r.
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Vetja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Z* New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
r
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TEUHTON: C0RTLAXDT 2876. NO. 3037— ŠTEV. 303.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
The largest Slovenian Daily in the United States.
limed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876
new york, thursday, dec 5mber 27. 1923. — četrtek, 27. decembra, 1923.
VOLUME XXXI, — LETNIK XXXI
0BREG0N0VE VRSTE SE JAKO REDČIJO
Splošno se domneva, da so dnevi Obregonove vlade šteti. Vstaja upornih generalov se širi. — Obregon poziva vstaše, naj se tekom štirinajstih dni vdajo in jim obljublja, da ne bo nihče kaznovan. — Vstaške izgube pri Puebli so bile malenkostne.
rf.vot,uclta v mehiki. Ži
mi
ll
00
<la j « stran.
Pu
Mexico City, Mehika, 2(i. decembra. — Oddelek, obsto-iz infanterij«', kavali rije in artilerije v spremstvu dveli ilnili zrakoplovov, se ji* napotil iz Pueble proti TVliuaoa-\ zopet zavzetem mestu pa je še ostalo nekako šest tirno/, ki bodo kmalu od]>oslani v državo Jalisco. lYcdsMnik ()}»regon je izdal manifest v katerem po-a vstaškim retain dva tedna za ]>olno amnestijo, če se revoluciji ter se »družijo z lojalnimi četami, prestopilo že ver sto častnikov in mož na
! no
V nekem boju z ust asi pod generalom Figeroa pri lite de Ixtla, je padlo šest in dvajset vstašev. Julio Carranza, brat prejšnega mehiškega predsednika, je bil aretiran s sedemdesetimi pristaši v Nuevo Laredo, ker se je vku-al združiti z vstasi. Socijalistieni governer Jukata-na se mudi v Ilavani kot begunec radi revolucije, ki je izbruhnila v njegovi državi. Njegova dva brata, Benjamin in Heracliol sta bila ubita.
El Paso, Texas, 2(>. decembra. — General Estrada, vstaski j k »vel j ni k v državi Jalisco, je pričel z ofenzivo z Juadalajaro kot glavno ]>ostojanko. Zasedel je več manjših krajev ob železniški progi, kot poroča vstaški glavni stan.
JVovizorirni governer v Vera Cruzu je sporočil tukaj-sni mehiški Jimti, da je general z Figeroa z 9000 ljudmi na pohodu in da se bliža mehiškemu glavnemu mestu. Za-vz«*l je važne postojanke južno od glavnega mesta ter ni zadel | ri tem na noben resnejši odpor. Predsednik Obregon se je vrnil v glavno mesto, da ga zavaruje prod prese-netilnim napadom Fige roe.
Pristaši de la Huerte izjavljajo, da niso resnična poročila glede težkih izgub vstašev pri Puebli. Kavalerija je krila iz strategirnih oz i rov izvršeno umikanje ter zadala napadalnim zveznim četam velike izgube.
Vera Cruz, Mehika, 2ti. decembra.—Kevolucnski clnv
STENSKI KOLEDAR
katerega smo razposlali vsem svojim nar»>čnik<»m in tudi članom Jugoslovanske Katoliška Jednote. j«' prijetno pr»-senetil vsak<»gar in je bre* izjeme vsakdo i njim zadovoljen. Vsak dan prihajaj« v naše uredništvo zahvalna in priznana pisi)a. Koledarjev imamo še par sto, katero bomo poslali novim naročnikom. Kdor hoče imeti krase n »tenaki koledar, naj pošlje naročnino. Koledarji bodo kmalu pošli.
zakonska vetter bosta v petek obsojena.
Sodnik bo v petek obsodil zakonska VetW, ki sta umorila
Alfonza O. Storeva. Obsojena bo-sta zastran umora po prvem redu. Obsodbe čakata v Queen> County jetnišnici.
KOLEDAR
za leto 1924
^ STOJTE SAMO 40c ^
Naročite ga takoj, da ne boste brez njega
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York
ŠTEVILO NEZAPOSLENIH ZELO RASTE
V Nemčiji je vsak dan več ljudi brez dela. — Nadaljni sto-tisočeri delajo samo polovico oziroma četrtino časa. — Tovarne, v katerih so izdelovali igrače, so zaprle svoja vrata. — Devetnajst odstotkov nemških delavcev je nezaposlenih. — Naraščanje bede in pomanjkanja.
Berlin, Nemčija, 26. decembra. — V Nemčiji je sedaj j najmanj 3,500,000 moških brez dela. Dva milijona delavcev pa dela le polovica oziroma četrtino časa. Tozadevne podatke je objavil vodja nemških obrtnih zadrug, Theodoer jLeipard.
Oni, ki delajo zaslužijo, dosti manj kot so zaslužili le-! ta 1913, dočim so cene vseh predmetov dvakrat višje kot so bile tedaj.
Lejpart pravi, da si delodajalci prizadevajo plače še bolj skrčiti. Posledica tega bo, da bodo delodajalci v inozemstvu rekli. "Tudi mi moramo skrčiti plače, ker nizke plače v Nemčiji poostrujejo konkurenco."
Nemški delavci se bodo borili do konca. Žalostno je le to, ker nimajo denarja, da bi finančno podpirali svoje tovariše, ki so brez dela.
Devetnajst odstotkov vseh nemških delavcev je nezaposlenih. 47 odstotkov jih pa dela le polovico oziroma t ret in o časa.
Nuerenberg, Nemčija, 26. decembra. — Vse tukajšnje svetovnoznane tovarne za igrače, so takoj po Božiču zaprle svoja vrata. Zaprte bodo do meseca julija. 50,000 delavcev je brez zaslužka.
| nega v Združene države, ki je tu-, še veljaven, bo pripuščen, ako >kaj nastanjen že vsaj dve leti in namreč drugače odgovarja spioS-ima zc leto dni pni državljanski nira zahtevam priseljeniškega za-
Radi kvote pa mu več no
Zgorn;a slika nam predstavlja so igrali važno ulogo pri ter na desni vojni tajnik
generala Urbalejo in njegove zna n^ Indijance i/, rod u Yaquis, ki zavzetju I*ueble. Spodaj je predsednik Obregon (v črnem plašču) general Francisco Serrano.
YENIZELOS NOČE FRANCOSKA ZRAČNA BUČNEGA SPREJEMA' LADJA IZGUBLJENA
Izkrcati se hoče na tajnem na Gr- Zadnje definitivno poročilo o
ZAKONSKI NAČRT 0 PRISELJEVANJU
papir. V drugi kvoto so všteti vsi drugi priseljenci-
kona. bo treba
biti v strahu. Ameriški
škem ter na ta način preprečiti bučen sprejem v grškem glav-! nem mestn.
francoski zračni ladji Dixmude je dospelo pretekli petek. — Francoske oblasti dvomijo o resničnosti poročila.
Če bo predloga vzakonjena, bo uveljavljena mesto triodstotne, dvaodstotna kvota__Razne izjeme. — Razlika glede števila bi bila malenkostna.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSJLAVTJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
se potom safe banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po ™«iHh
cenah:
Dtnet >o nate cene Bltfeče: JUGOSLAVIJA
R*rp,*ilJ» na Mdn> pofite ln lzplatnje ~Po»ni N kovni m vod" ln
"Jftdr»D»ka banka" t Ljubljani. Zagreba, Beograda. Kranju, Celju, Mariboru. Itubrornlkn. Sidiiu, Sarajevo ali drux<*\ kjer je peč za hitro lspUCilo najugodneje.
1000 IXn.........$12.40
2000 Din.........$24.60
6000 Din.........$61.00
naVanllh, ki zn*Ujo manj kot tisoč dinarjev raftunlmo posebej po
tS cofitov ca poitnirto In dru0# ctroik«.
IT ALU A ZN ZASEDENO OZEMLJE:
RazpoAilja na cadnje pofite ln Izplačuje "Jadranaka banka" r Trstu.
Opatiji ln Zadro.
300 lir ........ $ »30
300 fcr........ $14.55
500 lir........ $23-75
1000 lir ........ $46 .60
**	kl	m»"J 200 lir ratunin* poMboj pa 1» oontov
aa p«4tnlao in	atroAke.
Zm paiUJatre. ki pri««caja rneaek pet ti—i dinarjev ali pa dva tM Ur davaUaicna pa matnaatl Se poaeboi popust.
Vredno« dinarjem 1« liram ordaj nI stalna, menja se re&nt la nepričakovano; Iz tega razloga nam ni mocoče podati natančne cene vnaprej. Ra/hjne-ao po ceni ooeca dne. ko nam doape poslani denar t roka.
Glede Uplartl r aamrHklh dolarjih glejte pm+em ogUa s I— B«tm.
fnar nam je poaUtl najbolje po Domestic Money Order all pa Ne« fork Bank Draft.
FRANK 8AKBER ST ATE BANK
Street tom conianet mm Mew York, H. Y. Olarno nstopniitTO Jadramke Beak.
Atene, Grška. 26. decembra. —I	—-
' i Prejšni ministrski pretl?e<lnik Ve- Pariz, Francija, 26. <leccml>ra.—
nizelos, ki bo dne 29. decembra Mornariško ministrstvo ni dobilo
odplul i v. Marsiellesa proti Ate- do danes zjutraj do desetih nobf-
nam, je naprosil polkovnika Pla- nih zanesljivih informacij glede
stirasa, naj skuša preprečiti v>ak zračne ladje Dixmude, glede ka-
javni sprejem in sicer 7. motiva- tere so prišla zadnja avtentična
cijo, da ne sme zavzeti povratek poročila, ko je dospela v Biskro
državnika 'načaja "zmagoslavne v petek popoldne, na povratnem
ja\-ne demonstracije", ki bi ško- potovanju iz južnega Alžira. Na
dovala namenom njegovega po- krovu zračne ladije je bilo dva
vratka v rojstno deželo.	in petdeset mož.
I
V slučaju, da bi ne bilo mogo-j Uradniki mornariškega ministr-če ugoditi njegovi prošnji, prosi stva so rekli danes zjutraj, da so Venizelos, naj se ga izkrca v ka- dobili sicer dosti sporočil gledt kem tajnem pristanišču, dokoder navzočnosti zračne ladje nad raz-se bo odpeljal z avtomobilom na ličnimi kraji v Tunisu in ob mor-nočno konferenco s polkovnikom ski obali, da pa je bila zadnja Plastirasom v neposredni okolici v resnici zanesljiva novica ofiei-Aten.	:j«-lno poročilo iz Biskre v petek
Polkovnik Plastiral je objavil, popoldne, ko je zračna ladja doda bo vlada rešpektirala želje	tjakaj, prejšnega ministrskega predsed-l Na tej točki je dobila zračna nika in da bo vzela Venizelosa z ladja ukaz, naj ostane na jugu in ladije na nekem tajnem mestu ob sicer radi močnega viharja, ki je grški obali divjal ob francoskt obali.
Prejšni general Dan^lis je dobil Francoski, angleški ter italijan-od Venizelosa brzojavko, v kateri ski mornariški in armadni oddel-svetuje, naj si izvoli liberalna ki	^ nadalje sledove zračne
stranka svojega voditelja, ker n«* IadJe in nekako sto domačinov more on sam sprejeti te časti ra- preiskuje gorato pokrajino krog di začasne narave njegovega bi- Medinin v Tunisu, kjer so jo ba-vanja na Grškem.	Je videli v nedeljo zvečer.
Splošno pa domnevajo v mini-poročila glede
Kljub temu pa upajo liberalni
. . strstvu, da so v:<a pregovoriti	_ . w ,	. ^
navzočnosti zračne ladije v juz-
krogi da bo mogoče Venizelosa k stvorjenju vlad*, če
prav je izjavil da bo njegov povratek le začasen in da hoče le
žnem Tunisu le domneve in vsled tega tudi objavilo mornariško mi-
Poslanec Johnson, načelnik odseka za imigracijo in naturalizacijo v poslanski zbornici, je predložil nov zakonski načrt, ki je podoben onemu, ki ga je predložil v četrtem zasedanju prejšnjega kon gresa. Isti načrt je bil predložen tudi v senatu s trani senatorja Lodge.
Najbolj značilna točka tega načrta je novi način izraČunanja kvote. Po sedanjem zakonu priseljeniška kvota za vsako posa-možno deželo znaša tri odsto od števila tujrodcev iz dotiene deže-ne. nastanjenih v Združenih državah po ljudskem štetju od leta 1010. Novi načrt pa jemlje za podlago ljudsko štetje od leta 1P90 in določa dve kvoti: eno za priseljence, ki majo ožje sorodnike v Združenih državah, in drugo za one, ki jih nimajo. Kvota za vsakega izmed teh dveh razredov bi znašala dva odsto od števila priseljencev od is>te dežele, nastanjenih v ^Združenih državah 1 po ljudskem štetju od leta 1890. in še 200 povrh.
Po tem zakonskem načrtu b? imoli tri vr^te priseljencev: 1. priseljencev, ki so izven kvote fnon-quota immigrants), 2. pri seljencev. "ki spadajo pod kvoto sorodnikov (quota relative immigrants) in 3. priseljencev, ki spadajo pod splošno kvoto (quota immigrants). Najvažnejša skup;n? izmed priseljencev izven kvote bi bili sledeči ožji sorodniki ameriških državljanov: soprog, žena, oče. matin in neporočen mladolet ni otrok. Po sedanjem zakonu ta-
nlstrstvo, da obstaja največja ne-nastopiti kot vodnik in svetovalec potovost glede usode velike zračne v sedanji krizi, ki je izbruhnila na ladje.
Grškem ter se pričelo z nenadnim Mornariški častrtiki. ki poznajo odpotovanjem kralja Jurija in nje- °P*raeije vodljivih zrakoplovov,
gove žene ki sta našla pribežaliS-	da ne mor* tak»	j ki inozemski sorodniki ameriSkih
če na Rnmunskem.	ladja kot je Dixmude pristati brez državljanov spadajo pod kvoto
Ako bi ta načrt postal zakon, bi ti sorodniki ameriških državlja nov smeli prihajati brez ozira na eno ali drugo kvoto. V sorodniško kvoto pa bi bili vključeni soprog, žena ali neporočen mladoletni o-trok inozemca, zakonito pripušče-
pomoči izkušenega osobja in pri-
prav za izkrcanje. Tudi je treba
— -	__ 'tiko zračno ladjo nastaviti v lo-
ROJAKI, HABOCAJTE SE WA|pif ker bi bila druga5e izpostav.
'OLAB H^ODA', yAJVBČJ1 1 jena nanavadnih vetro^im sun-8LOVKNBXI DHXVHIK ▼ kom, ki poinenjajo v sleoro v.sa-ZDKUŽmH DBŽAVAH. Jkem slučaju nesrečo.
Poročilo, Izdano od priseljeni- konzuli ne bi izdajali kvotnim Škega odseka poslanske zbornice priseljencem -več certifikatov ne-v minolem zasedanju, vsebuje ta- j f*0 zna£a ietna kvota, in v prvih belo, iz katere je razvidno, koliko .desetih mesecih leta bi smeli iz-znaša sedanja triodstotna kvota dajati vsak mesec le 10 odstotkov
od vseh certifikatov. Po sedanjem zakonu — kakor znano — sme vsak mesec kvečjemu prihajati 20 odstotkov od vse letne kvote in je mogoče, da se letna kvota izčrpa že v prvih petih mesecih- Po novem načrtu pa bi se priseljevanje raztegnilo na najmanj deset mesecev, ali — kar se tiče prihoda — bi sedanja omejitev mesečne kvote popobioma odpadla.
na podlagi ljudskega štetja od le-at 1910 in koliko bi znašala dvaodstotna kvota na podlagi ljudskega štetja od leta 1890. Ker bi po sedanjem načrtu, vsaka izmed obeh kvot sorodniška in splošna kvota — znašala 2 odstotka in še 200 zraven, si lahko izračunamo skupno kvoto, ki bi se določila za vsako inozemsko državo- Na pr.. kar se tiče Jugoslavije, je gori o-menjena tabela očividno predpostavljala, glasom ljudskega štetja od leta 1890 je bilo v Združenih državah 42.500 priseljencev, rojenih v pokrajinah, tvorečih današnjo Jugoslavijo. 2 odstotka od 42,550 je 851; dodavši 200. dobimo 1051. Sorodniška kvota za Jugoslavijo bi znašala torej 1051 in splošna kvota ravno toliko; obe kvoti skupa bi torej znašali 2102.
Ako seštejemo vse kvote, na.i demo, da po sedanjem zakonu skupna kvota za vse dežele znaša 357,803; po novem načrtu pa bi skupna kvota znašala 354,174. Vendarle bi po novem zakonskem načrtu moglo prihajati bržkone še več priseljencev, ker so po njem nekateri priseljenci izvzeti iz kvote.
Kakor se vidi iz zgornjih številk, bi se izseljevanje iz južne tn vzhodne Evrope znatno omejilo, ono pa iz severne Evrope, zlasti ;z Angleške in Nemčije veliko povečalo. Slučajno bi se tudi nekatere manjše dežele, ki imajo sedaj jako malo kvoto, koristile iz gori navedenega izračunanja kvote.
Druga jako važna določba v
ŽRTVE PROHIBICIJE V BOŽIČNEM ČASU
Zavživanje strupenega alkohola tekom božičnih praznikov je
imelo usodepolne posledice. _
I>oeti pijanih, kljub prohibit?:ji
V kuhinji stanovanja nekega njegovega prijatelja so našli truplo nekega Thorn asa Calderwood, z devete Ave. v New Torku. Njegov prijatelj, Salev, je povedal, da je preživel Calderwood s svojim bratom Robertom božični večer v njegovi hiši in da sta on in Calderwood pila še naprej, ko je Robert odšel. Thomas je umrl vsled kapi na možganih vsled pre-obilega zavživanja alkohola.
Dve po6tarni ženski so našli nezavestni na ulici na zapadni 66. cesti. Prevedli so ju v Bellevue bolnico, kjer sta umrli vsled za-strupljenja z alkoholom*
14-1 etni učenec Rocco Sarnelo z iztočne 48. ceste se je na svojem
domu do nezavesti napil in prene-•Johnsonovem načrtu se tiče pošto-180 &a morali v bolnico, kjer jo panja ob priseljevanju. Sedaj si.dv&iset nadaljnih slučajev alkor-more priseljenec najprej priskr-1	šest med temi resnih,
beti potni list od svoje domače, Štirje moški in dve ženski so bili vlade, potem vrzo od ameriškega talf° PUani, da ni bilo mogočo konzula in, ko dospe v ameriško ugotoviti njih imen. luko, je prav mogoče, da ga iz-j Policija pravi, da ni bilo v go-ključijo, ker je mesečna ali letna stibiah po Broadwayu dosti življe-kvota njegove domovinei zčrpana. nia ^ se ni dosti pilo. Tem več To nepriliko hoče načrt odpraviti.Pa t"1 revnejši sloji ter tudi s tem, da predlaga, naj se prise-. nevarne pijače. Ijencem izdaja neki priseljeniški
ŠTIRINAJST UMOBOLNIH ZGORELO.
certifikat. Kdorkoli se hoče priseliti v Združene države, bi moral že t starem kraja zaprositi,
da se mu izda priseljeniški certi- Chicago, HI., 26. decembra. _
fikat; ta naj bi vseboval natančne V državni umobolnici v Dunningn podatke o priseljenca in bi veljal je izbruhnil pož*r Pri tej priliki kvečjemu za osem mesecev. Kdor je zgorelo Štirinajst umofoolnih. V si ga je priskrbel in pride v Zdru- zavodu je bilo vsega skupaj štiri žene države, dokler je certifikat tisoč jetnikov.
jQLAS KARODA. 27. DEC. 1923
W
GLAS NARODA"
(tLOVCNE DAILY)
FRANK IAKIIR, Prwrident
Owned and Published by
Blorenic Publiihing Company
(A Corporation)
LOUIS BEN EDI K, Treasure
Ptece of BiMIdm* o« the Corporation and Addresses of Above Officer«! « CortlanOt »trat. Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
*G L A 8 NARODA' (Voice of the People)
Every Day Except Sunday« and Helldaya.
