagrebški železničar, ki je na subotiških tieh proti Bački rešil eno točko, in pa sarajevski Sašk, ki je to nedeljo sploh prvič dobil obe točki naenkrat, in sicer proti varaždinski Sla-viji v Varaždinu. V tabeli vodi še zmerom Concordia pred Hajdukom in Gradjanskim, njena podrobna slika pa je takale:
Concordia Hajduk Gradjanski HAŠK Split
Slavija (O) 2eljezničar Slavija (V) SAŠK Bačka
Nedokončana igra med Gradjanskim in osiješko Slavijo z 1:0 v korist Zagrebčanov v tabeli ni upoštevana.
V srbski ligi so odigrali jesenski del tekmovanja, torej vsega devet kol, in si je do sem z velikim naskokom osvojil naslov jesenskega prvaka bivši državni prvak — BSK. Beograjski »plavi« so imeli v nedeljo za nasprotnika sarajevsko Slavijo, s katero so odigrali eno najbolj burnih tekem, ki je bila polna incidentov in bolj podobna boksarskemu dvoboju kakor pa nogometni igri. BSK je že vodil s 5:0, potem pa so Sarajevčani spravili v njegovo mrežo tri gole, tako da je bil končni rezultat 5:3 za Beograd. Po dve točki so si dalje pridobili še beograjska Jugoslavija, Gradjanski iz Skoplja in Bata, medtem ko je srečanje med Vojvodino in subotiškimi Železničarji ostalo neodločeno. Prvenstvena tabela v srbski ligi je po končani prvi polovici tekmovanja takale:
8	6	2	0	27: 8	14
7	6	0	1	24: 6	12
6	4	2	0	29: 4	10
8	3	3	2	17:13	9
8	4	0	4	12:25	8
7	2	2	3	12:23	6
8	1	3	4	11:21	5
8	2	1	5	9:18	5
8	1	2	5	4:13	4
8	1	1	6	10:24	2
BSK	9	7	1	1	31: 9	15
Jugoslavija	9	5	1	3	19:13	11
Gradjanski	9	4	2	3	17:20	10
Bata	9	4	1	4	16:13	9
Vojvodina	9	3	n O	3	18:18	9
Jugoslavija (J)	9	3	2	4	17:21	8
Jedinstvo	9	3	2	4	12:17	8
ŽAK	9	3	2	4	15:25	8
Slavija	9	2	3	4	24:22	7
BASK	9	1	3	5	10:21	5
Atleti na delu v Beogradu
Na stadionu BSK v Beogradu so v nedeljo dopoldne odpravili kljub pozni sezoni še eno atletsko prireditev, in sicer tekmovanje za juniorsko prvenstvo srbske atletske zveze, ki ga je osvojil beograjski klub Rusija s 174 točkami pred železničarjem iz Niša in domačo Jugoslavijo. Tudi to tekmovanje je precej trpelo zaradi deževnega vremena, pa tudi občinstvo je pokazalo za prireditev prav malo zanimanja. Povrh vsega pa so bih tudi doseženi izidi samo povprečni.
Dubrovniški Jug
na obenem zboru
Plavalni klub Jug iz Dubrovnika, ki je zašel zaradi znanega splitskega incidenta, pri katerem so bili najbolj udeleženi njegovi najvidnejši plavalci, v hudo krizo, je imel v nedeljo svoj redni občni zbor. Glavni govornik je bil v odsotnosti predsednika Jugov tajnik g. Pero Količ, ki je obrazložil vso zgodovino tega incidenta in krize v klubu, o kateri je dejal, da jo je predvsem zakrivilo vodstvo plavalne zveze. Značilno je, da je g. Količ označil izključitev odnosno izstop nad 20 plavalcev iz kluba za »srečo, ker je klub zdaj očiščen tujih elementov«. H koncu je tajnik priznal, da sta bili pretekli dve leti v moralnem in materialnem pogledu najugodnejši za društvo. Za novega predsednika Juga je bil izvoljen dr. Ivo Smolčič. Občni zbor je slednjič spremenil klubov naziv tako, da se bo odslej imenoval »Hrvatski plavalni klub Jug«.
Pred nogometno tekmo z Nemčijo
V	nedeljo 3. novembra ul» v Zagrebu velika mednarodna nogometna prireditev, in sicer med Nemčijo in Jugoslavijo. Hrvatska nogometna zveza, ki je od vrhovne zveze prevzela izvedbo te prireditve, je prejela od nemške nogometne zveze obvestilo, da bo nemška reprezentanca nastopila v tejle postavi:
Klodt, Janes, Streitle, Kupfer, Rohde, Kitzinger, Lehner, Walter, Conen, Fiede-rer, Arlt.