Za aaie
1
Za *a
lata valja In Canada lata ........
Iltt sa Ameriko I Za	New York sa lelo late..................17.0
................ 96.00 Za	pol leta ........................
................ S3 00 2a	Inozematvo ta cclo lata ....r«.	17.0
................ Sl-50 Za	pol leta ................................................S3.5
■ubtcription Yearly »6 OO
Advertisement on Aoreement.
__"Olaa Naroda" Ithaja vsaki dan Irvxemli nedslj In prainlkov._
Doptal bres podptaa In oebeno«tl «« rr prlobfujejo. Denar naj blagovoli po •I I Jati pe Money Order. JVI epremembl kraja naročnikov, prosimo, da aa Dam tudi prejlnjo btlrallSf« naznani, da hitreje najiemo naslovni^
"O L A S NARODA" Certiandt Street. Borough of Manhiman, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
KRŠILCI POSTAVE
Znana stvar je, <la temelji vse proliibirijsko gibanje na hinavf^ini. To je splošno znano. Tega ne vedo le oni, ki nočejo vedeti.
Prohibieijsko postavo krši vsakdo, kdor jo more. Kr-hijo, jo tudi tisti, ki so jo vzpostavili.
Prohibieijska postava je veljavna le za onega, ki se ne more pomagati.
Delavec, ki ima denarja komaj za vsakdanji kruh in stanovanje, si ni mogel napolniti kleti z dragimi vini likerji.
Tudi z butlegarji ne more imeti opravka, ker zahtevajo pretirane cene za svoje blago. Če je dovolj pogumen in predrzen, si napravi kaj doma, pa je v večni nevarnosti, da ga zalotijo.
Te dni se je izkazalo, da takozvani ugledni ljudje v naši državi kršijo kar na debelo prohibieijsko postavo.
Navadnemu narodu diktirajo, kaj sine in cesar ne sme pri tem se pa ravnajo po znanem jezujitskem geslu: 4*Ne glej me, ampak poslušaj me!*'.
Pred kratkim so imeli suhaški agentje v Washing ton precej dober k»v. Nekemu butlegarju so zaplenili seznam odjemalcev.
Seznam vsebuje 2500 imen.
Med temi so kongresniki, člani predsednikovega kabineta in eel o Slani najvišjega sodišra. Torej ljudje* ki delajo postave, in bi se morali postavami pokoriti.
Imena zaenkrat še niso objavljena. Bog ve, če bodo? Najbrže ne. C'e bi šlo pri tem za priproste delavce, bi bila že takoj naslednjega dne proglašena obsodba. Stan j I »regovor pa pravi, da vrana vrani ne izkljuje oči. Omen je! ni s. /nam se je mahoma pojavil in je tudi mahoma izginil.
Kjer pa ni tožitelja, tudi ni sodnika.
Zadeva potrjuje dokaz, da se ameriški narod deli v dve skupini: v reveže, ki so v gotovem oziru brezpravni, ter v bogatine in oblastnike, ki lahko delajo, karkoli se jim izljubi.
ako so vara uloge glavnih oseb pojasnjene. si lahko domislite uloge ostalih. Samo pazljivo morate poslušati in zasledovati celo predstavo.
Zatorej pri.litc vsi slovenski in hrvatski rojaki in rojakinje v Pitt«burgha in okolici, kar vam bo v prid in korist in v najboljšo zabavo, kar ste jih še imeli.
Veselo in srečno novo leto vsem! Slovencem in Slovenkam želi
Ivan Varoga.
Forest City, Pa.
To veste Vi, g. urednik, kakor tudi jaz. da je veliko eitateljev i J lasa Naroda v Forest Citv. Žalostno pa je, ker ni dopisnikov, ki hi poročali ne;vice, katerih se tudi ruk aj dovolj dobi.
Ker pa so leto že bliža koncu, 'udi jaz lutein za letos veliko poročati. Da se jih je tekom tega ;eta vee poročilo, to se razume, in la družine pridno obiskuje aLU»rk-!ja. je tudi nekaj navadnega. Da pa je v Forest City to leto vladal ep mir in sloga, to je pa nekaj posebnega.
Da se to leto konča in novo leto začne v lepem miru in sJogi. priredi tukajšnje Slov. kat. pevsko n dramatično društvo "Naprej" na starega leta veeer in novega 'eta popoldne krasno predstavo v High School Auditorrumu. Pted-tavljali se hodo ''Jjegijmiarji' ■na najboljših slovenskih iger. Društvo nastopi tudi z več pe<mi-ui, deklamacijami, zamorsko ko-nedijo m umetnim plesom. Ker so vse uloge v rokah najboljših tu-cajdnjih igralcev in ker je čisti lobiček namenjen za, nove cerkvene offTglje, ste vsi rojaki in roja-inje iz Forest Citv in okoli** Ijudno vabljeni, da se te prire-litve v obilnem številu udeležite, :er s tem boste pomagali dobri t vari, obenem pa se prav 'pošteno -.abavali.
Končno želim vsem čitateljem i. N. srečno in veselo novo leto!
Z.
Chicago, HI.
Kaj veeslega Vam ne morem po-•očati. ker smrt ne nesreče na i ne vnem redu.
Peter Zgaga
Raznoterosti
Pet milijonov cigaret.
Umrla je gospa Uršula Ksrltin-ger, večletna naročnica Glasa Naroda. Doma je bila z Gorenjskega. Zapulea soproga iu sinčka ter dve sestri Vsi v Chicagi.
Avtomobila nezgoda se je pri- j Nekoč je živel človek, kateremu i Dunajska firma A H. Veitseh-petila x nedeljo decembra pri je žena rodila dosti otr(yk. Pa je»	-
XVheatonu, lil. Žrtve so bili štirje • možak zbolel in ker je mislih da ber*f^.f*1!* V ^ ° ^ Slovenci, ki se peljali z obiska |se ^ bliža zadnja ura je f Aurore, 111., v Chicago domovi^ k sebi mroke	7a dru
Anton Brodanc je ubit, t rank . Zbašnik. ki je vozil avtomobil. ° _' .
• , ,-	,	, ... I Imel je tudi sestletneea sina
ima zlomljeno roko m je pod kiju-	*
za inozemsko prodajo. Firma pa se ni držala opetovano podaljša-[ nega roka za odvoz in končno je. cigaret, ki so bial na skladišču na
če in, Frank Hervič je hudo pivško- ki J.e bil 1,»hten fantek- bistrega dunajski glavni earini. finnčno ilovani in John Silak manje	pogleda. Fant je imel Se pet mlaj- mjnistrslvo zaplenilo. Firma se je
Pogreb Antona Brodariea je po- (bratcev m sestra.	pritožila na upravno sodišče, ki
kazal! kako je bil speštovan med j Ko so ga poslali v očetovo so- je pa j^piem^o br(.z odškodnine Slovenci v Chicagi. Številni venci i bo, so mu zabieili in naročili, naj potrdilo. Ker pa smejo ciijaretb
in avtomobili so priča, da je pokojni Anton imel veliko prijateljev in'znan cev. Na stanovanju In hrani je l>il izza svetovne vojnie pri rojaku Johnu Kosičku, 1805 South Racine Avenue, kjer je bil vštet med tb.mače, skoraj bi rekel kakor vn. John Koši ček je po^kr-bel za krasni pogreb in lep koti-r-ek za večno spanje. Pokojni za-pu^ea v Ameriki enega polubrata n dve seutrični. Kje se nahajajo, mi ni znano. Pokojni Anton je bil vzgled mladim in starim, in vse ga je spoštovalo kot veterana svetovne vojne in kot tovarniškega delavca. Pogreb je imel silno velik in lep. Prijatelji so prihiteli od daleč in bira^ da mu izkažejo svojo čast na njegovi zadnji poti k večnemu počitku v hladni grob. I jepo	veil al ob njegovi rakvi
pogreijnik Joseph Pavlak, rt>dom Hrvat, in nas rojak Joseph Blish. Smelo trdim, da je bilo navzočih par sto prijateljev in znancev, in ni ostalo eno oko suho. Ni bilo navzočega, da ne bi pretočil solze za pokojnim. Pokopan je biti civilno na češkem narodnem pokopališču dne 14. decembra. Bodi nu lahka ameriška gruda kot dobremu iu zvestemu državljanu!
Poročevalec.
bo priden in miren, naj ne govo- biti le enega leta stare jih bo ri pre\*eč in naj ničesar ne izpra- finančna^ uprava najbrž razpro-
: dala-
Bolni oee mu je naročal, naj uboga mater, naj bo priden in ta- jz "dobrih starih časov", ko dalje.	'	_
Fant pa ni dosti poslušal, ampak je zvedavo gledal po postelji in po vseh kotih.
In ko se je vrnil v kuhinjo, je zaupno vprašal staro teto:
ko?
53. Članek. HRANA ZA RASTOČE OTROKE.
Ce se hoče otrok razviti na nor-Minlen način, mora dobiati zailo-t'ii
in i>rimerno hrano. Siteilne otroke, majhne in slabo razvite pri rojstvu. > nn>gi>če vzgojiti v močne, robustne »troke, če ?o posveva primerno posor-nost in skrb njih vsakdanji d l je t L
če preštudirate splošne prehranjevalne načrte za otroke, vldit? takoj, da se dijeto počasi in skrbno poveča, ko •ostaja dete starejše. Predvsem imam<» >ln'irn mlečno djeto, kateri se doda pozneje ž.itue proizvede; sadje, ter ne-cnj zelenjave. PorWanje je počasno, la no poškoduje prebavnih organov in la ob istem easu skrbi za nermalni -azv«>j.
Sltčnemu načrtu se shnli tkozi celo >troško dobo, a tekom prvih petih let iii morala biti dijeta omejena na taka
j a	-------------t-.................... — živila, ki nudijo vse potrebno za zdrav-
' ,	, . . ..	, h-ae:l po hišah Wolf »ve ulice in se vo rast, a so i>riia?odena prebavni m -
Brez dvoma bo dobua nagrado . , '	. .	, trnlra
„	; izdaial za vrtitarja, oziroma za 11 oir"KB-
neka ženska v Bronxu.	,	,	. * .	...... Miek<» k<»t
_, . .	'nvzposeliK «ra miznria, Na polit-iji , ....
Dot'ena 2enska je oddajala pre- • - •	. .	, ralo biti m
Na Dunaju .so ustanovili klub 4'Iz dobrih starih Časov". Sprejmejo same takšne člane, ki so starejši kot 60 let in ki se morajo pri vstopu zavezat, da v klubu ne Ali ima oče fantka ali punČ-, črlinejo niti besedice o kakršnem
koli dogodku iz dobe po 1. avgustu leta 1014.
Neki newyorski list je razpisal precejšnjo nagrado, katero bo dobil tisti, ki se bo izkazal najbolj temeljitega.
Temeljitost je namreč pogoj lia-
Ahasver.
Stražnik Vinko Ostanek je 26. novembra, prijel na Marij nem tr-
predka in temelj narodnega prin-! f v U^bliani Kannta Hudalista
iz ^k' e.dola pri Beljaku, ki je be-
Ely, Minn.
Joesph Markovieh st., zaposlen v Zenith rudniku, je zadobil dne 18. decoinbra težke telesne po-šk( dbe. Prepeljan je bil v Ship-man bolnišnico.
Poročevalec.
, -	• - v _ i- ••• i .un-mi, k<»i v dobi dojeneka. bi mo-
'•rez poselnt tra mrzjiria, Na p li-ij: , ... . .	,, ... .
J	1	1	ralo Iliri š<> vedno temelj dijefe. Ab-
, .	, T>„ . , i 1° možakar povedal, da mu potna sn],jtnif bistveno je za primeren razvoj,
noeisea po<potnim ljudem. Pretek-	j- ,,-,.„	^,..,,-1-.,,. ,	, , ,	,
I	. .,	..	.	/-Tlua ls; oa miru ,n <.la je pravkar Kapfc. Brand mleko, se uporablja ob-
li teden je prišel k nji potnik, kij !>r:§ei h,- v d<>kument« v preko Čr- šimo na Bližnjem iztoku med sirotami je bil v Evropo namenjen- Zvečer	vrha u. Itelije \a p>liciji 'Svete dežele ter je doseglo izvrstne
mu je namešala v črno kavo omam: na imajo zabeli ženeta tudi neke- uspeho v boju ,,rot rrohrnn!"
...	-, . , . .	rr i i- . i	i - , . Eagle Brand mleko, kadar se t:a pri-
i Ji ve ga sredstva, da je trdno za- ga IludaiWa, ki se je nahajal leta mprno UIKirabi< tlol)nvlja Vf,0 hrnnn>
spal. Potem mu je prebrskala vse	v Parizu, odkoder je vsled ki j«, potrebna za normalen razvoj n-r
žepe in mu pokradla ves denar, goljufij po hotelih pobegnil v Ju- bi moralo biti del dijete vsakega rasto-
iVzela mu je tudi umetne zobe, ki -Mlavijo. Po osebnem epi-u bo .^i otroka.
jih je pustil v kozarcu poleg po-! "ret i ran ee najbrž idcntieen z dol-
Novice iz Slovenije.
D
opisi.
. Marsikateri bo ža-slovil otl starega leta.
Pittsburgh, Pa.
Cast je že, da se zo|H*t sliši kako Rponw'ilo iz p ttJtburfclte nas^lhint*.
Kar se ileju tiče, je jako slab<>. Marnikuteri »i želi, da lw dobil kako delo, ali zaman je njegovo prizmi evan j lost no p Minira, da ne bo treba računa delati, koliko da je praoKtalo v zaključenem l»*tu.
Ako člm»-k	te razmere te-
meljito premisli, pride do zaključka. da vsrtjpa teg% si je ul>opi trpin «am kriv. ko ne ne zaveda .«i\*oje nuK-i, ko prepušča vodstvo najhuj-še*nu sovraštvu dela\-sT\a. Nastopilo bo novo leto in ž njim se tudi prične kampanja za jo*en.sike volitve. Zavoljo tejra se bo takoj tudi delo odprlo, da se l>o lahko \Nak uagaral, ntimo če se bo hoted Kakšna bo pa plača, je drugo -vprašanje. S t«n delom hočejo ubogega trpina dovesti, da 1m»	d na
svojo bridko usodo, katero je prenašal v zadnjih štirih letih, in da bo zopet pri volitvah sam sebi dal nezaujmico oziroma zaušnico, katero bo čiitil z<ii»et skn®i štiriletno dobo.
I>a h* l>o pa ^e lažje p-izabilo bradborti proMega leta, bo Sov. pevsko društvo "Prešeren" vpri-zorilo jako p«»menljivo igro **De-iwti brat" in «icer 12. in 13. januarja 1924 točno rtb 7.30 zvečer v Slov. Domu. Predstava "Deseti brat'' je jako zanimiva in poučna, ako jo človek pazuo zasleduje. Kakor vsaka predstava ima svoj pomen, tako tudi v tej predstavi ima v*aka posamezna oseba pomenljivi nastop. Samo Slovel; mora pazljivo poslušat i in pmx'ilno tolmačiti besedilo posamezne cnebe.
Jaane bom ramo natančno pomen vseh posameznih oseb op«eo-
val. empal: le petih ulavnih oseb, n tO s .: Deveti brat. Kvas, Dolef, K rjavel in Pi.ška v s svojim sinom .Marjanom.
Deseti brat predstavlja ooebe, katere irovorč resnico, so pravični m ki s-• jako usmiljeni. Zavoljo t etra jih drugi zavidajo in sovražijo, da kljub v*?m doblriin lastnost itn se ne morejo nikamor pf*spe-^jti.
Kvas predstavlja f>sehe, katere so nboffe z bistrim razumom in ki hočejo <lns»v'-.i. da bi bili enkrat v prid in korist človeški družbi. Da pn dosežejo svoj namen, morajo marsikatero bridko usodo prene-sti.
Dolef predstavlja ljudi, kateri imajo priložnost, da bi bili lahko kaj boljšega, ali podvrženi so lahkomiselnosti. postanejo veseljaki, ' ar jih dovede do pijančevanja in tal :o postanejo največji siromaki v človeški družbi, ako ravno njih učenost in znanost prekaša vso ostalo Človeško družbo.
Krjavel predstavlja nižjo človeško družbo, katera se trudi od ra-neffa jutra do poznega večera. Ali kljub temu je vesel in zadovoljen in njegovo največje veselje je. kadar je priložnost, da «i ga p«ar kozarčkov zastonj privošči. Takrat bi tudi svojo duik> prodal.
Pfekv in njegov ski Jfarijan predstavljata osebe, ki so brezsrčna/i, bahači. prevzetneži in so za vsako najhujše zložnatvo pripravljeni, da bi je .storili, santo da bi svoje stanje izboljšali. Ali to krivično delovanje jih dovede do te-era, da iz bojazni pred roko pravice žalostno izginejo iz človeške dmžbe.
Ka^:or teb pet osei>, tako predstavljajo tudi <«tale oseibe te igre, katere pa ne bom opisoval, ker
Neva nemška tiskarna v Mariboru.
Spixlnještajersk i nacijonalistič-ii Nemci so ustanovili družbo llelio.s, ki l;o postavila v Mariboru lem.ško tiskamo, kjer bodo izdali i tudi nemškonacijonalni list, .'se priprave ao že izvršene; čakajo samo še koncesije, ki jo ima /poslovati v Beogradu s pomočjo teniškega kluba poslanec Sehauer. \emei so sklenili z vso močjo pri-isl-ati, da jim radikalska vlada ia to koncesijo za njihovo s >delo-anje v vladi, sicer grozijo z iz-ropom iz vladne večine. Paralel-io s to akcijo, ki pomeni za ob-lejno slovenstvo napoved novega ;!aivxlnostnega boja na nož, snu-i.'jo Nemci tudi svojo banko, da : nor o jo še z gosjHidarsko močj< i ve1 javit i svoja nacionalna stremljenja. <4re za ustanovitev podruž •iee '' AVjenerbasikvereina".
Božidar Sever osvoboden.
I*oročali .snm že ponovno o usodi iiožklarja Severja iz Dolnje Len-iave x Prekmurju, ki je bil član jugoslovanske komisije za razmejitev z Maidžarsko in je kot tak prišel dne 10. aprila 1920 v roke madžarskih žandarjev. Odvedli so ira v Budimpešto, kjer so ga potem z raznimi izgovori obdržali v zaporu. Jugoslovaaska vlada je p -novno zahtevala njegovo opro-f titev, a \-se zaman. Šele koncem oktobra se je madžarska vlada uklonila in privolila v Severjevo oprostitev proti temu, da so jugoslovanske oblasta izpustile zaprte-tra madžarskega špijona Toibiana. Tako je bil Sever naposled dne 3. novembra izpuščen, a ker je v internaciji tako oslabel, da nt mogel potovati, se je moral najprej zdraviti na kliniki; ves ta čas je bil pod šrkanoznim policijskim nadzorstvom. Šele 23. novembra .si je toliko opomogel, da je mogel odpotovati v Beograd, kamor je dospel 25. novembra zvečer.
Nezgode.
Frenc Sajovic, sin posestnika iz Srednje vasi pri Šenčurju, je hotel streljati s staro zarjavelo lovsko puško vrane. Pri strelu pa mu je puško razneslo. Drobci železa so mu skoro popolnoma odtrgali
Na tisoče in tisoee otrok potrebuje posebne pozornosti v času med eetrtim in Šestnajstim letom. Potrebujejo brano, ki je posebno redilna. Potrebujejo
.--hrano, s pomočjo katere bodo postali
t Pred kratkim «no poročali o ve- mo^nli čvrsti, da se lahko upirajo bo-advokata ter vložila proti revežu Ijkem vb mu v \-rbnisko glavno iiezni. Sta rišem teh otrok priporočamo
stelje. Naslednjega jutra je za. j go^knaiim pust-^lovcem. lite vala od njega, naj ji plača za I prenočišče dva dolarja. Ker je bil revež suh kot poper, je najela
Vlom na Vrhniki.
tožbo za dva dolarja.
tobačno zalogo. Kakor s;
imrko Eacle Brand Mleko, To je naj-
prste leve roke in ga tudi po obrazu m'-eno ranili, iskati je moral pomoči v bolnišnici. .
Albina, Perk », delavka v tovarni Mallv v Tržiču, s>i je pri delu po^k'<lova!a desno roko.
Sneg podrl barako.
V	Kočevju se jo vsled pretežkega snega podrla neka baraka na dolavea Simona lvlajiča. Klajič je sedel nič hudega sluteč pri ognju, ko se naenkrat zlomijo stebri barake. Jvlajič ima več notranjih po-škodh in zlomljeno nogo. Prepeljali >•'.} ga v ljubljansko bolnico.
Hiša se je podrla.
V	Ilinjah pri Žužemberku je :)ila preti kratkim dograjena neka : met ska hiša in so bili delavci za-)osleni že pri zadnjih gradbenih Idili. Ko je bila streha že pokrita,
» si i delavci j ožin at. Ta čas pa je /.ajeeal strešni stol in zgradba se je zrušila. Le srečnemu .slučaju se i o zahvaliti, da v kritičnem tre-mtku ni bil nihče na novi zgradil in tako nezgoda vsaj ni zahtevala človeških žrtev.
Pobegnil je
d svojo jedinice 2. bataljona 4. •rtilerijskcga polka v Zaječaru re-lov Fr. Hožanc, pristojen v Cerk-iic-o. nevaren vlomilec in tat.
Zastrupljenje z alkoholom.
Dne 29. novembra sta popivala ■ jo go«4tiluah v Florijanski ulici v Ljubljani neznan sturejsi moeki in žemska, baje zakonski par. Privoščila pa »ta si Imžje kapljice preveč. tako da jima je v zadnji gostilni postalo slabo in sta oba padla v nezavest. Gostilničar je poklical zdravnika, ki je konstatiral pri obeh zastrupljenje z alkoholom. Nal i a jat a se v bolnici.
Beg iz zapora.
Tz zaporov obmejnega komisa-rijata na Kakeku je pobegnil Fr. Ambrož, ključavničar južne železnice. stanujoč v Sp. »Šiški.
Iz ljubljanske kaznilnice sta pobegnila dvri kaznjenca; eden je bil zaradi :*opa obsojen na dve leti, drugi pa zaradi tatvine na osem mesecev težke ječe. Doslej jima «e uiso prišli na sled.
Dotični list naj mirne vesti prisodi nagrado dotični ženski. *r *
*
Vsi dokumenti, ki se jih poslužuje ameriška vlada proti sovjet-
zdaj po- i i
To je vsekakor višek temelji- j roča. *e je posrečilo žandarmeriii	n,loko in	sladkor.
, j-.- ' , -i	, - r,	znanstveno zmežan in pripravljen. O-
tosti.	zslediti vi« rosica v osebi Franea	_	. ,.„.5 ..
i tnotro^ slalMt prt'brajijen*-mu otroku
Thurma. pri katerem so našli že hitr„ liri«lobiti na teži. katero mora ."se ukradeno blago.	i imeti. <v lune postati močno in zdravo.
1 Resnična ekonomija za vse stariše je
Banko je hotel našumariti. !~lednti r'n to- <la sr>,nJih 1
.. . , . ,	... no razviti, da se lahko upirajo bole-
Na Aleksandrovi cesti v Mari-j^,^ kfljti tvnoJftl je oliranlti (.troka , . ^ ...	. .	, born je policija aretirala trgov- 7<lravo„a kot ,)a ozdraviti ga. Pripo-
ski Rusiji, so ponarejeni.	1	pPmo5r.iUa Dimitrija D. iz roeamo. da se daje tem otrokom po
razred-;e ledeno
mrzle vode. To mleko jim lahko daste
, , .	j	-	dopoldne ali popoldne z drueo hrano.
00 rekel:	11 rale v Zagrebu, kjer ima donar starejši otroei «a imajo v.'-asih rajse
— No, če so ponarejeni, pa naj " naložen. Banka se je seveda prej 7. Ginper ale-om, sadnimi soki ali f=te-bodo. Sovjetske Rusije ne bom informirala in zvedela, da D. ni- penim jajcem 7. začimbami, priznal prej, dofcler mi ne da "Wall j ma v banki niti vinarja. Street tozadevnega dovoljenja.
To je pribil boljševiški zunanji iIrvatsve? ^ jf. hotel neko banko dve veliki žlici F.aple Mleka linister Cičerin.	našumariti zh ' 2oO/KK) D n, češJ^nPCfl v trIh ^trtina.h
Ameriški držav, tajnik Hughes | iaj n:u jih izplača na račun ecn-
T'itajte te rlanko skrbno vsak twlen ter jih imejte za bodočo uporabo.
Marsikateri, ki je odločen nasprotnik kraljev in cesarjev, bi se rad zadovoljil z mlado kraljico ali cesarico.
* * *
Ljubljanski župan dr. Perič je odstopil. Zato, ker je moral. Po prepričanju j'e bil sooijalist in izvoljen s pomočjo klerikalnih glasov.
Prihod ni ljubljanski župan bo najbrž klerikalec po prepričanju, ki bo izvoljen s pomočjo socialist ienih glasov.
* * •
V Angliji se izdeluje na debelo I plinove maske.
Kmalo jih bodo začeli izdelovati v ostalih evropskih deželah.
Kajti smradu, ki prihaja iz Pariza. ne morejo ljudje več prenašati.
# * •
Na Silvestrov večer pa vsi v bivše Rauchove prostore v Brook-lvnu.
Boste že vsaj ohranili lep spomin na en večer v letu, katero je bilo jatko skopo z veseljem in dobrotami.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; pray vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli —
mali oglasi ▼ "Glas Naroda".
Harmonike.
Pi'edno »e odloČite kupiti (harmoniko) pišite po cenik najstarejši slov. trgovini In Izdelovalnici harmonik v Združenih državah in gotovo boste zadovoljni.
Dobivam pisma nagih rojakov, kateri so kupili harmoniko pri raznih agentih in niso dobili kar so želeli. proseC me. naj jim popravim iste. Agent ni zmožen popravila in večkrat ne ve sam kaj poSlje naročniku.
Dolgoletna moja izkušnja v tej stroki Vam bo prihranila nepotrebne strofike In skrbJ: v dokaz imam zahvalna pi_ sma iz vseh krajev Amerike.
Velika zaloga harmonik vseh sistemov kakor vseh drugih muzikallčnih Instrumentov.
Pišite po cenik.
ANTON MEBVAB,
6921 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Iščem svojega prijatelja 10I1XA RKT.OVKC. doma iz Gornje Košaric pri Sent Petru na Krasu. Pred kakimi 4. m* -eei se je na-ha i al v Carpenter Parku, Cambria Co.. Pa. Ako-je kateremu rojaku kaj o njem znano, ga prosim, da mi poroča, ali naj p;- sam javi. — Mike Požar. 1152 K. 00. St. X. E, Cleveland. Oh o.	(27,29-11 & 2-1
NAZNANILO.
Naznanjam, da sem odprl 1>K-LAVXICO ZA AVTOMOBILE barvati 111 lakirati strehe ter sedeže popravljati. Popravljam tudi zofe in tapt-cirane stole itd. Ker "•11 izvrševal to delo p t večjih evropskih mestih 20 let, upam. dai bom z delom tudi tu dobro pns*re-srel kakor druiii. Ceita najnižja, postrežba tečna. Se priporočam • vsem rojakom; kateri kaj potrebuj'*. naj pr le k meni, zagotovo bo zadovoljen. Imam dobro urejeno delavnico za 10 avtomobilov. Anton Diiuie, -117 Woodland Ave., v bližini saloon a na Ohio Street.. Moxham. Johnstown, Pa. (2x 27-12 & 3-1)
NOVA MIMVA OJI81
NA KRVAVIH POLJANAH
Spisal IrantMatiSc
$U
50
HP KPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga Je trdo verna, vsebuje STO etnud to 26 slik i» vojne
'QLAB NABODA" 88 OortUndl Street, Hew York, H. T
m
GLAS NARODA, 27. DFC. 1923
O?
V stanovi jena leta 1898.
Qlavnl »dbamlkl.
I^adMdnlk: RUDOLP PEBDAN, m« K. lWtH St., CWveUnO. o »odprwUwlalk. LOUIS BAlANT. Box 1M P«arl Ave. Lorain. O.
Tajnik; JOSEPH PI8HL.ER, Ely. Minn.
BUaaJnlk. LOCIS CHAMPA. Bo* 9*1. Kly. Minn.
Masajnlk neispla^anin ■sortnln: JOHN MOVBkn. 411 — I2th An.
I>ulUth. Minn
Vrhovni cdravni k«
Dr. JOS. V. GHAHEK. SOS American State Bank Bid«., toe Grant St. at Sixth Av«., Pittaburfh. Pa.
Qrmat
Na«Mml odbor: ANTON SBAiNtK. En — M BakowaU Bid*.. «or.
Stroata. Plttaborvb. Pa. MOHOR MLADIČ. 11)4 W. It StrMt. Chicago. BL FRANK SKBABBC, «U3 Waahln«ton 8tr*#t, Dootm-. Goto.
Porotni odbor.
LBONAHD SLABODNIK. Box 4*0. E1t. Minn GREGOR J. PORENTA. S10 8t*v*n»on Bide-. Puyallup. Wash. r&ANV SO RICH, «217 St. Clair At*., dovoUoo. O.
ZdruZowainl odbor.
CAX.KVTIN PI K C. TM London Rd.. N K.. Clcvoland. O. PAULINE ERA1ENC. »8» Park Str.. Milwaukee. WU JOSIP 6TERLE. 404 E. Meaa Avenue Puoblo. Colo. ANTON CELARC, US Market Straot. Waukacmn. 111. -■i-.. ■.- « Jadnotlno uradno ftMllo: "Olaa Naroda**.	■
Vao at vari tlkajo&a ao uradnih sadav kakor tudi denarna podtljatr« naj M pottljajo na gUrnasa tajnika. Vaa pri to* b« naj aa potllja na pred-aednlka porotnaca odbora. Proftnja u »prejem norih Članov ls bolniška ■Cri£oT\la naj — po*llJa na Trbovnaga adravnlka
JTu«aalovanaka KatobSka Jednota aa priporoma TMm Jurodloranom Sa obilen pristop. Kdor 'ali poatatl Clan ta organizacija, naj aa Mftul tajniku blllnj«fa druitra J. S. K. J. Za ustanovitev novih drutior aa pa obrni ta na *1. tajnika. Noro drultro aa lahko ratanorl s S fini ali Članicami
Iz urada glavnega predsednika J« S. K. J.
Vnem članom in članicam ter članom Mladinskega oddelka Jugoslovanske Katoliške Jednote želim zdravo in srečno Novo leto t
Moja iskrena zelja je, da 'bi Jednota tudi zanaprej tako dobro napredovala, kot je dosedaj. da bi bila tudi zanaprej na tako nestrankarski podlagi ter da bi osredotočila vse svoje napore v prizadevanje, da zadosti vsem dolžnostim, ki jih. ima napram ogromni družini svojih članov.
Budolf Perdan, glavni predsednik.
Iz urada glav. tajnika J. S. K. J.
OB ZAKLJUČKU STAREGA LETA.
f *±
m. - - Jti
Leto 1923 se bliža svojemu koncu, kmalu bo zatemnilo in šl<i v večnost. Kakor vsako leto, bo tudi preteklo leto pustilo za seboj žalostne in vesele spomine. Tudi za našo J .S. K. J. je bilo preteklo leto, leto veselja in leto žalosti- V tem letu smo namreč slavili SS-letnko obstanka Jednote. Radostno smo se spominjali dobrih del, katere je izvršila ta organizacija v dobi svojega obstanka. Veselili smo se tudi uspehov, katere je organizacija dosegla; postala jo močna, solventna in prava bratska organizacija.
V	preteklem letu je organizacija tudi lepo napredovala, med članstvom je vladala harmonija in prava bratska sloga. To so naši veseli spomini na preteklo leto.	*
Mnogo izmed naših bratov in sester je zadela nesreča v preteklem letu. Nekatere nam je ugrabila neizprosna smrt, druge je obiskala bolezen ali nesreča. To so spomini žalosti. J. S. K. J. pa je bila v vseh teh slučajih vestna podpornica in tolažuica, zavedajoč se svojih dolžnosti in zavedajoč se, kako kruta je usoda.
Med tem ko se spominjamo veselih in žalostnih dogodkov preteklega leta moramo delati načrte za bodočnost. Nove leto bo zopet važnega pomena za našo organizacijo. V dobrih osmih mesecih, se bo obdržala dvanajsta redna konvencija J. S. K. J. Mnogo važnih *>tvari bo za rešiti na prihodnji konvenciji, zato bo umestno, da se prične kmalu po novem letu razmotrivati v Glasilu v prilog prihodnje konvencije.
Najvažnejše pa je, da pričnemo z novim letom delovati s podvojenimi močmi za naraščaj našega članstva. Kampanja, katera je bila v teku v zadnjih petih mesecih je končana. Nekatera društva so dosegla jako povoljne uspehe in bodo deležna nagrad. Z novim letom pa pričnimo novo kampanjo in nadaljujmo toliko časa, da bomo dosegli število 10 tisoč članov in članic v odraslem oddelku in nad 5 tisoč članov m članic v mladinskem oddelku. Upam, da mo glavnio dbor sklenil na bodoči letni seji kaj koristnega, tako, da bomo tem lažje dosegli zaželjene številke do prihodnje konvencije.
Mnogo je še neobdelanega j>olja med našim narodom in če se gre z re%nostjo na delo, bodo uspehi zagotovljeni. Veliko naših članov je še, ki nimajo zavarovanih vseh svojih otrok pri Jed-noti. Te otroke moramo pridobiti, kajti bodočnost organizacije je odvisna od našega mladega naraščaja.	,
V	zadnjih mesecih smo imeli priliko videti v našem Glasilu precej slik od zavednih družin, ki so od najmlajšega do najstarejšega, brez izjeme, vsi zavarovani pri J. S. K. J. One družine so nam dokazale, da skrbijo za svoje otroke. Dokazali so nam, da je bodočnost nsše organizacije zagotovljena, (ker so pri njej zavarovali svojo mladino- Dokazali s> nam, da nimajo manjše druži-žine vzroka, da ne bi zavarovale tudi onih svojih otrok , ker manjše družine lažje zmagujejo asesmente in izdatke vzgoje^ kakor velike družine.
Zeleč ves»elo in zdravo novo leto, vsem članom in Članicam J. S. K. J., ostajam
Vaš vdani sobrat,
Joseph Pishler, glavni tajnik.
Dopisi in naznanila.
vsemu
VOŠČILO
Ve*el« novo leto Želim članstvu JSKJ.
J os. Pogačar, tajnrk društva št. 26.
Trestle, Pa.
Tem potom naznanjam članstvu druStva sv. Barbare št. 33 JSKJ., ds so bili »voljeni sledeči uradniki za leto 1924: predsednik Gre-
Olavni urad Ely, Minnesota, i m 11 ■ .i i — —— r

Inhorporirana leta 1901.
ČAST TAKIM DRUŽINAM!
Novomeška porota.
Uboj.
Dne 20. novembra je pričelo v
blagajnik Frank Eivull st.; nadzorniki: Jacpb Preshereu, Frank lv'tzian st. in John švab; bol iraški načelniki: John Judnieh za Pioneer in vzhodna stran mesta. John IDrebmeh za ('handler in jsapadno" X"vl*I,t nwstu zadnjo košnje poštnin mesta. Joseph Pucelj za Ze-,r"t,,°	zatožni klopi 11:1 h :n 26i!i Locnth n; relar Fr. sed,>1 l pose^ui-K. r;-:.":. Dreveni zdravnik je dr.1 kov sa 12 l^ezja, obtožen radi Owiv:i Pavke:.
O! enem st* naznanja vjpoju članom. da se seja \rši vsako drugo nedelj • ob 10. uri dopoldne v Joe Skala dvorani.
Vv-'in članom iti članicam JSKJ. želim veselo in srečno ni vo loto!
Joseph A. Mertel, tajnik.
Zgornja slika nam predstavlja družino sobrata Josipa Mervar. Družina sestoji iz osem oseb in ysi so zavarovani pri društvu Sv. Jožefa, št. 45. J. S. K. J., Indianapolis, Ind.
Tem potom vljudno prosim vse (te oziroma stališče naše Jednote, Ida .se je pri letni seji 16. decembra člane, da bolj kot je mogoče red- katero je hi bi bilo želeti, da tudi no plačujete mesečne asesmente, j kot tako ostane nepristransko ker meni je te.'ko zakladati za brez vsake barve kot barve skibi
iz v lil sledeči društveni odbor za
VABILO NA VESELICO,
katero priredi društvo sv. Alojzija Ul Pil št. -Jf?KJ. v (Joneniaugh, Pa.,
nbojji. Zali stili dogodek sl* je zgo-1 dil na s!«dtvi nač"n: V nedeljo 30. jul ja	s:a bmta Franc in Jo-
s'p I .ev st ek popivala v Z -ričevi iT -stilni v Hrezjah. Proti mraku sta prišla tu li brata Jasip in An-t< n Jane Drenovea, oba že pre-j rej vinjena ?.letl obema stiairka-j ma s«' j« kmalu razvil prepir, te-| kom katerega je Anton Jane klo-Jo.«j"«pa I.evsteka. 1'rata Levstelt st;i hotela naval-ti na na-
v soboto 29. decembra. Ker se
padalca, ki pa je medtem že zbe-
bliža konec, tega leta, je društvo 12	Ravnrt I>ri javnem
sklenilo pr,vabiti vse člane in čla-' vhodu -1C r'adcl Jasil> U>vstek> nice ter ostale rojake iz te ako-'kl Je	1>red ^^ Antona
lice. da se veselice udeleže, da se Janca' na nje-ovo?a bnlta J^P«-še enkrat skirono zabavamo v tem hudepa sIuteC'' ^ Jo*'rP Jauc letu, ker na tej veselici bo domača vprasal Lev^teka^ kaJ ^ dc'bil Pa zabava. Začetek ol> 7. uri zvečer. -ie v tem	že tako močan
Tukajšnji slovenska gcnlba bo,sundk s	v P«», da se jo
igrala prav domače komade, tako r:=nudl! nczavest da f« bo vsak lahko zasukal po lu I,ato "dihnil.