V	moštvu ni nobenega od bivših avstrijskih igralcev, toda enajstorica je sestavljena iz najmočnejših predstavnikov nemškega nogometa, saj so med njimi nekateri taki, ki so že nad 50-krat zastopali državne barve. Nemška reprezentanca pri spe v Zagreb v petek 1. novembra zvečer in bo nastanjena v hotelu »Esplanadu«. Z njimi bo prišlo tudi 10 nemških novinarjev.
V	kakšni sestavi bo proti Nemčiji igrala Jugoslavija, za enkrat še ni znano. Zaradi dopusta saveznega kapetana Boška Simo-noviča bosta moštvo določila predsednik VNS dr. Andrejevič in glavni tajnik Kosta Hadži na predlog kapetanov hrvatske in srbske nogometne zveze. Sestavi se v splošnem razlikujeta le v napadalni vrsti, v kateri naj bi po Jakopičevem predlogu imeli večino Zagrebčani, po Popovičevem iz Beograda pa naj bi samo na levem krilu igral Matekalo iz Gradjanskega. Dokončno bo moštvo odrejeno danes.
HALI OGLASI
CENE MALI
O 6 L A 8 O
Po 50 par za besedo, Din S.— davka sa vsak oglas ln enkratno pn atojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aii dajanje as lovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
nffTrrTTfftTf
Beseda 1 Oln. davek 3 Din, za Stfrc ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Oln
Table-tenis
Turnir za prvenstvo Maribora
Seniorski prvak je E. Belak iz Mladike,
juniorski pa K. Vrečic iz SK Celja
preteklo soboto in nedeljo je bil propagandni table-teniški turnir za prvenstvo Maribora pod pokroviteljstvom mestnega župana dr. Juvana. Slovenska table-teniška zveza, ki je izvedla ta turnir, je imela z njim namen povzdigniti zanimanje za ta šport tudi v štajerski metropoli kjer so ga nekoč že pridno gojili. Turnir je uspel v tem pogledu in tudi v organizatornem. STTZ je prejela prijavi v članstvo od ISSK Maribora in SK železničarja kar je že prvi, tako upamo, nc- pa tudi zadnji korak v razvoju table-tenisa ob severni meji.
Udeležba igralcev je bila skoraj polno-številna. Turnir je obsegal 7 disciplin, in sicer: moštva, gospodje posamezno, juniorji. dame. pari, mešani pari in novinci. V zadnji disciplini so smeli nastopiti samo neverificiran člani, in samo Mariborčani, med katerimi se je vnela srdita borba za prvo mesto. Pivak novincev je postal nadarjeni Vodeb. ki je premagal svojega klubskega tovariša Morana iz ISSK Maribora z 2:1. Tretji je bil šranc (SK železničar), četrti pa Anglajtner (ISSK Maribor).
Za moštva se je vodstvu prijavilo pet klubov z 10 moštvi. Borbe, ki so se odigravale med posameznimi moštvi, so bile zelo napete in zanimive. Prvo mesto si je priborilo I. moštvo SK Celja v postavi (Vre-čič I. in II.), ki se mu je drugoplasirano Miadike I. udalo zaradi pomanjkanja časa, čeprav je že vodilo z 2:0.
V skupini seniorjev se je med seboj borilo 25 precej izenačenih igralcev. Zasedba je bila torej za naše razmere dobra in smo razen Nemca J. videli na tem turnirju tudi Djinovskega in Horvata, torej tri stare rutinirane igralce, ki so še danes trd oreh vsakomur. Prvo mesto si je priboril Belak E. član Mladike, ki od dne do dne napreduje in z svojo pametno igro zmaguje na-
sprotnike in osvaja gledalce. Da si je osvojil pokal in ponosni naslov prvaka Maribora, je moral poraziti Lacknerja od SK Korotana z 2:1, Vrečiča K. od SK Celja z 2:0, Nemca J. od SK Mure z 2:1 in Ko-cha od SK Mure v finalni borbi z 2:0 (21:15, 21:7). Drugi je bil Koch (SK Mura), ki je premagal Krečiča D. od SK Mladike z 2:1 (20:22, 21:17, 17:21). Tretji je Nemec J. od SK Mure, ki je s težavo premagal dobrega Blažiča od SK Mladike z 2:1.