PO
-Avoje. naj bo mlad ali prileten. Vs-typnina je samo 23c za moškega a1 i žonsko. Za dober prigrizek in
druge. Veste, da se iz društvene! za bolno blagajne ne založi za nobenega. Nadalje
*n drugače v nesrečo
j padlo članstvo i »i sorodnike tega opominjam vse tukaj- • članstva.
šnje rojake in rojakinje, ki še niso pri nobenem društvu ali žele' so
Xa redni niese*ni .seji ta bili izvoljeni slt^deč.i: John lia-
biti zavarovani pri več društvih,! iant, prcd><*dni :; John Ciinper-naj pristop«jo k našemu društvu. Ako katerega doleti nesreča, se ne bo kesil.
Stariši, kateri ini?te fante ali dekleta stare nad Iti let. dajte jih z-ipyiati v Tiaše društvo, ker v ča--«ii nesreče ali bolezni vam bo JSK-J. v veliko pomoč. Stariši, kateri imate otroke stare nad eno leto, dajte jiih zapisati v naše društvo v otročji oddelek, ker asesmont je malenkostni,, samo 15 centov na mesec, smrtninska podpora je pa precejšnja.
Pozdrav vsem članom in članicam JSK-T. ter vam voščim srečno novo leto!
Frank Sehifrar, tajnik.
gor Obl.lk, podpredsednik Anbor Pintar, tajnik Frank Sehifrar, blagajnik John Sehifrar, zapisnikar M ate v?, Filipič, organizator Frank Sehifrar. nadzornika Anton Krzen in Frank Peteroel, reditelj Frank Vehar, zastavonoš John Hor\*at in Jakob PeterneL Dnmtvena zdravnika st« dr. Lawrence Oaigiiton in dr. J. W.| H«in|.
Barberton, Ohio.
V.seni članom društva sv. Martina .it. 14 JSKJ. se naznanja, da je društveni «>dl>or, kakor nm je bilo naročeno na seji, preskrbe! dvorano za društvene seje za drugo leto, in sicer bo naše društvo drugo leto 1924 imielo svoje mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani društva Domovina na Mulberry St na West Bar-'lertonu. Seje se začno tako kot je bilo dosed a.j v navadi, to je ob 2. tiri pop. Člani in članice, kateri ne pridejo na seje, naj kot dose-daj prineso plačati svoj mesečni asesment na dom blagajnika in tajnika do 25. dne v mesecu.
Pristop za v rnladeniški in odrasli oddelek bo kot dosedaj tudi zanaprej prost. Pristopnine ni treba plačati pristoplim, ne Jednoti ne društvu. Prist op li plača samo /.dravniika za preiskavo in pa asesment za tisti mef^c, v katerem pri-^jopi. Kot organizator prosim vse člane in članice, da mi pomagajo pri agitaciji za nove člane in Članice. ker to je vsem v korist ozir. za društveno blagajno, katera se eto za letom veča. Čeravno nimamo raz^i običajnih naklad nobe-le druire posebne naklade, oziroma kake vr»scliee ali <li-ut;e priredit ve v korist društveni blagajni.
Prosil bi članstvo, da se prihodnje leto bolj udeležuje sej kot se je letos. Na seje se ni treba bati priti, ker pri nas že več let ni nobenega prepira in se vse sporazumno brez hrupa uravna. To bo udi toliko časa, dokler bo članstvo gledalo le na korist Jednote n društva in se varovalo vsakega vpliva od strarti kakih strank, kamero bi »e lahko vsl«d tega, ako bi elanMvo ne bilo čiijeee, zaneslo bodisi v društvo, bodl&i v našo Je.inoto. To posebno poudarjam, ker drugo leto bo konvencija naše Jednote, na kateri bodo gotovo zopet gotovi delegat je oziroma članstvo hotelo spremetniti na en ali drugi način načela naše Jedno-
man, podpredsednik; Frank Mer-kun, bbigajnik; Ant.m O tolish. tajnik, zapisrrrkar in organizator; Joe Lav ca. Frank Mane hi Martin Lužar. nadzo-niki; Andrew llla-žič in Andrew Praniselj, z::stavo-n"ši. Društveni zdra\Tiik je dr. F. Lahmars.
Anton Okoli^h, tajnik.
i-rhodnie pa-.lovno leto 1924: dri^° ,>r> vse^preskrbljeno, tako ^mls-ihiik John llearch, 104-6th da bo,no tl,d' žejnim postregli.
-- p<Hlpredsednik J os. Plautz, ToreJ ne pozabite priti na to do-	.
"" ' Vas vljudno vabi LoWek s%OJ! dejajlje v f^anosti
irrudil nezavesten na tla in kma-Imel je namreč prehoden prsni koš, pljuča in .srce. J<*s:p I je vs tek je svoje dejanje priznal in tudi obžaloval, zago-varjal pa s" je s ailobramim Ln s pijanostjo. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje, da je iz\*išil
i'0 - Tti- St.; tajnik in f<rgani-zator J..',n D. ZunHi, 4098 Kast •' n e St. r zapisnikar Matliew Straus. 24t>9 H St.; blagajnik Jo-s.*]>h Srcbemak, 511 — 5th St.; !!i'd;'e.riii odbe": Anton Geshel,
.Mlite Sunieh jr. :n John HiUio-\
maeo veselico! (26-28—12)
Odbor.
VABILO NA VESELICO
v Little Falls, N. Y.
Društvo sv. Jožefa št. 5-> JSK-J. p:'redi ples::o veselico na Silve-
:n zanikali, da je imel v pijanosti namen, Janca ubiti. Sodišče je nato Levstka oprostilo.
Zloraba uradne oblasti.
Ivan Illupar, župan v Vinjeni , vrhu pri Črnomlju, je za svojo ne-n : maršal in - ratar Frank Gre-1st rov večer v pondeljek 31. dec. j zakonsko hčerko Katarino do me-gorieh. Dmštv-eiii zdravnik je dr. j Tcmpotom vljudno vabimo vse, sota maja plačeval po 40 kron na A. t". R-«che. Vsi v Ca lu metu. .Slovence in Slovenke v Little! Jneseo. Ker je nezakonska mati Obeju-m so tudi naznanja čla- Falls in iz s -sednih farmerskih • predlagala sodišča povišiuije pri-
člai
n eam.
da se ie ukre- naselbin, < I

nom in
])a!o pri omenjeni seji glede pro- te prireditve. s!r.vlj:uija 251etiwce obstanka našega drr.š-tva. na kakšen način naj se pri -lava vrši. K"?* je sedaj zim-v;is, je nemogoče proslavljanje na }>r<-Rt^:m. Pil je predlog
Chicago, 111.
Iz urada društva Jugoslovan št. 1U4 JSKJ. se namanja vsem ela-
ii mi in članicam, da bo prihodnja	" i" p.Hlp:ran soL»-la.sno, da
redna mesečna seja v soboto 5. ja-	bo Pr'^lava v e^veni dvorani na
nuarja zvečer točno ob S. uri v	™vega leta dan 1024. Vstopnina
Narodni dvorani štev. 1S02 v .gal	Prf'sra Jedila naj bi pre-
Raeine Ave. in ao^e. Pr; tej	članice društva vsaka po
seji bodo tudi računi preloženi. ~	4'luni nai ]>i P°tru-
Pridlte vsi, da b^ste slišali o na- ,!:1 kH-i Z l """(dičanie suhih grl. Sem napredku zadnjega leta. Znčet-k zabave med Šesto in sed-
No voi 7 vol jeni odbor za 1. 1924.I1:|M ll,'° '^'CČer. je: Mirko Ciganič, predsednik; ^e.iam se in želim, da ne iz-Frank Gartner, podpredsednik;!	n',ht*n rlan in ne ^"nica.
Joseph Blisli, tainik. blagajnik in, ^-■P'-kbte tiližnjega znanca s se-prganizator; iilaž Novak, zapisni-	]-"or	levilo se nas
kar; nadzorni odbor; Mohor Mla-	tem bolj bo popolnejša
dieh, Frank S. Taueher in Ludvik	in hP zabave. Torej
bolniški odbor: fohiJ na videnje na novega leta dan!
Kos.ii mik; Verbieh. Joseph Planilo! ja in John Pi -man; zastavonoša Lovrenc Veberj maršal Mohor Mla-dieh.
Prosim vse člane in članice, da se boste bolj redno udeleževali sej kakor zadnje leto. Vsem skupaj želim veselo novo leto!
Joseph Blish, tajnik.
S s -I ratskim pozdravom
Jo! n D Zunicli, tajnik.
Ely, Minn.
Vs"in članom društva sv. Cirila in Jktoda št. 1 JSKJ. na Ely in okolici <e naznanja, da je društvo na redni seji meseca decembra rz-vi - ilo >ledeči odlwrr za leto 1924; predsednik Frank Jerieh; po<l-Calumet, Mich. predsednik Jo-eph Sptrajear, in Članom društva sv. Cirila in oi ^Tiiz^tor Joseph A. Mertel. Box Metoda št. 9 JSKJ. .s41 naznanja. 27S; zapisnikar Joseph J. Peshel;
e izvolite udeležita Začetek ob 7. uri zvečer.
Za obilen poset se priporoča (20.27.20—12)	Odbor.
-pevka, se je istg obrnilo na županstvo občine "S inji vrh s prošnjo, da naj sporoči Hluparjeve preanoženjsko razmere in vrednost njegovega zemljišča. Na to je lriupnr sani, ki je bil milijonar, odgovoril kot župan, čeprav brez podpisa, da nima premoženja, ker
Tiskovna pravda.
Pred celjskim okrožnim sodi-' Je užitkar in je vse izročil svoje-iseem sta se zagovarjala dne 24J mu Martinu. Sodišče je radi novembra strokovni tajnirk Alojz'tega uvedlo preiskavo in .so orož-Leskoršek kot pisee članka "Od-1 niki a 'Semioa kmalu dognali, da mevi gostovanja x>evskega dru-|ie imenovano sporočilo v resnici -Štva Stankovič v Celju" in Frail spisal žnpan sam, čegar premoze-
Koran kot tokratni odgovorni u-rednik ^ 'cijalističnega lista (iXa-zrej"', v katerem je isšel žaljiv napad na celjsko pevsko društvo in nekatere celjske gospode, ki so se
Ulje se je cenilo na 2 miljona kron. Ivan Hlupar je svoje dt-janje priznal, zagovarjal pa se je, da ni namenoma'sporočil neresniee, kt*r je iera 1920. v resnici izročil svoje
udeležili na čast .srbskim gostom pon^tvo s«nu Martinu in si pri-pri rej enega banketa. Oba obto-' držal le dosmrtni užitek, eno nji-ž nica sta hotela prvotno nastopiti vo in en pašnik. Vendar pa so ee-dokaz resnice, ki se jima pa ni po- nilei ugotovili, da znaša vrednost
--srečil. Obsojena sta bila: I/o.skov-šek na 15(> Din in Fian Koren radi zanemarjanja uredniške dolžnosti n;i 25 Dih dobe.
Ženitne ponudbe. Iz Carigrada poročajo, da lovi
governer za 15 lepotic iz sultan««-bega harema može. Vse so stare od 17 do 35 let, po poklicu "brezposelne" in brez premoženja. Kakor javljajo nekateri listi, je bilo raznega m. mu fakturnega bla^a in
llluparjevega imetja kljub temu še vedno okoli 350,000 kron. Po-rotni&i s<» potrdili vprašanje glede zlorabe uradne oblasti, nakar je bi: župan Ivan Illupar obsojen na tri tedne ječe.
Vlom v Škocijanu.
V noči na 3. januarja je bil v trgovino Terezije Komijančeve v škocijanu izvršen predrzen vlom skozi streho in so tatovi odnesli
dosedaj malo ponudb.
ČAST TAKIM DRUŽINAM!
Zgornja slika nam predstavlja družino sobrata Alojzija Varogn. Družina sestoji iz osem osob in vsi so zavarovani pri društvu Sv. Štefana, št. 26, J. S. K. J., Pittsburgh, Pa.
. - I . 4 JJ
doaarja v vrednosti okoli 61,000 kron. Domači hlapec Anton Divjak. ki ha j" prebudilo lajanje psa, je neka j časa sicer zasledoval dva bosa moška, ki sta nesla s s<4>oj prtljago, ker pa se je bal. da bi vlomilca nanj pričela streljati, je k on "no opustil zaslodovanje. — Knir.li! nato je bil aretiran kot o-.-anjiljenoe J'že L»orštnar, ki je bil nato d:ie 8. marca r<l nc/vomeške-ga ]K>rotnega sodšča obsojen na 15 mesecev tež!;e j»-če. Kot svoja tat.n ika tcr.-ariša je navajal takrat iva neznana mu Štajerca. Boršt-nar je čez nekaj tednov sicer pobegnil iz zaporov, ko pa so ga o-režn'1'« 24. julija zri]>et aretirali, je povedal, da sr- je vloma pri Ko-= »i:jančev:h udeležil Jože Komatar, ki je pf^l težo dokazov tudi priznal svojo dejanje. Obtoženec se ie 27. novembra za^jovarjal/da je iiiiel pri kupčijah z jajci nesrečo. Zgubil je namreč okoli 40,000 K in začel zato razmišljati, kako bi kril zgubo. K nesrečnemu dejanju ga je zapeljal Borštnar. Porotniki pa niso verjeli njegovemu zagovoru in so potrdili vprašanje glede tatvine. Sodišče je obsodilo Komat ar ja na leto dni težke ječe.
& »a-




flLAS NARODA, 27. DEC. 1928
Zagonetno, toda resinčno.
Ponarejalca vedno i z sle de
Poroča Donald A. Craig.
Ponarejanje je v nevarnosti, da nekako po u-zorcu Sherlock Hol-poatane izgubljena umetnost v mesa, posebno kadar se loti reše-Združenih državah.	vanja kakega posebno zagonetne-
Vzrok je dvojen: — Delavnost ga problema, vladnih detektivov ter izboljšan- Načelnik Tajne službe ne veruje v metodah graviranja papirna- je v publicitelo. Njegovi nazori tega denarja, kateremu ni kos ni- so imeli za posledico, da je več ti najspretnejsi ponarejevalec. — dobrih detektivov zapustilo službo Človeku se zdi, da sc izgubili po- in odšlo. Pred kratkim je vzel ne-narejevalei vsako upanje. Posta- ki list in zagledal v njem sliko e-li so v zadnjem času vedno bolj nega svojih mož, napravljeno v redki in njih napori, da osleparijo Beli hiši, v spremstvu predsedni-vlado. so postali manj energični ka. Tega detektiva je takoj po-in spretni.	j klical k sebi ter ga odslovil, kajti
Le redkokdaj sta Prank "White po njegovem mnenju "si bo vsak zakladničar Združenih držav, ali j razumen zločinec zapomnil njegov W. H. Moran. načelnik Tajne služ- obraz". Potem ko so Bili trije ali be, pripravljena razpravljati o štirje člani Tajne službe odpušče-svojem delu ugotavljanja ponart-, ni vsled takih pregreškov, so pre-j en eg a denarja ter izsleditve po-j ostali bolj pazljivi ter se umakne-narejevaleev. Imata svoje lastnt jo v ozadje, kakorhitro pride kak
:ja razkrije vsakdo, ki makolLc- bank, ki niso nikdar dvomile o kaj posla z denarjem. f	pristnosti tega bankovca.
J — Druga metoda je spraviti i Povest o Jim the Penmanu je i-endolarskega bankovca vso barvo mela še eno zanimivo posledico, ter natisniti bankovec večje vred- Pred par leti je prišel v moj u-nosti. Vse je odvisno od gravira- rad ponarejen bankovec za $5, ki nja in barve, kako pristno izgleda je bil tako premeteno izdelan, ta vrsta ponarejenega denarja. — da sem takoj vedel, odkod je pri-Včasih je ta vrsta ponaredb zelo šel. Le en človek v tej deželi je dobra, a v drugih slučajih se jo bil zmožen napraviti kaj takšne-
Moderno dušeslovje preiskuje podzavestnega duha.
Poroča Upton Sinclair.
. * t
kaj lahko razkrije.
ga: Jim the Penman. Vsled tega
operacijske metode in vsak dan se bojita, da bi ponarejevalci zvedeli
človek s kamero. Ponarejevalec
je najhujši
zanje. Pogosto ne vedo niti člant med vsemi zločinci ter navečji so* Tajne službe sami za podrobnosti j vražnik človeštva, — je rekel Mj». tega ali onega slučaja.	Moran. — On skuša izpodkopati
Skoro v vsakem slučaju pa dobi vero v deželo in jen denar. On j<? Tajna služba svojega moža. Vča-1 sovražnik vlade. Vsakega ponarc
sih jih povede lov v Evropo in nazaj in včasih celo krog vsega sveta. Vzdrži pa se skoro v polnem obsegu staro tradicijo službe — da se zasledi in prime iskanega.
Metode ponarejanja denarja, kot so v rabi sedaj, so neizmerno slabše kot pa so bile pred desetimi ali dvajsetimi leti. Ponarejeni bankovci, ki pridejo sedaj v cirkulacijo, so ponavadi tako slabo izvršeni, da jih lahko spozna celo novinec v denarnem poslu- —-Nekoč pa *o bili ponarejeni bankovci tako izborao in -premeteno izvršeni, da so jih spoznali šele tedaj, ko so prišli raztrgani in u-macani v zakladmški department, da se jih uniči. Sedaj pa je stvar povsem drugačna.
Mr. White in Mr. Moran soglašata glede te točke in prepričan« sta, da bo prišel čas, ko bo ponarejanje denarja sploh izginilo.
Zakladniški department je rav. nokar uveljavil novo metodo izdelovanja papirnatega denarja, in ta metoda je napravila delo po. narejevalcev neizmerno bolj te-težavno. Načrt obstoja v tem, da izgledajo vsi bankovci iste vred-nooti natančno enako. V sedanjem času imamo dve različni vrsti dolarskih bankovcev in več vrst bankovcev za višje svote. Kmalu bodo vsi ti stari bankovci izginili iz prometa in ostal bo standard bankovec za vsako svoto denarja. Ko bo uveljavljeno to, bo ponarejevalcu skoro nemogoče dvigniti desetdolarski bankovec na stodo-larski ali dvestodolar.ski bankovec v upanju, da bo ta bankovec mogoče oddati.
I>ve panogi zakladniskega de-partmenta se pečata s ponarejanjem denarja. Prva panoga je Tajna služba, koje naloga je izslediti ponarejevalce in prekupčevalce ponarejenega denarja, ter n* rad zakladničarja, kojega naloga je Izslediti ponarejene bankovce, kakorhitro pridejo v zakladniški department v zameno za nov denar.