Medtem ko je bila udeležba s strani seniorjev kar dobra, je nastopilo samo sedem juniorjev in sicer, dva člana Mladike, dva SK Celja, dva Korotana in eden ŽSK Hermesa. Prvi je bil Vrečič I., ki je premagal Recka iz Mladike z 2:0, drugi Re-cek, ki je premagal Bogataja iz Hermesa. Tretji in četrti sta bila Vrečič II. in Bogataj.
V Mariboru je tudi precej dam, ki se bavijo s tem športom. Nastopilo je šest dam, med njimi Bačič Vesna iz Ljubljane, ki je zasedla prvo mesto z zmago nad Kononen-kovo iz Celja z 2:1 (21:15, 10:21, 22:20). Druga je bila ga. Kononenko Vida, tretja Lončarič Herta., četrta černič Barica.
Iger v parih in mešanih parih zaradi kratkega časa ni bilo mogoče odigrati. Turnir je lepo uspel in pokazal, da se je začel naš table-tenis spet popravljati, tako da bo morda v dogledni bodočnosti spet dosegel mesto v jugoslovenskem športu, ki ga je nekoč že imel.
Zbor plavalni sodnikov — sekcija Ljubljana. Sklicujemo redni letni občni zbor za nedeljo 10 novembra t. 1. ob pol 9. v klubski sobi kavarne »Union« v Ljubljani. Razen običajnega dnevnega reda je na sporedu tudi sprememba pravil in naslonitev sodniške organizacije na Slovensko plavalno zvezo, če bi ob napovedanem času občni zbor ne bil sklepčen, se bo pravno veljavno razpravljalo pol ure kasneje ne glede na število prisotnih članov. Odbor.
SK Ilirija (Plavalna sekcija). Načelstvo plavalne sekcije sklicuje za sredo 30. t. m. sestanek vsega sekcijskega članstva. Sestanek bo ob 18. v klubovem tajništvu.
ZAHVALA
Ob izgubi naše nepozabne soproge, matere, sestre, gospe
Emilije Krivaeič roj. Lewicki
se najtopleje zahvaljujemo vsem za izrečeno sočutje. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti in ji poklonili cvetja ter vence. Prav posebno se pa zahvaljujemo gosp. dr. Rusu in gosp. dr. Tavčarju za njuno zdravniško pomoč ter vsemu osebju »šlajmerjevega doma«, ki so ji lajšali poslednje ure življenja.
Zadušnica se bo brala dne 31. oktobra 1940. ob 7. uri v župni cerkvi v Trnovem.
Žalujoči ostali.
Usnjarskega
pomočnika
samostojnega delavca — sprejme Franc Bajt v Kranj ski gori, plača po dogovoru, hrana in stanovanje v
hiši.
29125-1
Sobarica
perfektna, z znanjem nemščine ter dobrimi spričevali se išče za fino hišo na Gorenjskem. Ponudbe z prepisom spričeval pod »Perfektna« r.a ogl. odd. Jutra.
29434-1
Boljšo postrežnico
veščo kuhanja, iščem za dopoldanske ure s 1. novembrom. Naslov v vseh nosi. Jutra.	29444-1
Kuharico
veščo in okretno, v sta rasti 30 do 40 let, sprej men v boljšo restavra cijo. V poštev pridejo le samostojne gostilni-Ske kuharice, vešče kuhe v boljših " restavracijah. Nastop takoj ali po do govoru. Ponudbe s prepisi spričeval na naslov: Kraus. gost. Rački Delnice.	29457-1
Krojaškega
pomočnika
za velike komade, prvo vrstnega, sprejmem ta koj Služba stalna Nadev v vseh poel. Jutra.
29459 1
Tri dobre
železokrivce
rabi nujno gradbeno podjetje A. Mavrič, Maribor, Grajska ulica 5-1. Plača dobra. 29461-1
Več dobrih krojaških pomočnikov
za najfinejša dela sprejme Sommer, Celje.
29464 1
Beseda i Din. davek s Oln za šifro ali dajanje laslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din
Avto Opel
Super petsedeini, ugodno prodam. Avto je v brezhibnem staniu Rume malo rabljene 2 rezerve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29162-10
vsaka besede 50 oar as dajanje naslova 5 Oln •laimanjšl znesek Din
Izkušen strokovnjak
lesne industrije z dolgoletno vodilno prakso renomiranih veleindu-strij, samostojen tehnl čnl in komercialni dis ponent, moralno neoporečen, energičen organi zator lntemeea ln eks ternega poslovanja, ko respondent slovenskega, srbohrvatskega, nemške ga in italijanskega Jezi ka, knjigovodja-bllanclst. vojaščine prost — želi nameščenja v svojstvu rtisponenta nri lesni m dustrijl v Sloveniji. Po nudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Lika-.