—	Eden glavnih vzrokov, zakaj je Tajna služba tako uspešna,
je rekel Moran, — obstoja v dejstvu, da nikdar ne razkrijemo, kako vrnimo svoje posle. Če bi to storili, bi vedeli zločinci prav toliko kot mi in neizmerno težje bi jih bilo izslediti. Vem, da bi povesti o nekaterih levih in izsledit-v ah predstavljale izvanredno zanimivo čtivo, a mi vemo, da čita-jo časopise poleg poštenih ljudi tudi zločinci, in če bi ti vedeli, kako opravljamo svoje fcosle, bi bilo dosti težje prijeti jih.
—	Nikdar ne razkrijemo niti te-ga, koliko ljudi imamo zaposlenih v Tajni sluftu- Če bi storfli to, bi dali zločincem na razpolago informacije, katerih si predvsem ttfe.
Mr. Moran je čokat človek, — star približno petdeset let. Ima arre Ima« in obrvi ter presunljive »sodro oSi Njegove poteft so Vedno ima v
jevalca je treba izslediti ter strogo kaznovati.
Mr. White, zakladničar, ki je odgovoren za razkritje ponarejenih bankovcev, kakorhitro pridejo v zakladniški department, je rekel da je dandanes ponarejeni denar tako slabe kakovosti, da veinoma že banke spoznajo njega sleparski značaj. On se spominja časov, ko so prišli v njegov urad iz bank ponarejeni bankovci, ki so krožili pet do deset let ter Šli skozi stotine bank, ne da bi se jih spoznalo. Tudi se spominja, da je pred več leti neki jetnik v zvezni kaznilnici zdelal bankovec za petde set dolarjev, ki je bil tako spretno izdelan, da je zmotil celo več zakladniških izvedencev. Jetni
m	i —	— c?
Tretja metoda obstoja v tem, sem ga obiskal v spremstvu svo da prereze ponarejevalec banko- jih mož.
vec za en dolar in drugi bantko- — Jim je rekel, da ne ve niče-vec za sto dolarjev, na polovico, sar o tem ponarejenem denarju. Eno stran stodolarskega bankov- Mi pa mu nismo hoteli verjeti. — ca prilepi narto k polovici endo- Ravno ko smo ga hoteli odvesti, larskega bankovca in isto stori je prišla njegova hčerka ter pri-tudi z drugima dvema polovica- znala, da je ona napravila ta ban-ma. Na ta način dobi ponarejeva- kovec za $5- Pojasnila je, da je lec navidezno dva bankovca po( hotela videti, če zna ponarejati sto dolarjev. Nikdar ne skuša od-j bankovce prav tako deforo ko*
dati teh bankovcev, razen v kaki groeeriji ali drugi prodajaln*. — kjer je prodajalec zelo zaposlen. Ponarejevalec ima dosti prilike, da ga ne bodo zasačili Če pa pozna prodajalec načine ponarejevalcev, ne bo hotel sprejeti ban-
njen oče ter uiti n ©opažena. Napravili smo ji ostro pridigo in ko je obljubila, da tega ne bo več storila, smo jo izpustili.
V sedanjem času kroži več nevarnih ponarejenih bankovcev, za katere je izvedel Mr. White.
kovca. Ponarejevalec dobi nazaj V naslednjem jih hočemo navesti
bankovec, se prične smejati ter pojasni, da hoče potegniti nekega prijatelja s tem ničvrednim bankovcem. Itfatu skuša hitro izginiti v ljudski množici- Vse je odvs-*k> od obnašanja prodajalca. Če -nrejme denar, bo seveda kaj hitro zapazil ponaredbo, a v takem slučaju je ponarejevalec že daleč nroč.
— V starih časih se je proizvedlo večino ponarejenih banikov-ev izključno le z roko. Nekateri *aki ponarejeni bankovei so bili fak. dobri, da so varali celo izvedence. Nekateri ponarejevalci so bili tako dobri risarji ter so kopi-rli bankovce na tako pretkan ae\n, da bi povsem lahko napravili več denarja, če bi posvetili svoje napore poštenemu delu.
nekaj:
Deset dolar ski /bankovec {Federal Reserve banke v Chicagu. Čekovna črka D, številka prednje plošče 333. zadnje plošče 380. — Podpisi: — A. W. Mellon, tajnik zakladniskega departmenta in P. White, zakladničar jZdruženih držav. Na bankovcu je slika Jaek-sona Ta ponarejeni bankovec j* slabo izveden ter je tiskan na slabo graviranih ploščah na enem samem kosu papirja. Rdeče in črne črtice oponašajo svilnate nitke pristnih bankovcev.
Desetdolarski bankovec Federal Reserve banke v Clevelandu. Ta ponaredba je natiskana iz fotografiranih plošč na dveh kosih papirja, med katera se je natrea-!lo svilene nitke. Barvilo se je ra-
— Slučaj - Jim the Penmana" bflo na pečatu in številkah na licu
nudi dobro primero te vrste po-larejevalcev. Jim the Penman je >il najbrž najspretnejši ponarejevalec v Ameriki. Njegovega prave a imena ne moremo tukaj nave-ti. ker je še živ ter si na pošten
------------ ------i ti. Ker je se ziv ter si na poster
je napravil ta bankovec le v na- nafiin siuži ^j kruh. (0 tem
menu, da pokaže svoje zmožnosti ter ga je podaril vladi. Sedaj visT v majhnem okviru v uradu Mr. White-a.
—	Ponarejeni bankovci niso več tako 3obri kot so bili nekoč, ker se ponarejevalcem očividno preveč mudi in ker se očividno bolj ozirajo na množino kot pa na ka kovost — je rekel Mr. White. — T>o mojem mnenju propada ponarr janje, in ko bodo prišli v cirkulacijo novi bankovci, ibo še manj ponarejenega denarja.
—	Najbolj priljubljena metoda ponarejanja je sedaj naslednja: Ponarejevalec vzame petdesetdo larski bankovec ter izreze iz njega ničlo "O", katero prilepi na drug desetdolarski bankovec, — ki zgleda nato kot stodolarski bankovec, Če ga človek površno pogleda. Ponarejevalci se zelo pogosto poslužujejo tega trika, a o-deparjeni kmalu zapazi ponared bo. Včasih pa se ponarejevalcem niti ne zdi vredno uničiti bankovca ža deset dolarjev. Vzaanejo e-nostavno cigaretne kupone ter iz-reŽejo iz njih O, katero prilepijo na drug bankovec.
—	Ta načrt je bil preizgušen nedavno nad nekim newyorskim butlegarjem. Odjemalec butlegar-ja je kupil za $300 žganja. Transakcija je bila zaključena v neki temni stranski ulici. Odjemalec le dal butlegarjn tri bankovce po sto dolarjev. Ko pa je prišel but-legar na svetlo ter pregledal ban kovce, je pronažel. da je dobil v resnici le tri bankovce po deset dolarjev in po eno "0", prilepljeno na vsak bankovec- Butlegar je vložil protest pri zveznih oblastih, in Človek, ki je dal te ponarejene bankovce, je bil aretiran.
—	Pri izdelovanju ponarejeneg^ denarja se uporablja skoro brez izjem eno naslednjih treh metod : Prva je fotografirati bankovec, katerega se namerava ponarediti ter napraviti nato iz slike bakrorez. Bankovce se nato tiska na debelo. Večino barvanja se izvrši z roko. Ponavadi se uporablja pri tem slab papir. Obe strani takega bankovca se tiska na papir ter ju depi skupaj/ z majhnimi koščki svilenih nitk. Ponavadi l&bko to vrsto ponarejenga denar*
bankovca in zadnji del je natis kan z zeleno razredčbo. Kdorkoli pozna le količkaj denar, mora h>-tro spoznati sleparski značaj te-ca bankovca.
Dvodolarski bankovec Federal Reserve banke v Chicagu. Ta po-neradba je očividno natiskana iz prirr»ro.sto graviranih einkastih plošč, na kosu papirja, ki nima svilenih nitk in tudi ponaredb teh nitk. Ponaredba je tako slaba, da io mora spoznati vsakdo, ki ima le količkaj opravka s ponarejenim denarjem.
Petdolarski srebrni certifikat. Ta ponaredba je zelo varljiva. — Ste vilni taki bankovci krožijo in zakladniški department opozar-ia vsakega, naj bo previden.
Zakladniški department je ravnokar izvedel za nov način ponarejanja srebrnega denarja. Metoda je obstojala v tem, da se je po-z'atifo nove srebrne mirovne dolarje ter jih izdajalo kot zlatnike po $20. Sleparji, ki so delali fake "zlatnike", so bili aretirani.
Vojnškemn naboru
e ni--1 odzvali sledeči fantje iz •'-eljs-kega okraja: Berdnik Lovro, Zavodnje, Jager Franc, Gaberje, Stager Friderik, Gaberje, in Ska-berne Bogomir iz Celja.
veku je priobčena obširna razpra-va z njegovo sliko vred v "Slovensko vnerikanskem. Koledarju za 'eto 1924, katerega je izdalo u-'•edništvo Glasa Naroda).
—	Jim the Penman je pred nekako dvajsetimi leti živel kot farmer izven nekega majhnega me--ta v državi New York. Vsak me-
ec je napravil dva ponarejena bankovca po petdeset dolarjev. — Ti bankovci so bili tako izborni, la so spoznali njih sleparski značaj šele tedaj, ko so prišli v zakladniški department. Člani Tajne službe so bili poslani na sled ponarejevalca, a ga niso mogli izslediti ter tudi ne najti mesta, — kjer je izdeloval bankovce.
—	Nekega dne je prišel Jim the Penman v mesto s svojimi poljedelskimi proizvodi. Prodal jih
šel nato v neko prodajalno. ■ jer je kupil več malih stvari. — Kupljene stvari je plačal z bankovcem za 50 dolarjev.
—	Dve uri pozneje je blagajnik dotične prodajalne štel denar, da ga odnese v banko. Od časa do časa si je oslinil prst, da je lažje štel bankovce- S takim mokrim prstom je tudi prijel bankovec sa $50. Bankovec se je pod prstom zmazal. To se je zdelo blagajniku tako nenavadno, da je nehal šteti ter si ogledal bankovec. Opozoril ie lastnika prodajalne, ki je sate odnesel bankovec t banko.
Prodajalec si je slučajno zapomnil, kdo mu je dal dotični bankovec.' Vsled tega #o par dni pozneje možje Tajne službe obiskali Jim the Penmana ter ga aretirali.
Jim je bil kupil črnilo slabe kakovosti. Če bi se to ne zgodilo, bi najbrž še dolge vrsto lot vznemirjal uradnike zaMsdniikega departmenta ter člane Tajne službe in bi mogoče še danes isdelo-val svoje bankovce. Obsojen Je bil na dvajset let ječe, a je bil kmalu pom3oi8en radi dobrega vedenja.
Tako ddbro je bilo delo Jim tke Penmana, da je dobil zakladniMn department Šele pred par meseci petdesetdolaraki bankovec njegovega izdelka, ki je krožil celih 25 j , _ ,
sel je sao» rove neetevunm|v»nj« »voj» poojit« ztc vec. —Aav\
Ženska je bila hudo bolana. _
Zdravniki ji niso mogli pomagati Imela je. ved operacij.
Mn. Pavlik. stara 42 let, iz tega mesta je trpela in hudo bolehala nad iefrtnajst let In vaa upanja ca ozdravljenje so preila. Večje
Število neuspefinib o-peracij je feilo i«vrženih sicer j« isfledalo, da ni xdraviia sanjo na U zemlji. Ve« let j« bila nesmoina za delo. Pred nekaj tedni jI je neka njena soseda prijateljica priporočila naj poskusi sdra vila proU fflis tam. Mr. Pavli* je zahtevala, da s« naj poskusi
_____Se nasvet njene prijateljice. Po
preteku en epa tedne dni in vtivanju zdravil sa trakuljo je postala boljia in je pustila posteljo in danes je dobila na teti te nad dvajset funtov in je smotna opravljati njena hiina dela. iapleda, da je na poti pravega okrevanja, ker monster, ki je nudedal njeno življenje je bil odpravljen. Prava znaroeeja so: omotica. slak tek. zruha tele. smrdljiv dih, sna. kota, bolečine v delih telesa, hrbtu in norah. plasenjs v trebuhu in telodcu. ki se včasih vsdipuje v prlo. Bolnik nima volje do dela in ne sa življenje, nobene ambidje in je malaukoli-čen. Želodec postane -večkrat kisel in himna note doli po grlu. Omedievični napad se tu in tam pojavi vsled. traku-
lje. PripeUlo se jt ceio, 4a je trakulja
. v sapnik: in »davila bolnika. Relit« se teta parsslts pred no vas umori.
Naročite si dovolj Lasatan zdravila za
»«• 41 pri LsjcsI Med. Co. CSS Laxsl BMfe. Box »63. Pittsburgh, Pa.. Sc danes ker
ČLtal sem patetično povest o Rufus Billtopu. Rufus je bil sin kralja pogrebnikov. Brez dvoma <te videli njegove oglase v listih. — Billtop opravi vse čedno, z dvema vozovoma za $98.00. —
Sin Billtopa je bil kaj slabotno dete, kojega življenje so vzdržali ;e 7. na.iveeiimi težkoeami. Zraste7 je v nazornosti smrti in naučili so ga biti skrajno pazljiv- Od mladih nog na/prej je znal proučevati senzacije 'in obeurtke v svoji glavi ter ni sel nikdar ven brez galoš. Dajali so mu posebno hra no in bolj se je bal pork chopsov kot bi se bal povprečni človek krokodila v vodi. Živel je v sana-torijih ter imel številne zdrav hike. V gotovi starosti bi moral podedovati premoženje starega Billtopa, seveda za slučaj, da b* živ.
Izdal pa je toliko denarja za zdravnike in strežnice, da je pri v denarne stiske. Eden njego vih zdravnikov je vsled tega pri redil dogovor s par trgovci, ki sr bili pripravljeni rifdrrati svoj de nar, katerega bi dobili nazaj, čp bi ostal mladi Billtop živ. Zložil* so stotisoč dolarjev, da ga ohra nijo pri življenju, in Billtop se je obvezal, da bo poravnal dolg. ko '1 ob i zapuščino. Najeli so izurjeno bolniško strežnico, a napravili napako, ko so izbrali mlado in lepo. ker ta je uničila celi njih načrt.
B:lltop se je zaljubil vanjo in o-na je občudovala oni močni, molčeči tip moških, katere je videla v kino slikah. Na ta način se je naenkrat pojavila ambicija v srcu Ru fusa. Pričel je izlivati svoja zdra-, vila v umivalnik, jesti pork chap-se in drugo. Kupil si je avtomobil ter se naučil voziti po petinosean-leset milj na uro. Ostal mu je le ^e en strah, namreč strah, da se bo bal. Da premaga ta strah, se ie pričel voziti v motornih kolesih
dvieral v zrak v aeroplanih ter •-•e potarlial na dno morja v obleki potapljača.
Zdravniki n trgovci, ki so dali denar, so se ustrašili in sklenili, rla ni Rufus še nadalje dober rizi-ko. Napotili so mlado bolniško strežnico, da se je poročila z Ru-fusom 7. obljubo, da bo vrnila o-nih stotisoč dolarjev in da mu bo prepovedala voziti se s kolesom. Pri tem je imela strežnica svoje lastne namene, kot bodo pač razumele vse strežnice ter tudi druge vrste ženske-
To je vsebina novele Harry L. Wilsona 4'Oh Doctor", ki nudi prijetno čtivo za dolge zimske večere. Kot večina stvari v tem življenju pa nam nudi ta povest nekaj materijala za resno preanilje-vanje, če ste razpoloženi za kaj takega. Kakno ulogo igra naš duh v bolezni in zdravju? Koliiko svojih bolezni povzročimo sami s svojim strahom, in koliko bolezni lahko ozdravimo s tem. da izpre-*r»Animo svoje misli o teh boles-nih?
Ko sem bil mlad ter sem hodil k zdravnikom, so ti precej soglašali glede tega vprašanja. Če ste silili vanje, so priznali, da igra domišljija gotovo vlogo pri bolez* nih in da je par pojavov, ki so izključno duševnega izvora, seveda čis-te funkcijonalne stvari. Orga*. nične stvari, resnične bolezni, ki izpreminjajo in uničujejo organe, so pa telesne, resnične ter jih je nemogoče izpremeniti drugače kot s pomočjo zdravil ter kirurgične-ga noža. V dejanski praksi boste našli, da bo v 99 slučajih zdravnik nastopil na temelju teorije, da je bolezen organična, kajti naučen je bil misliti tako.
Ljudi, ki so trdili, da lahko o-zdravite samega sebe s svojim duhom, so smatrali v mojih mladih letih za blazneža in kriminalce, — kot naprhner Christian Scientists. Čul sem čudovite povesti o tem. kar sroo storili, in videli sem tudi par slučajev med lastnimi prijaftelji m sorodniki. —«-To me je napotilo, da sem vzel knjigo "Science and Health" ter jo pričel študirati.
Ni se prilegaja mojemu načina mišljenja. To so se mi adele besede ki nimajo za sefooj nobenega resničnega pomena. Spominjam se
svojih besed, da bi rajši ostal bolan, če bi moral izbirati med boleznijo ter vero v tak metafizični munšajn. Dostavil pa sem tudi. da bodo znanstveniki nekega dne rešili ta problem, da bodo našli, na kakšen način so bila uveljavljena čuda Chistian Science, nakar bomo lahko storili isto tudi mi. ne da bi nam bilo treba verjeti v nesmisel.
Harry Le<?n Wilson je spisal svojo novelo tako, da mu lahko verjamemo, kajti pove nam skozi usta zdravnika v povesti, da Ruf-fus Billtopu ničesar ne manjka in da mu ni nikdar nič manjkalo, "hi je bil hipohonder. mračnež in to je izključno le duševen poja\-Vsled tega smo pripravljeni a-ei-ieti, da je mlada ljubezen prero-dila tudi njegovo tele
Stvar pa postane precej težja, če zapustimo kraljstvo domišljije ter pridemo v svet resnice, ki je še dosti bolj čuden kot pa svet 'ormišline.
Pred par dnevi je govorila mo-:a žena z nekim delavcem, živečim v naši bližini, resnim in pri-nrostim človekom, ki ji je resno in priprosto povedal, kaj se mu je nripet:lo. Odvedli so ga v bolnico, kjer so ga preiskali zdravniki te> :zjavili, da umira vsled neozdrav-iive bolezni na ledvicah. Imel je vse uveljavljene telene simptone zadnjega stadija Brughtove bolezni. Nekaj časa ni bil več zmožen premikati se. Zdravniki so proglasili žalostno vest. da je obsojen na smrt in poklicali so njegovo družino, da se poslovi od njega. Uprotovljeno je bilo, da ne bo prestal noči.
Ta mož pa je imel ženo in štiri otroke ter ni hotel umreti. Ničesar ni vedel o metafiziki ali nadnaravnih stvareh ter ni nikdar proučeval problemov odnošajev med duhom in telesom. Imel pa je priprosto in vsezaupajočo vero v Bopra in se mu je zdelo nemoproče. da bi pustil Bog umreti Človeku ter prepustil stradanju ženo in štiri otroke.
Tega človeka so naučili verjeti, da bo Bog storil vse, za kar ga boste prosili v svoji potrebi. — Vsled tega je pričel vneto moliti in Bog mu je rekel, da bo okreval. Dvignil se je ter se oblekel. Strežnica je prišla v sobo, in da jo pomiri, ji je rekel, da l>o bolj srečen, če umrje oblečen.
Strežnica je mislila, da je mož v deliriju, a ko ji je obljubil, da bo legel v posteljo, ko se popolnoma obleče, je odšla iz sobe. Ko se je mož popolnoma oblekel, se je izmuznil iz bolnice in do danes ne vedo v bolnici, kaj je postalo iz njega- Sel je domov, se lotil dela in ostal zdrav in močan več let.
Osebno sem prepričan, da mora biti-Bog. vendar pa ne vem toliko o njem kot ta priprot delavec. Jaz ne razumem tako jasno in razločno Njegovih poti. Bog u-stvarja zdravje, o tem ni dvoma, a potem deli tudi bolezni. Če pravite, da dela vrag bolezni, vas pa vprašam: — Kdo je pa napravil vraga?
Bog je napravil vraga in moral je vedeti, kaj bo storil vrag. In tako se mi zdi isto, da je Bog napravil stvari, katere počenja —. vrag. Vsled tega vidite, da moram najti kake druge fraze, ki bodo vodile moje razmišljanje glede zdravja in bolezni.
Moderno dušeslovje nam je dalo na razpolago take fraze. Preiskalo je podzavestnega duha in našlo mehanizem, s pomojo katerega se izvršuje ta čuda. Globoko pod površino naše zavesti leži zelo globok ocean našega preteklega življenja. — ne le v nas samih temveč tudi naših človeških in živalskih prednikov.
Kaj je pravzaprav ta duševni dolenji svet, kako obstoja, kako moremo prodreti vanj ter ga uporabiti ? — To so problemi, s katerimi smo se komaj pričeli pečati. Mi vemo sedaj, da ne pozabi duh ničesar, kar se mu je kedaj pripetilo. Vsako najmanjšo stvar spravimo lahko zopet na površje, Se le vemo kako.
To je podzavestni duh', vodi
vse naše telesne procese, in ta duh las tuje vse presenetljivo znanje, ki je potrebno za vzdrževanje telesa v vsakem trenutku našega življenja.
Urežete se naprimer v prst- Ali veste natančno, kakšen materijal je treba iz vaše krvi, da se kn strdi ter preneha rana krvaveti? Ali veste, koliko belih krvnih telesc mora pohiteti na dotično mesto, da uničijo kali z zraka, ki bi drugače navalile na vašo kri? Ali veste, koliko celic živcev, miš^c in drugih snovi se je dobavilo, da se opravi delo celjenja?
Ne, vi tega ne veste. Najmodernejši ljudje na svetu ne vedo tega in če bi bilo zdravljenje in celjenje te rane odvisno od vaše zavestne znanosti, bi izkrvaveli do smrti ali vsaj nosili luknjo v svojem prstu do konca dni.
Vaša podzavest pa pozna vse te stvari ter ve najbrž tudi, kako odpraviti opustošenja te bolezni in kako izčistiti pod strupom, ki razburja živce ter povzroča glavobol. Sploh zna ta podzavest napraviti vse. kar je potrebno vašemu telesu. če le morete najti način, da
Modemi dušeslovci so napravili to nadvse važno razkrit ie. Podzavest je dovzetna ter verjame vse kar se ji pove. Mosroče ste že videli hipnotiziranega človeka. — Reče se mu. da je v vodi in da mora plavati, če si hoče reš;ti življenje. Takoj bo pričel mahati z -^kami in ^?arni. kot da plava in prav nič se ne bo brieal. če se mu navzoči smoiejo. Njegova podzavest je mneja. da mora plavati in on dela res dotične kretnje.
Če morete spraviti v svojo podzavest. s tem ali onim postopanjem. vero ali sugest;jo, idejo, da mora bolezen izginiti ter se vrniti zdravje, se bo pričelo vršiti to čudo. Prva potreba pa je — vera.
Glede tega predmeta se je pojavila cela nova literatura, čeprav je predmet komaj načet. Najbolj praktični nasvet v tem oziru nam je dal mali francoski lekarnar Coue, ki je izdelal priprosto tehniko avtosugestije na temelju t**-orijt", da lahko obdTŽi duh v istem času le eno idejo in da lahko do-sežete kako stvar, če lahko popolnoma osredotočite svojo pozornost na gotovo sliko, da se bo nekaj pripetilo vašemu telesu.
Videl sem ljudi, ki so se ozdravili na ta način, in kdor hoče izvedeti, kako je mogoče storiti to, naj si omisli majhno knjiico. katero je spisal Brooks, in ki se imenuje "The Practice of Autosuggestion".
Cehoslovaški klerikalci iščejo novo državno himno.
Povojni klerikalci na tem ali onem koncu niso zadovoljni. S posebno nezadovoljnostjo se odlikti-jeo poleg naših čehoslovaški klerikalci. Sedaj pravijo, da je tekst himne 'Kde domov muj" preveč sentimentalen ^a se premalo o-7i-a na moravska čustva, zlasti sc podtikajo nad mestom "C'ska zeme domov muj''. Moravski klerikalci pa bi menda radi i m -li, da bi se v narodni himni omenjala posebej še moravska zemlja. Ker pa že vnaprej vedo, da t aire himne ne bo, predlaga klerikalni list "Den", da naj se proglasi za ljudsko himno stara pesem 14 O Svetm Vaelavu", češ, naj pride Sveti Vaclav do veljave tudi v ljudski himni, kakor je prišel do veljave na duktih.
Prošnja za smrtno obsodbo.
"Prosim, obsodite me na smrt. Usmrtil sem svojo ubogo nečakinja in želim smrti, doživijenski zapor je zame neznosen". Te besede je napisal pismonoša Vigna-ron na košček papirja in oddal predsedniku sodišča v Angoule v Franciji, kjer je bil obtožen umora. Prošnja mu je bila uslišana.
i
Pogrešata se:
lSletni pofriotžni uradnik Ciril MikulmiČ, ki je odšel dne 12. novembra od svojih v Ilirski ulici v Ljubljani s*tanujočih staršev in so od tedaj ni povrnil; ter Josip Tnrk, 24 let star, uradnik Jadranske bnake v Trstu, ki se pogreša 5e od 18. novembra.
GtiAS NARODA, 27. DEC. 1923
Enrin Rosen;
V LEGIJI TUJCEV.
*a "Glas Naroda" priredil A Sabec-
(Nadaljevanje.)
— (ilej, kaj neki počnejo z onimi ogromnimi hlačamif
Spahiji m> bili ravnokar pri svoji toiieti. Slekli so avoje znavske jope ter *i uravnavali široke, rde če hlače, ki *o imele tisočero gub.
Nato *o ki pričeli ovijati »erp* Vedno sta hi pri tem opravilu pomagala po dva moža. Napela sta približno pet metrov dolg kos suk-na, iz katerega obstoja taka ser pa. Eden od njih si je položil aer-po okoli bokov, nato pa se je bli skovito zavrtel okoli svoje osi, toliko časa, da se je ozko in dolg« sukno ovilo njegovega telesa.
Kakor jn bilo videti, so spahij? pokladali veliko važnost na ovijanje ierp. Ovijali so se naravnost umetno, ierpa je stala kolikor mogoče trladko in brez gub.
Mi, legionarski rekrutje smo »tali v kotu in sami nismo vedeli, kaj naj počnemo. Končno nam je zaklical neki korporal. naj se poberemo k vraeu. Mi «e dolgo n« pridemo na vrsto, mi prokleti višnje vei!
• . *
Dva dni in dre noči je trajala vožnja. V opoldanskem solneu se je pojavilo mesto Oran, v Afriki. Na parniku nas je bilo devet lejjij-»kih rekrutov. Devetero legionar-jev je slonelo na ograji parnika ter pledalo radovedno na deželo, kjer jim bo prebiti pet let. Teda.i pa zaprme obrežne baterije. Strel na strel. Ko se je parnik približal bolj obali, smo opazili plavajoče tarče na morju.
Seržant je zmignil z rameni- — Mene zanima samo naše streljanje .— je dejal. — Kadar se gre za to. streljati iz pušk, tedaj strelja legija boljše kakor vsi francoski regimenti vkup.
I>f», n« svojo Ilirijo j* bil ponosen, ta sivobradi seržant.
Obr»*žne baterije so bile izborno masfjirane. Že ko mi je seržant pokazal pozicije, nisem mogel še ničesar opaziti. Visoko gori v peščenih skalah so bili montirani topovi, in sicev malih gričkih, kateih ne bi mopel nihče spoznati za umetne.
Počasi smo zavozili v pristan. — Kakor pričarano se je pokazalo pred nami mesto Oran. Ravne stre-he — morje hiš. Pristali smo ob pomolu in takoj se je pojavil na krovu neizogibni korporal. Slavni korporal francoske armade, ki j* takorekoč "deklica za vse", in ki opravi več dela. kakor vsi drupi sarži skup. Mož nas je preštel, ds ne bi koga manjkalo. Nato smo od-mnrširali pjroti vojašnici.
Devet rekrutov je debelo gledalo okoli sebe. Zamorci z umazanimi cunjami okoli ledij in rdečim fesom na glavi, so tekali mimo, noseč neverjetna bremena tovorov na svojih plečih. Molčeči Arabci, od vrha do tal zaviti v svoje bele bur-ntise, so stali nepremično na vogalih ; oficirji so promenirali in se še-tali, dame. oblečene v dišeče, par-fumirane poletne toalete, so se u-stavljale tr nas pogledovale s pogledi, ki so izražali radovednost in pomilovanje. Mimo nas je pridirjal neki spahijski ordonančni podčastnik ; njegov široki plašč mu je plapolal v vetru, njegov belec je b* * penami pokrit. Dirjajoč mimo nas. j* zaklieal:
—	Bon jo ur. les bleus!
Pot je šla preko Širokih trgov, na katerih so stale v evropskem »lora zklane palače, mimo teh nato v ozke ulice, po katerih so se podili polnagi črnorjavi otroci.
Nato %e je pričela peščenina- —-PozdraviKnas je afriški pesek, ki fgra tako veliko vlogo v življenju legionarja. PriJli smo na cesto, ria Idealno cesto, katere površina je bila trda kot kamen. Zgradila jo je davno umrla generacija legio-narjev.
—	To cesto so zgradili legionar-ji Legije tujcev, — je rekel korporal.	*
V dolgih, dolgih serpentinah se je vila cesta okoli obrežnega skalovja. Tako smo mariirali morda eno uro, ko smo zagledali zidov-
ji neke »tare kasarne. Naii kora-
ki so zazveneli na kamenhem dvo-. rišču. Neki poročnik je precital listo naših imen.
Legionar številka 17880.
Nekje je trobil trobentač. Le-
.. ,	. .. .. .. . žal sem mirno v svojem skritem
Pričelo se je vojaško življenje. , . ,	, ,	, . . .
. ... „ _ .. kotu, obraz pod plaščem, ki mi je Ko se je stemnilo in so se moji . *	. . ,	'	J
... .	sluzd za pogrmjalo.
tovariši vlegh na prične, sem se
splazil proč. V prostoru mi je bilo Naenkrat sem vedel, kaj trobi pretesno in prezaduhlo. V mirnem trobentač. Bila je reveilla, jutra-kotu na dvorišču sem legel na tla, nja budnica ameriške armade- — zavit v svoj plašč. Pet minut sem Zvoki so ravnotako tremolirali, bil sam. Nato so prišle nekatere kakor jih je imel navado trobiti osebe, oblečene v uniformi legije, niali Smiley, od "Šeste kavalerije' Da je lep večer. Je to izvrstna	držav v Texasu. Ns
deja, spati tu zunaj. Prispeli da um mi Prišel tudi tekst> ki -o iz Sidi-bel—Abbes-a, da bodo dr-	humoT ameriških regular-
žali tukajšnjo vojašnico v redu. vojakov: In. ali že vem. da stane tukaj li-
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Forde* Language Information Barvica. — Jucoal&v Bureau.)
SOJ — NOVA IDEALNA HBANA.
Soj — kaj je to? Po angleški se piše: Sov; ali to ni angleška beseda, marveč kitajska in označuje neko stročje, ki je vdomače-no na Kitajskem. Po naše bi se morda mu reklo: kitajski bob. Pravzaprav ni to nikaka nova hrana — saj tvori soj važen del kitajske in japonske hrane že od
ne dogori, ali orijentalski sladko--nedeii ček a jo, da se solnči pet et in celo kar do trideset let. Posodo strpljvo odpirajo vsak dan ■ n jo zapirajo po noči ali ko deduje. Na Japonskem izdelujejo vsako leto čez dva milijona sodov vsojeve omake.
Soj je bil prvič vpeljan v Zdru
ter samo štiri soue? Zelo dobro ino. Oni sicer nimajo niti teh šti-rih souov. Kantina pa d aje še odprta!. • .
In tako je prišlo, da sem v prvi noči na afriških tleh izpremenil en frank v pet steklenic alžirskega vina.
Steklenice so zvenele, vino je razgrelo kri.
Nekdo je potrkal na neka vrata v bližini. Izprva tiho in previdno, nato glasneje in bolj nujno.
—	To je Rdeči! Žejen je! —« ie dejal eden legionarjev. — On je zaprt.
Kakor da bi bilo to nekaj samr. '»bsebi umljivega. Vsi smo šli tja. Prav gori nad vrati, višje, kot je človek visok, je bilo malo okence, skozi Čigar omrežje se je pokazala roka, ki je držala kositreno skle-dico. Neki legionar je splezal na ramena svojega drupra. dvignilo se mu je gor steklenico, in rdeče vino je začelo teči skozi železno omrežje v kositreno skledieo. — Takoj nato se je začulo iz celice zadovoljno goltanje in cmakanje.
—	Zakaj je ta zaprt? — sem vprašal.
Taka je stvar:
Imenovali so ga Rdečega, ker je imel rdeče lase. Bil je to star legionar, ki je služil že deset le* in ki je prav dobro vdel, da ni za nič več na svetu kakor za legionarja. Kajti deset let je dolga doba. . . Ko pa je bil prestavljen v to dolgočasno vojašnico, se ga ie polastilo hrepenenje po svobodi. In nekega večera je šel doli v pristanišče, nato je zavil ob obali, izbral si je primeren arabski ribiški čoln. popolnoma ravnodušno je razbil s kamnom ključavnico, ki je držala speto verigo, potegnil je jadro ter odjadral ven na morje. Saj Španija vendar ni daleč. Po sedemnajstih ali osemnajstih urah ga je pritiral ugoden veter k španski obali. Bilo je skalnato obrežje, kjer se je izkrcal, in razen par ribičev, ni bilo žive duše \ bližini. Ribiči so se začudili možu v rdečih hlačah, dali so mu suhih rib in studenčniee. Rdeči pa si je davno pozabljeno civilno življenje pravzaprav vse lepše predstavljal. Ko pa se je nato pojavila pri ribičih neka lepa španska deklica, se mu je pa civilno življenje naenkrat zazdelo malo lepše — no, pričel se je obnašati tako, da so mu ribiči zagrozili s pestmi. Le s skrajno težavo se je rešil pred razjarjenimi ribiči v svoj čoln. — In po nadaljni hdvajsetih urah je bil spet v Oranu, ravnodušno je przeval čoln na svoje staro mesto, zmerjajoeemu Arabcu, lastniku čolna, je dal pošteno brco ter se odpravil v vojašnico, kjer je povedal poveljniku lepo zgodbico, kako je vstopil za kratek čas v čoln, da se je pa kar naenkrat pojavil močen veter, ki ga je odgnal ven na morje. Ker je častnik sam posedoval dobršen del humorja, je dobil rdecelasec samo par dni zapora.
Legionar j i so se hlastno lotili zadnje steklenice vina. Napeto sem gledal v njihove obraze, da vidim, če pojmijo kaj o tragiki tega silnega hrepenenja po svobodi, če pojmijo kaj o tragiki človeka, k! ni vedel, kaj naj počne s svobodo, katero si je tako trdo priboril.
Na njihovih obrazih ni bilo či-I tati ničesar. Moj Bog, deset let službe t Legiji tujeev,..
I san't get 'em up, I san't get 'em up, I can't get 'em up in the morning! I san't get 'em up, I san't get 'em up, I can't get 'em up at all!
Ne vstanejo vam, ne vstanejo vam, ne vstanejo vam oni zjutraj!
Meni se je zdelo, kakor da sem začaran, da le sanjam grde sanje o Legiji tujcev. Bilo je mrzlo zimsko jutro v Santiago dolini na Kubi: jaz ležim še vedno v svoji viseči mreži ter poslušam budni-co našega kavalerijskega trobentača. Še vedno sem se nahajal pr> signalnem zboru Šeste kavalerije. Da. tamkaj, prav dobro ga vidim, pri štoru poveljnikovem trobi smejo« Smilev svojo budnico. . .
Glasneje zveni trobenta. Jaz se popolnoma prebudim, se vzravnam ter začuden strmim po dvorišču malega orta pri Oranu ter gledam ljudi v rdečih hlačah, ki tekajo semintja.
Toda vendar nisem se motil: tiho zveni iz vojašnic v Oranu ameriška budnica na moja učesa!
Tri dni smo ostali v malem for-tu pri Oranu. Nato pa je pripeljal parnik zopet nove legijske rs-krute. dvajset mož. in zopet so bili večinoma Nemci. Še istega dne smo se odpeljali po železnici na prej, sto kilometrov proti jugu, v Sidi-bel-Abbes. kjer je centralni depo Tujske legije, glavni stan prvega legijskega regimenta, — "premier etranger".
Vlak, ki ni bil eden najboljših, je potreboval šess ur za to pot. Izprva smo drdrali skozi vrtove in nasade, toda kmalu so vrtovi in njive zaostale za nami in pričel je pesek. Pesek in solnee, pesek in solnce!
Na mali postaji v Sidibel-Abbes je kar mrgolelo uniform in pri izhodu je stala podčastniška patrulja, ki si je ostro ogledala vsakega civilista, če ni morda med njimi kakega legionarja. ki bi si rad otresel prav mesta Sidi-bel-Abbes s svojih čevljev.
Marširali smo v kasarno. Pot je šla skozi palmove in olivne gaje. Za nami je pridirjal omnibus, natlačen Arabcev, zavitih v svoje dolge bele burnuse. Nekje v o zadju se je svetil minaret snežno-bele mošeje. in visoko gori na malem stolpovem balkonu je stal a-rabski svečenik, ki je z glasnimi klici pozival vernike k molitvi.
pamtiveka — ali nova je za na*,! žene države leta 1804, ali še le te kajti se v zadnjih letih čim dalje kom zadnjega desetletja ga sploš-bolj vdomačuje tudi pri zapad- no sadijo v svrho olja in krme. V nih narodih, zlasti v Ameriki. Le nekaterih državah postaja ena iz-nekaj čez sto let je kar je postal med važnejših letin. Ako b? v dr-krompir tako popularna hrana, da žavi Ohio obdelovanje s>ja nada-bi danes ne vedeli, kaj bi storili ljevalo v isteim razmerju kot do-brez njega. Morda je soju usojen sedaj, bo tam sojeva letina .»a de-isti zmagoviti pohod proti pred- set let prekašala letino ovsa. sodkom kot kompirju.	I Naše gospodinje- so sevela kon-
Preobljudena Kitajska se je servativne in le počasi pripušča-morala v svoji večtisočletni zgo- j j0 soj k dostojanstvu domače hra-dovini boriti z ogromnim vpraša-j ne vkljub priporočilom strokov-njem, kako prehranjevati svoje | nja kov poljedelskega departmen-
DOMAČA ZDRAVILA
V salo«) Imam Jedilna diiava, Knajpo vo Ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča mor.
Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pilit« po brezplačni cenik, v katerem J« nakratko popisana vsaka rastlin za kaj ae rabi.
SUHO GROZDJE - DRUGI SADEŽI Halo črno grško grozdje, —
boksa 50 funtov ........ $6.50
Muškatri grozdje. —
baksa 50 funtov ........ $5.25
Črno grozdje, »elo tlelwle jajrtxle.
baksa "»0 funtov ........ $5.25
Fige v k ran čelnih, —
baksa 110 funtov ......$10.50
^rlnjeve jagode, vreča l.'tt) funt $6.50
Češplje. bnksa 2o funtov____$2-50
Blago pošiljam poštnine prosto, j mo pri suhih sadežih ui Express račun jen.
«ATH. P £ Z DIH
Box 772, City Hall 8ta. New York, N. T.
IZŠLE SO
sledeče
LISJAKOVE SKLADBE:
NA JADRANSKI OBALI, valček
rola 75e.
M1RAMAR, mazurka: .. rola 75c. OHIJSKA KKASOTICA. koračnica.
rola ali plošča 75c. VZEMI ME SEBOJ, polka; roln 75e. J AST PA ZA ENO I>EKLlCO VEM.
pesem: rola 75c.
SVETA NOČ, i K1 seru; ____rola 75c
Dobijo se tudi note za piano.
Naroča se pri:
VICTOR LISJAK,
1306 Addison Rd, near Supe.-ior Ave CLEVELAND. O.
Pišite po naš popolni cenik!
Brezplačno onim, ki trpe
Vsled mrzlice ill nadllhe. j je 103 najboljših in najnovejših
pesmi e notami
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo * * PESMARICA GLAZBENH MATICE" Za Atiri moške glasove Uredil Matej Hubad Rnjiffa ima 296 strani, ter rsebu-
Brezplačna poskuinja metode, katero mo- j re vsak rabiti brez nepriiikein izgube Časa,
Imamo način, kako kontrolirati niduhr , leMmo, da poskusite na nai račun. Nlf ae de, ako je to te dolga bolezen, ali pe < se Je pojavila Se-le pred kratkim.ako Je senena mrzlica ali pa kronična naduha, naroČiti morate brezplačno poskulnjo na* lega načina. Na to m ne sleda, v kaki
Cena t poštnino |3.00 "OLAS NARODA"
-O r»oi-tl«*T>Wt Rt N>W York N
njih sestradali. Posledica tega je ( pripravljati kakih osemdeset vrst bila. da so Kitajci tekom 3000 let raznih jedi. zaeenši od juhe do razvili jako umno dijeto. pri ka-1 zadnjeka namizka. Zdi se. da ima teri ima vsaka najmanjša hrana' «nj dolgo borbo pred seboj, pred-največjo hranilno vrednost- lz-\no si pribori spletno priznanj* kuSnja in sila je naučila Kitajce. Potolaži pa naj se z usodo nekdaj (lasi niso nič znali o modemi vedi, \zanicevanega krompirja, ki pr. jo ki nam razlaga, koliko hranilne j bilo treba prejšnjim generacijam vrednosti je v vsakem živežu in takorekoč siliti v usta, predno so kake snovi potrebuje naše telo. |Se iju<1je k njemu privadili — pa
Zlasti so bili Kitajci v stanu še kako! preživljati se akoraj brez mesa ] in mleka. Pri nas v Ameriki je meso glavui del hrane Ln zelenjava je le postranska. Pri Kitajcih je to ravno narobe in meso igra \
prebivalce, dat nebi miljoni izmed 11 a, ki trdijo, da se iz njega daje	^ffJi^rS
mralica. nai način vam bo takoj pumajrai
Posebno Selimo poalatl onim, ki se na- . hajajo navidez v obupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija. dimi. "patenti- \ rano kajenje"Itd., želimo pokazati vsakomur, d« je ta novi način določen davsta- > ▼f vsako težko dihanje, vse hropenje le vse straSne napade takoj.
Ta brezplačna ponudba Je prevafna. da t bi Jo zanemaril!. Pilite sedaj ter Jo takoj pričnite. Ne poAljtte denarja. Pošljite kupon utBM, Niti poStnlne ne plačate.
BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON.
FROXTIER ASTHMA CO..Room 2<>1B Mlacara sad Hadaon St».' Buffalo. N. V. PoSljlte proito nosku«-!« TtVin nifHnii-
(Dalje prihodnjič.j
Sever ova z d ro vila v*c1r/ujejo
za r^ i v j t v družinah
KAŠELJ
ja vendar neprijeten znak m se ga
na sme zanemarjati. Uživaj ta
SEVERAL COUGH BALSAM,
kateri olajša kafejj ta odvrni mnogo
trpljenja. J« ravno tak dober za odrasla kakor za otroka.
Cana t6 in 50 cantov.
Vprašajte po lekarnah.
GOLO AND GRIP TAKSI«
zoper prehlad, gripo In sa pn glavoboli v slad f ' '
kitajski kuhinji več ali manj le vlogo prikuhe. Z rezani koščki govedine vali svinjine, vmešani "chop suey", ali par drobtin ku-retine na vrhu dajejo človeku iluzijo mesne jedi. In s tem, da Kitajci jedo poganjajoča zrna. dobivajo iz hrane one vitamine, ki so potrebni za zdravo hrano in ki jih mi pogrešamo v naših žitnih jedeh.
Glavna težkoča vegetarijanske hrane je dobivati iz nje zadostno količino in raznovrstnost proteji-na; protejina oziroma beljakovina je — kakor znano — najbistvenejši del vsake hrane. Fižol in grah sta med rastlinami najbogatejša na protejinah, ali jih nimata niti toliko niti take vrste, kakor jih imamo v mesu in drugih živinskih produktih in kakor jih potrebujemo za ustroj sn-ojih mišic.
Imamo pa izjeme proti temu pravilu, in ta izjema je — soj ali kitajski bob. V njem ni srobovine. pač pa 30 do 45 odsto protejina 'n 18 do 24 ndsto olja. Iz tega je raizvidno, da je soj {»lede hranilm vrednosti podoben mesu. ker jv bogat na masti in protejini in je brez škroba. Kar je še bolj čudno, je okolščina, da sojev bob vsebuje tucat protejinskih sestavin, ki so enake kot one v mleku. In zares se iz soja napravlja neko "rastlinsko mleko", kakor tudi skuta in sir. Te-le jedi tvorijo važen del hrane Kitajcev in Japoncev. ki se vzdržujejo mesnih jedi. bodisi ker so budisti po veri ali ker so .siromašni. S tem, da "molzejo" »ojeve bobe, dobivajo desetkrat več mlečne hrane za oral zemlje, kot da bi tam pasli živino. Italijanski zdravniki, ki so tekom vojne rabili sojevo (mleko za prehrano dojenčkov, so izjavili, da so deteta v mnogih slučajih prenašala sojevo mleko še raj-še kot kravje.
Sojevo mleko se ni še vdoma-čilo pri nas, ali oni. ki radi pohajajo kitajske restavracije — Chop Suey — so se privadili k okusu rjave, omake, ki jo tam servirajo v mali stekleničiei in ki se rabi za zabeljenje riža. Izgleda in ima okus kot kak mesni ekstrakt in zares mu je enaka po sestavi m hranilni vrednosti. Ali nič mesa ni v njej, marveč je to sojeva omaka — shovu, — ki je produkt dolge fermentacije in dozorevanja nefei zmesi sojevih bobov In nasoljene pšenice- Čim dalje traja to dozorevanje, tem boljši je produkt. Šest mesecev ali leto dni utegne zadostovati, dokler omaka
i Poper pridelujejo r glavnem na ! Malajskem polotoko, c:met jia Cejlonu. ginger v Južni Ameriki, zapadni Afriki in Indiji. Vaniljo pa pridelujejo v glavnem na indijskih otokih.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo sa dovolj^;, da oglašujejo v listu "Glas Naroda" 8 teta bort« ustregli vsem
<7Dr*v» '4Glas Narodu'
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Sporočam smodnikom, prijateljem in znancem, da nam je nemila smrt iztrgala edino hčerko
IVANKO.
Xasrtvna inflncnca ji je zapu-tila ka! š nepoznane bolezni, s katero se j^ sirota borila celih 5 let. hI 10. decembra 11)18 do IS. decembra 1923. Rojena je bila 16. maja 1911 v little Falls. N. Y. Po-rresb se je vrši! ob obilni udeležbi 10. decembra 1923 po civilnem obedu na Iilvergreen pokopališču v Dciroitu. Mich.
Xaj*.K n*-jša hvala mojima abra-■ orna Charley in Cyril za krasna . enea in ker sta nam bila v pomoč "n tolaž:l>o v letih bolezni. Lepa ivala družini Joc Mrzlikar v Lit-le Falls, N. Y., za krasni venec in irzojavio swalje. Lepa hvala Iruziiii Joe Božieh za krasni ve-ie-\ posebno pa itrs. Fanny Bo-'.ieli za govor iu trud, ki ga je ime-a s tein. da je poskrbela za de-:lice, katere so nosile krsto in ven-•e. Hvala Mr. A. Kohlbesenu za jrovorr ob mrtvaškem odru fax od-.»rt^m grobu. Lepa hvala za ven- j •e, katere so darovale ran j ki v j '.adnji pozdrav družine: Mr. Ant. I Ti shier, Mr. J. VTihtelich, Mr. M. j ^koda, Mr. C. Perusek st., Mr. C. I ^erušek ml., Mr. B. Travnikar, i Mr. J. Travnikar. Mr. L. Uhan,' Vir. l>. Hubt>er, Mr. A Škofic, Mr. C. S tiri ar. Mr. J. Saaikai-, Mr. F. Trampu«, Mr. V. Kenich, Mr. J. Ki-anc, ^Ir. A. Kiu-jakov, Mr, F. Paulieh, Mr. A. Maver, Mr. A F'oznich, Mr. F. VihteLich, Mr. L. i5odobnikar in Mr. M. Klopčič. Hvala tudi Mr. F. Kristan, Mr. A. Vidmar, Misa Am. Ogr'me, Miss An t. Vihtclich, Miss Am. Knez in Miss F. Po2nich. Lepa hvala tudi društvu št. 121 SNPJ., kakor tudi vsem, ki dali avtomobili, ter vsem, ki so spremtili ranjko k zadnjemu pofitkn. Ti na, ncpozabljena hčerka:
Zapustila si nas v mladosti nežni,
Tmjevo pot si končala, Saj blag počitek po borbi hudi Mati zemlja ti bo dala.
Iz srede naše smrt je neizprosna
Življenje vzela ti mlado; V srcih naših zapuščena rana Ozdravljena nikdar ne bo.
Žalujoči ostali: Frank in Ivana Oabrovsek,
Frsnkie, bratec. T>fctfip?n Ittioh;,'23. dcc. 1923. 1772« Oakland Ave.
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite naj boljša prenočišča in boste najbolj postrexeni
Oista Bobo s eno ali dvema posteljima Prostor sa <50 oseb. Domača kuhinja. Najnižja cana.
AUGUST BACH, S3 Greenwich St^ New York
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV
po znižani ceni
Kako sem se ja* likal Spisal Jakob AleSovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
11.00
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovee.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani.	f§
Prihajal. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam ta slika ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo »•esnobo in težtvami ter nam predočnje ljnd«tfv«» e-ni^no tako. kakrftnn je
&n)ig* vsebuje 157 mran,	**
Juan Miseria. SpisaJ P. L Coloma
Zelo zanimiva, iz ipanskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	.ff
Ne ▼ Ameriko. Spisal Jakob AleSovec.
Povest Slovencem ▼ pouk. Po resničnih dogod-Mstavljea. Vsebuje 239 strani,	M
Darovana. Spisal Alojzij DostaL
Zgodovinska povest is dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr. idanstvom in poganstvom pri starih Slovanih Vsebuje 149 strani.	||
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dn* v življenje slovenskega ljudstva ter m zlasti odlikuj« po živo in resnično slikanih domačih značajih. » Vsebuje 231 strani,	j§
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewiez. Dve značilni povesti is ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	AM
Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj ""n opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čeln jim kmečki kralj Matija Gnbee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graJč&ke in juna-iko umirali mučeniike imrtL
Vsebuje 878 strani,	ff
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt SU New York
GLAS NARODA, 27. DEC. 1923
s
MARIJINA POVEST I
,'Socijalizem in komunizem pri žuželkah,
Bpizal JEAJT BAMEAU.
|Za vse socijalistiene dražbe pri ^ i žuželkah je zelo karakteristična | j neobičajna specijalizacija p^sam-Sjnih skupin ali kast. Ta specijaliza-
kaj je to drugega, nego posledica specijalizacije v eni stroki? Prenaporno fizično delo na račun in-teltkeualne zmožnosti je specializacija v drugi smeri. Taka speei-jalizacija je še bolj škodljiva kakor spec i jalizacija razuma. Ona pretvarja fizično krepkega člove-
_ ,(J<1 _ ... .	~	B c) ja vpliva na ves orgamzec spe-
Za "Glas Naroda priredil J. T.	3* •• i- !	, , , , . '
yiiiwuw.	J eijalistov. Čebele delavne je lah-
W^^WJFMWM'JT^WWWJKWMWWM'JIWWWyJWM&yWK&Bm^	matiee ali troti že po
jj	J zunanjosti. Kakor sem že o^icnil.
(Nadaljevanje.)	.nahajamo pri čebelah-delavkah ka bodisi v molčečo in malo raz-
—	Oče, za božjo voljo, kaj vam je! 'splošno tudi degeneracijo spolnih	vito žival, ali pa v poslušno oro l ant. če bi vedel, kako težko mi je, bi ti bilo jasno. Ciprijan ("rganov. Mravlja-vojščak se zelo	d;'e, v lutko, ki jo je mogoče primi-, uničuj«-. Zgstn.n (^iprijana .se naša lastnina kruši. Iludič ga je razlikuje po svoji konstrukciji od	siliti, da dela karkoli: danes obsedel- Strašne dolgov«- dela. Le pomisli, petdeset t-isoč frankov je mravlje-delavke- Mravlja-delavka	viti protirevolucijonarje, jutri pa že p gnal po grlu. Petdeset tisoč frankov — to ni malenkost. Ži-fse razlikuje o<l samca ali samice,	delati židovske poboje ali ubijati va diiša ga ne more ustaviti razen tebe. i Iz tega sledi, da sloni organizaci- j zdravnike in inteligenco, k: je žr-
—	da/, f .faz, da bi ga mogel?	;a družbe na načelu razdelitve de- tvovala svoje življenje narodu Jernej. Ilog mi je priča, da mi poka srce, ko ti to pripove-1!a lu si<*er prisiljenega dela, ki J (kakor se je to neštetokrat doga-
duj« m. Pri tvojem bratu *em bil v Parizu in kar sem tain videl ha označuje vsakega člana družbe kot jalo v času ruske revolucije). Poizvedel. me je fxitnldo v domnevi, da edinole ti lahko rešiš doma- izrazito usposobljenega za svoj n , eijali zem ho<~e ustvariti kleni
no
ROY-AL MAIL
Pooblaieena parobrodna črta od Jugoslovanske vlsds Neposredna aluiba med New Yorkom In Hamburgom Cherbourgom in Southamptonom
"OHIO"	"ORCA"
"ORODNA"	"ORBITA"
TI parallel so v vseh ozlrih novi ln moderni. Priljubljeni so prekooleanslcim potnikom ter so slavni vsled svojih privlačnih naprav, irborne službe, ln kar Je najvažnejše vsled udobnosU. -
Ulj ud ni strežniki nosijo na bele pogrnjene mize dobre, okusne in zadostne obede. Posebna pozornost Je posvečena ženskam ln otrokom. Za podrobnosti vprafiajte agenta v va-eili mestu ali pa pri:
'0YAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
-a BROADWAY_NEW YORK. N. Y
Neznan utopljenec.
Dne 2"». novembra po p .tegnili z K Ike truplo nepoznanega u-t( p'j. -nca srednje, m<-čne p starve, >'- j;* biln zvezano okolu pasu Lu rok z močno vrvjo.
čijo. Ciprijan >»• strašno jezi .ker sem posestvo prepisal nate. Zato str°ko. Individum je, docela pod-, družbo, individualnem pa ideal- j je S"l v Pariz, napravil je d«»lgove ter jih oo <lelal toliko časa da vržcn družbi. On je popolnoma iz- | nega človeka. Le ona družba jej
nas bo ^pravil na beraško palico. Da ga dobimo nazaj sem, pa ne|?inil- Individum se je spremenil kaže drugega kot da mu damo stare pravice. Sedaj menda razumeš. v otroka, v navaden vijak ogrom-zakaj sem ti to s tako težavo povedal. To bi moral storiti že prej. I ne"a skupnega organizma. Se lokaj t ;t>.a naj gre tako kot je šlo dosedaj, nam bo boben zapel, j Taka družba je slična veliki Na siara leta b«>va morala iti z materjo v sirotišnico. Oh, kako bi tvornici, kjer vsakdo opravlja svo-bili zadovoljni naši sovražniki in zavistne«. Pokojni Bruskali bi j ~'e posebno delo. To specijalno de-se pa v grobeh obračali .če bi veleli, da gospmlarijo tujci v nji- ^an za dnem in od pokolenja hovem domu. Jaz sem si mislil: Jernej je pameten in priden fant' zapušča sledove na vsej konstruk-in zemljo ljubi tako k..t j«» ljubim jaz. Če mu bom povedal, kar -'j* specijalistov. Oni organi in de-Ciprijan zahteva, bo izprevidel ter nas bo rešil. Jernej, ali mi lah-M: telesa, ki so potrebni za speci-ko odpustiš te trde besede?	! jelno delo, se razvijajo z vajo.
Oče, \i me ne smete prositi odpuščanja — je rekel mladenič Drugi pa. ki ne delajo, polagoma
fslabe in okrnejo. Zato tudi opažamo povsod pri specijalizaciji. da se nekateri organi enostransko razvijajo na račun drugih. Posledica vsoke specijalizacije je atro-toda, če ti ni |	splošen naravni zakon.
Povsod, kjer je družabna organizacija zgrajena na načelih de-
ter do ušes zardel.
- Torej hočeš ostati mlajši ter se preseliti na pristavo v
Bar d os ?
—	Jaz ne smein odločevati. Vi ste gospodar vsega.
—	Seveda. Ker je Ciprijan prvorojenec, mu je Bog prisodil prvenstvo. V Bordo sva sicer z matero .sklenila pretežko.