29231 2
Službo natakarice
želi pridno, pošteno dekle, ki je vajeno vsega dela. j Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah | Jutra.	29097-2
Gospodična
trgovsko naobražena že li službe k otrokom ali boljši družini. Veš "a nemščine. Naslov v vseh poel. Jutra.	29435-2
Frizerka
prvovrstna moč. išče službo. Prednost ima Maribor Naslov v vseh posl. Jutra.	29462 2
Motorno kolo
znamke Puch. 250 ccm. v dobrem stanju. Je za nizko ceno naprodaj. — Ogledati v Mostah. Pokopališka 14, pri Lasa nu.	29443 10
BMW 500 cmm
ugodno prodam ali zamenjam za 200 ccm. Naslov: Slavko Grilj, Kraš nja pri Lukovicl.
29261-10
Prodam
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aU dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 20 Din
Pločevinaste
20 kg ročke
ln 200 kg barel proda Verblč, Stritarjeva.
29441 6
Gnoj
prodam. Poizve se Velika Čolnarska 4.
29460 6
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali daianje naslova 5 Din Najmaniši znesek 20 Din
Hrastove deske
suiie. prodam. Zanier. Sv. Pavel pri Preboldu. Savinjska dolina.
29045 15
Beseda 1 Din davek j
run za šifro ali daianje naslova 5 Din Nalmanl*' znesek 30 Din
Posojila
iajemo našim članom it' varčevalcem Ugodni pr> 20JI Vloge obr*stuJenu po 5 odstotkov Vsi »ar **»va:c1 brezplačno eava rovanl Zadruga »Mol Dom« LJubljana Dvor Jakova 8 Iščemo oover lenlke	19P
Mlajša gospa
prosi gospoda malega posojila za povečanje obrti. Potudbe pod šifro »Skupen dobiček« na ogl. odd. Jutra 29452-16
Komercialist
vloži 70 do 100.000 din v zdravo podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje« 29440-1«
G
ragocenosti
Beseda 1 Din, davek i Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naj man 1š*
znesek 20 Dm
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah CERNE • juvelir Ljubljana, Wolfova ulica
KLI SEJE
ENO VECBA2VNE
lOGOfl&AHKA SY PETtA MASIPZ3
ZASTOPSTVO
tekstilne tovarne (predilnice in tkalnice) za Zagreb in okolice prevzame dolga leta na tržišču vpeljani zastopnik. — Nudi po potrebi jamstvo in prvovrstne reference. — Dopise pod »POVERLJIV 57335« na Publicitas d. d., Zagreb, Biča 9.
Boljše brije in dalje traja
Železninar
prva moč. išče službo kot skladiščnik ali poslovodja Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Agilen ln vesten 66*.	29230 2
Vaieneifke)
Pekovski vajenec
z 1 do 21etno prakso do bi službo v LJubljani v dobri pekovski hiši Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Vsestransko zanesljiv in pošten.«
29216 44
Vajenca
za specerijo sprejmem takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 29436 444
Učenka
se sprejme v trgovino s čevlji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«	29454-44
U
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Lokal
se odda v Vošn Jakovi ul. 2. Vprašati Prešernova uL, trg. »Edo«
29455-19
Lokal
primeren za delavnico, v Zg. Šiški, 38 kv. m, se odda. Ponudbe pod »Ugodno — Šiška« na ogl. odd. Jutra.
29453-19
Zahtevajte povsod britvico
A L C O S O
Kupimo
razne rabljene stroje za predelovanje mesa. — Ponudbe poslati na »CEPRAD« — Mladenovac, z opisom in ceno.
Posest
i Otn. dava* »
Oln. w tlfro ali dajanje naslova 3 Din Najmantfti 30 Din
Bealiteta
zavod za nakup m pro dajo nepremičnin ]e m mo * Ljubljani, Pre :ernova 54-T Telefon 4430	238-30
Novo hišo
enonadstropno v Ljubljani, Doleniska cesta, spodaj gostilniški prostori, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri.