—	Jaz bom storil vse, da bom rešil domačijo.	"
—	\\se bomo izgubili, če se tvoj brat kmalu ne vrne.	! la, nahajamo tako specijalizacijo -— Pa mu pišite, oče, naj pride. j individumov, ki spadajo v organi-
—	Moj sin, moj sin — je vzkliknil stari Bruskal, razkrilil ro- j zaeijo v samotnem organizmu. Vse da bi hotel objeti vse svoje njive in travnike, ga objel terlccli°e in živci, ki tvorijo organi-
tisnil k sebi.	I zem. predstavljajo prave speeija-
ke
tranje Brusk litev 1» ie
v se za c
»tarec
-	No,
-	Veš
- Saj sem vedel, — je nadaljeval, in gl^s se mu je tresel no- 1 iste- Mišice, živci in celice, vse to ginjenoti. — Vedel sem, da se v tebi ne motim. Ti si praviP0 specijallsti, pri katerih se je nI. Bog ti bo pjačal. kar si storil zame- ln če bo moja mo- razvila ena lasinoist na račun vseh
is 1 išana, ti bo zemlja v Bardo.su desetero rodila. _ Čakaj, [ ^talih. Taka specializacija je brez
nekaj sem pozabil. Ciprijan je tudi nekaj govoril — in na-*(*voma koristna za ves orga-iije ima prav ...	| nizem, in vso družbo, ker je ona
r— Kaj je š< govorili	; vzrok večje sile, trpežnosti in pro-
—	Kaj pa ie zahteva? — je vprašal Jernej nekoliko vzne.j ^tivnosti dotienega organizma, inirj. u. : Dasi koristna za organizem kot
_ S|..1P ♦ t L u .	i«.	t,	•	i	! celoto, je pa obenem na škodo
>[\ar je laka: t iprijan je jako jezen, ker se je zaroka raz-:	. ,	, .
firtM i'.i .r, ..^i.-.r, Mu^ii.	„ i , , j - , - - vsem in<livi<iumom. ki so elam te
una. Ves, gospodi.no .Marijo je jako rad imel. In sedaj hoče, m	- . r..
aedaj hoče	I or?anizacie. Škodljiva je za orga-
«** začel j* cljati ter ni mogel nadaljevati.	I nizCm zlaSti 7Ato' ker ^ vedl10
kaj hoče? - ga je podžigal Jernej.	iT*?* Z iZ?"h0	Tn"
J« mej, če si se že enkrat odrekel posestvu, bi se tudi' dlVKium	skaPnosti in
lahko	se srremm.ia. kakor že omenjeno.
-'Kaj, - je vprašal fant in smrtno prebledel.	V ™]hcn v,Jak
—	Pri miru j>usti tLsto tvojo Marijo • . .
—	Marijo? Ne, tega pa ne morem.
—	Pa si rekel, da ti je domačija tako pri srcu? Saj mi je. Toda Marije ne pustim. Za ves-vet ne. Rajši
umrem.
—	Nikar ne pretiravaj, Jernej.
—	Jaz ničesar ne pretiravam. Resnico, sveto resnico govorim. Rad se odpovem domačiji, gospodični Mariji pa nikdar ne.
—	Boš pa kako drugo dobil. Deset na vsak prst, če jih hočeš.
—	Ne. Nikdar ne bom druge ljubil.
—	Tako pravi vsak, ki jo toliko star, kot ti. Potem, ko pride elo\«ik k pameti . . .
—	Prosini VH.s, oče, nobene besedo več. Prehudo mi je • . ,
—	Toda jaz moram govoriti s teboj o tem. Sporazumeti se morava v tem odru. Ne kaže drugače. Sicer bo o«>tal Ciprijan v Pariz.ii, in d< ma<'ija bo »!a rako«n žvižgat. Ravno prej si pa rekel, da ti je domačijo vse na svetu.
—	Da. re* mi je. Ljubim domačijo, ljubim pa tudi gospodično Marijo. In če mislim, da bi moral gospodično Marijo še enkrat izgubili, rajši izgubim vse drugo kot pa njo.
—	Tudi očetovo hišo?
—	Oprostite mi. oče, — je vzkliknil Jernej, in solze so ga zalile.
BruskaJ je dvignil roko kot da bi hotel vreči strelo v svojega sina.
—	Ti prokleta kmečka trma — je vzklikn'1 jezno. — Torej pariško punce ti je zmešalo glavo. Po par letih boš drugače go I^a tudi individualizem osvoboditi >oril. Po par letih se ne bosta več goiobčkala.	I in emancipirati človeka Ne človek
—	Jaz ze več let mislim nanjo in ne bom nikdar mislil n;. !mora biti orodje družbe, nego kako drugo. O tem a»em trdno prepričan, mi Ikj enkrat udarila zadnja ura.
dobra, ki podpira harmonični razvoj in srečo človeške individualnost i.
Ta težnja za imlividualizmom. za osiguranjem lastne individualnosti je globoko vkoreninjena v človeški narav'. Hrepenenje po privatni lastnini je samo izraz te težnje, kajti nič ne varuje posam-nika in njegovega potomstva pred zunanjimi nevarnostmi tako, kakor prvatna lastnina. In v tem ie bržkone glavni vzrok, da so se vsi poskusi soeijaPstične organizacije povsod izjalovili. Človek in žuželka. On se more sprijazniti z umorom lastne individualnosti niti v tem slučaju, ako se to vrši v imenu višjih interesov družbe in države Človeku je potrebna taka organizaenja, ki bi ga pretvorila ne v ozkosrčnega specialist a z okrknjenimi organi, nego bi mu dala možnost, da harmonično razvije svoje sile in sposobnosti za dosego višjih idealov.
AOVEWTI*« IW ".4LAI NA«nOA*>
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
T^ DOB Je namenjen potovati v stari kraj, je iotrebno, da je natančno poučen o potnih n«t<h, prtljagi in drtigib stvareh.
Pojasnila, ki vam jih samoremo dati vsled naše dolgoletne izkuSnje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III razredu.
Tudi oni ki Be niso amerLSkJ državljani, morejo potovati v star! kraj na obisk, toda potrebno je, ds se povrnejo tekom Šestih mesecev In
so pripuSčenl brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor iell dobiti sorodnika aH svojca iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6426 novih priseljencev.
Za potne stroSke Izplačuje po' na Bern naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
83 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranska banka.
Tak o torej vidimo, da socijaii-stični red. ki se mnogifh zdi ideal za vse človeštvo, že davno eksisti-ra pri žuželkah. Vidimo, da je ta red res ustanovil zelo mogočne organizacije. Mravlja vseh vrst. te majhne slabotne žuželke predstavljajo v družabni c-rganizaciji tako ogromno silo. da se ji ne more zoperstaviti velika žival in tudi človek je včasih proti njim brez moči. V južnih krajih so mravelj boje ljudje in zveri. Kadar pri-idejo potujoče mravlj do kakšne vasi. vse prebivalstvo zbeži in popusti svoje imetje njim.
Zdaj, ko stopimo na pragu novega sveta, se odpirate pred človeštvom dve poti. Ena pot vodi k soeijalizamu in kolektivizmu, k odpravi privatne lastnine in ustanovitvi socijalifctičnih zadrug z vsemi onimi posledicami, ki jih nahajamo danes v SQeijalisticnih .družbah žuželke, t. j. k popolni podvrženosti individuma družbi.
Podobno kakor anarhizem sku-
■	llll.llll J > c. J	w
kot sem prepričan, da (lnižba <^odje človeka. Ne smemo
j pozabiti, da je tudi v sedanji kul-
živl.
Niliče lie more ljubiti ženske v.-.e'
i turni družbi (ne tako popolni.
Grpartja. Ljubezen je samo za preganjanje dolgega čaisa. In zastran naclfrane pariške punčare boš žrtvoval očeta, mater in dom * Mislil sem, da si pameten človek, pa si »eraa Roke je .-kler.il na hrbtu ter povspešil korake. — Taka trma, taka trma — je mrmral.
j kakor je socialistična družba) j človeška osebnost že precej stisnje • na in popačena. Tudi tu imamo »' ~ i	sicer prikrito in prisi-
( e ]> 1 j'jrno specijalizacijo. Eni se roda ozna živina in se morajo
—	Fant, nikar ne čvekaj!
—	O, oče!
—	Tako
j«- na svetu in nič drugače. In jaz nisem vzrok, če je tako. Ko si bil v Bordo, si dosti čital, in bukve so ti zmedle j
met. Ko boi sta štirideset ali petdeset let, boš spoznal, da je lju-'J* 1
hi • i -	i •	•	..	i KaKor
■ezen velika s.eparua. Ljubezen ie samo za rxreiranianie dolfreca I	,	._ .
j vse življenje pečati s fizičnim delom. drugi pa se rode v inteligentnih družinah in poznajo vse življenje samo ineligentno delo. . Toda prva kafcor druga speci-Nt mu šlo V glavo, kako .e je mogel Jernej hipoma odpove- jalizacija je v škodo človeški in-dati vsej domačiji- punci i« za ves svet ne.	dividualnosti. Obe spremljajo re-
—	Kmečka trma, kmečka trma!	gresivni pojavi. Naša kulturna Naenkrat se je pa obrnil, pogledal Jerneja kot da bi ga ho- družba nudi dovolj primerov za
tel z očmi prodreti ter okorno vprašal:	take regresivne pojave. Oslabljen
Torej nočeš t	vid, izpadanje zob in las, nevra-
Tpda,' oče . . .	jstenija in neprirojena fizična sla-
bost in onemoglost, tako znaeihii pojavi pri inteligentne*! poklicu,
(Dalj« prihodnjič.)
Izšel je
"Slovensko -Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnog'o koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLO VENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE JDANES. Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.

Mretanje parnikov - Shipping News
bi v
i
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
L Nk dan; 2. re* oženil bi se; 3. Kazen? 4. Kmečka pasem; 6. Vasovalec; 6. Na trgtf; 7. Pesem o beli hlfild; 8. Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; 11. Še ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, pnlnčlce; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila: 10. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pa-»tlr^ek; 1». Rožmarin; 20. Orlrrica: 21. Prošnja; 22. Imel «em ljubi dve; 23. Danici: 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro"a. 27. Hercegovska; 28. ljubezen in pomlad; 29. Kožica i t-lavul j; 30. Nafia zvezda; 31. Lahko noC; 82. Pod noč; 33. Kaj bi te j.raSal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami: 37. Vabilo; 38. DsliSi nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barflca; 43. Oblaček: 44. Utopljenka; 45. Po trk nil na okno; 46. Glaa Grobova : 47. Katrlca; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jas bi rad rn-de«h rož; 50. Zdravica; 51. V mraku; 52. T>epa naSa domovina ; 53. Vljrred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj a tak ialostca; 56. Slanica; 57. Oj. te mlinar; 58. Pojdam ▼ rate; 59. Slovenač, Srb. Hrrat; 60. N«Sa zvezda; 61 V Hlovo; 62. I>-SUbljenl cvet; 63. Sanak spava; 64. G'ejte. kako umira pra-Tiftal; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj. 67. Hoy Sioveni. 71. Uo-movmi; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikov« pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko. Frankopanka; 80. Sto Cutis, Srbine tužni?; 81. Pobratimija; 82. PomUd in Jesen: 84. V tihi noči. 85. Milica; 86, Njoj; 87. NJejta ni; 88. Pod oknora: 89. Prva ljubezen; 90. T^ihko noč; 91. Pri oknu aVa mclCe slonela: 92. Strunam: 93. Slovo; 04; Strunam; 95. Pro-inju; 96. V ljubem si ostala kraji; »7. Pod oknom; 98. Ljo-bezen in pomlad; 99. Lahko noč; 100. Raztanek; 101. Si tuje; 102. Tun, gdje itojl; 103. Preljm.
Cena s poštnino $3.
"GLAS NARODA'
Cortlandt Street
29. decembra:
Canopc, Ciherbourg. Hamburg; La Sa-voie, Havre; America, Cherbourg, Bremen; New Amsterdam, Boulogne.
2.	januarja:
Pres. Monroe, Cherbourg.
3.	januarja: Mount "Clay, Hamburg; Sierra Ventajia, Bremen.
5.	Januarja:
Aquitania, Cherbourg; Columbus. Bremen.
6.	Januarja:
Orduna, Cherbourg, Biemen.
8.	januarja:
Duiho, (Jenoa; Bremen. Bremen.
9.	januarja:
Rochambtau. Havre; Gothland, Cherbourg.
10. januarja:
Albert BalMn. Hamburg; Mlnnekahda. Cherbourg. Hamburg.
12. Januarja:
Majestic. Cherbourg: George VTashlng-ton. Cherbourg. Bremen.
16. januarja:
Pres. Wilson. Trst; Paris. Havre; Pres Van Rureu. Cherbourg.
ANCMOR
ALI NAMERAVATE DOBITI ROJA. KE V AMERIKO?
«426 JUGOSLOVANOV BO LETOS PRIŠLO V DEŽELO.
Naj Cunard protra pomaga Vafiim rojakom, da dobijo liste, vlzlranja ter 1im da potrebna navodila, ki bo potrebna za potovanje v Ameriko.
Vse potnike spremljajo do pamika družblnl uradniki brez kakega, posebnega doplačila. Potnikom, ki imajo Cunardove vozne listke, nikdar ni treba Čakati, ker odpluje iz Kvrope večkrat v tednu kak parr.ik te črte.
Vozni listki Cunard proge so veljavni za najhitrejše parnike na svetu.
Za radaljna pojasnila se obrnit« na naSega mestnega agenta.
17. Januarja:
Suffren, Havre; Thuringla, Hamburg, Mongolia, Cherbourg; Muenchen, Bremen.
19. januarja:
Antonia, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen; Conte Verde, Genoa.
22.	Januarja:
Derfflinger, Bremen.
23.	januarja:
Pres. Polk, Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg. Hamburg.
24.	januarja:
Deutachland, Hamburg.
26. januarja:
Aquitania. Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen; Vt-endara, Boulogne; Torek. Bremen.
29.	Januarja: Colombo. Genoa.
30.	januarja:
Clii ca go, Havre; Stuttgart, Bremen.
31.	januarja:
CI^ve!an<l. Cherbourg, Hamburg.
V Jugoslavijo v 9 dneh. ||
Vsako scLcto cdplnje eoen mortkik »eliV.no* j^j
AQUITANIA.............46.6/4 ton
MAURETANIA .......... 30,704 ton«
BERENGARIA .......... £>2,022 ton
RazkoSne kabine 3. razreda z 2-4-6 posteljami. r*rekrast:e jedilnice, kadil nice in počivališča. Pokrit krov za fie-tanje. Domačakuhinja. I»omača udobnost. Brezskrbnost. Nakaznice denarja potom Cunard, lx-plačljive v Jugoslaviji hitro, sigurno zaupno. Za karte in nasvete vprašajte pri najbližjem agentu v svojem kraju.
CUNARD ANCHOR LINE
[PSUUMŽJN
■""eiaxavnoit v Ju£oaIarjj0V
Edino uir»ktno »pomladno odplutja
Otvoritvene vožnja zoice^B MARTHA WASHINGTON — 23. dec. PRESIDENTE WILSON — 16. Jan.
v Dubrovnik aH Trat. Zeleznfna v notranjost zmerna. Nobenih vf-ze>ev. Vprafiajte pri bližnjem »centu ali pri PHELPS BROS. & CO^ 2 West St.. N. Y.
Iv je jo JANEZ DOBNIKAR? Doma ji' ^oljčtn nad Š-kofjo loko. i L^ta 1017. jc bil tie v Butte, ^If>nt., potem pa ne veni vev za njegov naslov. Prosim cenjene rojake, «~e kdo ve, da mi poroča, za kar bom hvaležna, ali naj se pa sam oglasi. — Mary G-;>sar, j 913 — ]0th St., Denver, Colo.
_(26-28—12)_I
Ravi bi izvedel, kje so nahaja FRANC F1STER, rojen na Ov-šišah, p. P od na rt na G oren j-skeTii. V Ameriki je pri-bližno | —4 leta. Ako kateri rojakov veza njegov naslov, naj mi bla^o- ' voli naznaniti, ali naj se sam javi. — Rudolph Finžgar, e o Wilar, 316 W. 45. St., New York Citu.	(26-28—12 i i
Rada bi izvedela za nns'ov ANTONA VlOir. ker mu imam nekaj važnega poročati. Prosim cenjene rojake, ee kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi. — Valerie Fidel, 154m II dines St . Cleveland, O.
KJE STA?
JO.SIP KOŠMKKL.J iz Ix«':ega Potoka in IVAN IJRAN1 SE Ivi iz Cerknice. Zadnji naslov je bil: Ii'»x 53."», Riehwood, W. Va.
Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., New York City.
BVVSfiflAftAftftflB^l
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. Ceng, s" poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH PA
■DIN! BLtVKNIK* tOVGNZČl ZDRAVNIK trscuALirr soixin MLEZNI.
Msja	« ]« c«ravii*nj* akutoia In kronXnih »ciasni. Ja* fS-^Ji-A
■am k* zdravim nad B M Ur Imun akuinja v mh Dolaznin In k tr znam dovtniko, a »to va* mor*«« Nfoinoma raxumatl (t* *#ean«t« vato bo!«x*n, ia va« ozdravim In vrnam moč In adravja. Skal ta la« —m
•rMobll voMbnc akuinj«« prt ozdravljanju molkih bolezni. 2i';o m marat«
|MMinama sanaatl na stana, moja akrft pa ja, da vaa »opoJnam« mzšn-*iir. Na otlatajto, ampak pri a its iimpraj«,
Jaa. avdravlm saatrupljano kri, maauija In lisa a« ftalaau. btfanl v arfd. f«. aaOarj« la*, t>oi«Cln« v kootoft, atarorana; calabo4oatiklv«n« ln boloanl v miAic JUtadl&abk <«trah. žalcdcu, rmonlee ravmatlzam. katar; zlata lila, itiduk* lu
•radna ura: T vanadaljak: ara4o m paU% od I. dcyeMBa do I. poaoJdat!
v torok. «*trtok la sobota o« t dopoižM a« I.	v a«<«Uaa Ia
{tračno* od It. dopo?da« id ft papaJdaa,
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
Prave glasne Victor NOVE gramofonske Slovenske
plošče smo dobili v zalogo, l^* Vse po 75c. Za poštnino pošljite 35c.
69698 SVETI VEČER, Tet j«
TIHA NOČ SVETA NOČ.
Go«lfca
72429 ANGEL SVETI Z NEBES DOLI.
Petje
KRŠČENICI, Tetj« 73823 POD DVOJNIM ORLOM. —
Koračnica. Sousa Godha PODAJ ROKO PREKO. MORJA, Kora/nl<a, Sousa Godba 77119 LJUBIM TE, Valček
Novi X aro nI Kvartet BLI&ČEČE OČI. Polka —
L. H like Godba 73608 MILA MATI, Polka. —
Vesela godba VERONIKA Valček. —
Vesela godha 73688 SVETOVNI MIR, Koračnica. — Victor godba DVA KANARČKA. Polka. —
Victor godba	_
KO JAKI! Božič je tols&j, naročite plošče takoj dokler jih imamo. Mi smo edini 81ovenci v celi Ameriki ko iTnamo direktno zvezo z Victor tovarno za prave glasne Victor gramofone in plošče. IVAN PAJK, VICTOR DEALER, 24 Mam St, CONEMAUGH, PA.
77166 UBOGA DEKLE. Koračnica — Dunajska sodba DUNAJSKI FANTIČ, Koračnica Dunajska, godba
77165 Za DOM IN BRATE, Koračnica.
Sokolska godba ADELA, Polka. —
Sokolskn. godba
73976 BARBARA POLKA, —
P. Rsner'* godba
„ MILJONARJEVA POLKA, —
■p. Rantr'a godba 73957 VAŠKA KRČMA. Polka, —
Victor jrodba
LOVEC Polka, — Victor sodba
72321 ŠTAJERSKI VALČEK. —
Fina godba POMLADANSKI DAN, Polka,— Fina godba
Stidt •
___