29298-20
Za do 800.000 din
gotovine
kupim moderno urejeno hišo blizu centra Ljubljane. Celja ali Maribora. Ponudbe z opisom hiše ln navedbo čistega donosa pošljite n* ogl. odd Jutra nod »Blizu centra«.	29447 20
Dopisi
Vsaka oeseda 2 Oln da vek S Oln. m dajanje naslova S Otn. najmanj H meaek 30 Otn
Neznanka — Kranj
Obakrat zaditan. Sporočite brez skrbi naslov. Gen ti oman.	29450 24
Beseda 1 Din. davek 3 Oln. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Enosobno
stanovanje
se odda na Opekarski c Poizve se ▼ Hrenovi ull cl 19 1.	29445 21
Dvosobno
stanovanje
z vsem komfortom, lepo. v novi hiši se odda za december v Strossmayer jevi ulici. Poizve se na stavbi SušterSlč. Stross mayerjeva ul. od 14. do 16. ure.	29456 21
Sobe išče
Vsaka beseda 50 par, ea lajanje naslova 3 Din
najmanjši znesek 15 Din
Dve aH eno manjšo prazno sobo
za pisarno iščem. Naslov v vseb posl. Jutra.
29119-23&
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom, v centru mesta išče urad niča za 15 november Ponudbe na ogl. odd Jutra pod št. 16.
29446-23a
mSEiftlRAJ V ^JUTRU441
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 30 Din
Proda se psiček
»Maltesar Seldenplnč«. Naslov v vseh posl. Jutra.	29433 27
Pes
velik, rujavo bel 6e je zatekel. Lastnik ga dobi na Celovški e. 47.
29458 27
Pridelki
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 30 Din
Prvovrsten
krompir
vagonske dobave nudim Kraljlček dm 105, beli debeli (Schneeflock) din 145 za 100 kg franko Ptuj Ponudbe podruž niči Jutra v Ptuju pod »Prvovrstna dobava«.
29449 33
Od Vaa i*
uivisno, da imate obleko vedno Vot novo zato Jo pustite redno Kemično čistiti ali oarvatl v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetloiika nlca
5?
PREMOG
KOKS — DRVA nudi
Ic Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
SREBRO, DRAGE KAMNE
tn vsakovrstno
ZLATO
kupuje
oo nalvišiih cenar-
JOS EBERLE
L,juajana, ryrševa <
r^aia^a bor.eia »Slon«
R
O
Torek. 29. oktobra
Ljubljana 7: Jutrnii pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plo.:če) — 12: Slovenske budnice in pesmi (plošče).
—	12.30: Poročila, objave, napovedi — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila.
—	14.15: Šolska ura: Proslava jadranskega dne. — 18: Iz naše zakladnice (pl šče).
—	18.40: Prvi ruski vladar (g. Fr Terse-glav). — 19: Napovedi poročila, ob ave.
—	19.25: Nac. ura. — 19.50: Vzgojna posvetovalnica (g. Vida Peršuh) — 20: Slovenski šopek (plošče) — 20 30: Koncert s sodelovanjem edč. Elza Buchal in radij-=»kega orkestra — 22: Napovedi, poročila.
—	22.15: Citraški trio »Vesna«. Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 20 25:
Komorne skladbe — 21.15: Operne arije. — 22: Simfonična glasba — Za^b 18: Bosanske sevdalinke — 20: Operni prenos. — Praga 19 35: Večer čeSke glasbe. — 20.10: Zvočna igra. — 21: 0'ke ter
—	21.30: Schubertove pesmi. — SofHa 20-Pevski večer. — 20.30 Celo. — Ruske romance. — 22 05: Ples
m
Inženieiia -konstruktorja
dobrega statičarja — proti zelo dobri plači
sprejme
veliko industrijsko podjetje
v Srbiji. — Ponudbe s sliko in žtvotopLsom poslati na »SEDMO SILO«, Beograd, poštni pretinac 728, pod 9fn »Inženjer«.
ZAHVALA
Vsem, ki ste počastili spomin naše drage mame, gospe
Elize Kreuzberger roj« Mayr
z venci in cvetjem, z molitvijo in spremstvom k zadnjemu počitku, izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Jožefa v četrtek 3. oktobra 1940 ob 7. uri zjutraj.
Ljubljana, dne 28. oktobra 1040.
Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo.
V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja nad vse ljubljena sestra, gospa
Mirni Fras
vdova po višjem oficijaln in posestnica v Šoštanja
pre videna bolezni mirno
v nedeljo 27. oktobra ob 8. uri zj s sv. zakramenti, po kratki in te: zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo ▼ torek, 29. t. m. ob 4. uri popoldne, izpred hiše žalosti, na farno pokopališče.
V Šoštanj« 27. oktobra 1940.
Angela Ribernik, sestra
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno A d. kot tiskarnarja Pran Jerac — Za matcatai dal ja inlipiniMi Aloji Novak. — Vai v LJubljani.