St- 167.
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah fn praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
P«sttmi£tie SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OQLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-3*&nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo v Trstu.
Trst, v sredo 18. Junija 1913,
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Tečaj XXXVIII
,V edinosti je moč
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-
ročbe brfz doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Itrošamt na n«d»ljako Izdanja ,,EDINOSTI" at*n«: sa o»lo lato Kron 5*30, za pol Ista Kron 2 0O.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ae vračajo. Naročnino oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni doai) Izdajatelj in odgovrrni urednik ŠTEFAN godina. Lastnik konsorcij li.->t& „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinoat*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20.
Po3tno-hranllnUnl račun Stev. 841-652. TELEFON It 11-57.
Odbor političega društva „Edinosti" |e prejel od dosedanjega uglednega okoličanskega poslanca, gosp. Josipa Pertota, učittlja v pokoju, ki ga ie nameravalo na željo mnogih volilcev 111. okoličanskega okraja zopet kandidirati pri sedanjih občinskih volitvah, nastopno
izjavo s
Vsi narodno zavedni zaupniki In volilci tretjega okoličanskega okraja, sprejmite s tega mesta, za zopetno zaupanje, ki ml ga izkazujete s proglasitvijo za kandidata pri sedanjih volitvah, mojo prav prisrčno zahvalo 1
Nepovoljno zdravje mi ne dopušča sedaj sprejeti te častne in važne službe, a priporočam Vam, Častiti volilci, na moje mesto čilega in delavnega moža okoličana, čegar ime proglasi med drugimi zastopniki politično društvo „Edinost".
Častiti volilci, vsi složni v službi naroda za sijajno zmago na vsej črti naše okolice !
Hvala Vam še enkrat I
Z okoličanskim pozdravom: „Okolica naša" 1	Josip Pertot
narodni zastopnik.
Politično društvo „Edinost" mora vzeti to iz|avo z obžalovanjem na znanje radi tehtnosti v njej navedenih razlogov in si šteje v dolžnost, izraziti ob tej priliki gospodu Josipu Pertotu svoje polno priznanje in hvaležnost za njegovo vztrajno in požrtvovalno sodelovanje v mestnem s?etu za koristi našega naroda.
Trst, dne 17. juaija.
Odbor pol. društva „Edinost".
Okoličani! Volilci I. volilskega razreda!
Kandidatje političnega društva „Edinost" za volitev v ponedeljek, dne 23. t. m., so sledeči:
L VOLILNI OKRAJ (Skedenj, Sv. Mar. Magd. Zgornja in Spodnja):
Anton Sancin pok. Matije, trgovec
v Skednju. Dr. Josip Wilfan, odvetnik.
II. VOLILNI OKRAJ (RjcoI, Lon|er, Sv. Ivan, Kolonja, in Konkonelj):
Josip Negode pok. Antona, kamnosek na Vrdeli. Dr. Otokar Rybar, odvetnik.
III.	VOLILNI OKRA j (Bazovica, Lipica, Pa-ciriče, Trebče, G.opada, B3ne, Opčine, Prošek, Kontovelj, Sv. Križ, Barko vije, Rojan in
Greta):
Venceslav Cernigoj, uradnik južne železnice,
Karel Malalan pok. Ivana Mar,
podjetnik na Opčinah,
Ivan Renčelj od Ivana, uradnik v pokoju,
Dr. Edvard Slavik, odvetnik.
Okoličani! Volilci I. rareda! Oddafte v ponedeljek, dne 53. t. m., svcje glasove složno tem kandidatom.
Politično društvo „Edinost".
Volilci li. mestnega volilskega razreda.
Danes, dne 18. t. m, kliče Vas vaša obeinarska in narodna dolžnost na volišče. V dveli volilnih razredih, v
IV.	in III. so naši volilci sijajno dokazali, da umevajo v polni meri te svoje dolžnosti. Posnemajte jih tudi Vi in oddajte danes. dne 18. t. m., vsi do zadnjega svoje glasove slovenskim narednim kandidatom, ki so:
I. volilni okraj (Sv. Vid):
Jffakso Cotič pok. Josipa, urednik, Jilip Jvanišević od Josipa, trgovec, pr. Edvard Slavfk, odvetnik.
II. volilni okraj (Staro mesto):
Jitip Jvanišević od Josipa, trgovec,
III. volilni okraj (Novo me3to):
jftatko JKandić pok. |ffatka, urednik,
Jemo) pinter pok. Jerneji, bančni
uradnik, Dr* Otokar Ryb&r, odvetnik, Dr. Edvard Slavfk, odvetnik.
IV.	volilni okraj (Nova mitnica
s Škorkljo):
Srečko BartelJ od Josipa, trgovski
prokuri3t,
Dr. Jerdinand Černe, odvetnik, Jran J(ravos pok. Josipa, zasebni
uradnik, Dr. Otokar l(yb£r, odvetnik.
V.	volilni okraj (Stara mitnica
s Kjadinom) :
Jran Jfolnlk pok B*"*dikta, urad~
nik drž. železnice,
Dr. Edvard Slavfk, odvetnik, Dr. Josip Uilfan, odvetnik.
VI.	volilni okraj (Sv. Jakob): Dr. Josip Wilfan, odvetnik.
Politično društvo „Edinost".
Poslansko zbornico.
Preprečen« Viljemijada. — Češka ob-strukdja. — Julijsko zasedanje odpade.
DUNAJ 17. (Izv.) Današnja seja poslanske zbornice fe bila več ko v enem oziru zelo pomenljiva. Parlament je namreč odklonil namero zborničnega predsednika dr. S y 1 v e s t r a, da naj avstrijska ljudska zbornica lz|avi svoje čestitke in voščila nemškemu cesarju povodom njegovega 25-letnega vladarskega jubileja.
Slovanske stranke, Poljaki, Čehi in Jugoslovani, pa so se energično uprle temu načrtu in zagrozile, da bodo nastopile proti temu z ostrimi protestnimi Izjavami. Da ne bi provociral škandalov, se je zbornični predsednik moral udati in je v zbornici molčal. Parlament se ni oglasil k besedi v prilog nemškemu jubilantu. Nemci so seveda radi tega silno razburjeni in dolže Slovane, da so prekršili najenostavnejše principe internacionalne uljudnosti. Slovanski poslanci temu energično ugovarjajo in izjavljajo, da je bila dolžnost zastopnikov slovanskih narodov, da povdarijo, da Avstrija, ki je po večini slovanska država, ne sme biti v vseh vprašanjih pokorna služabnica Nemčije in da se ob slavnosti nemškega potentata nikakor nima postavljati v krog Nemčije.
Da ublaže to slovansko akcijo, ki bo čisto gotovo vzbudila po vsej Evropi velikansko pozornost in senzacijo, sta nemški „Nationalverband* in tudi krščansko-sod-jalen klub priredila danes slavnostno sejo, s katere so Nemci poslali Viljemu udanostno izjavo, poslanec Dobernig pa je v plenumu zbornice pošiljal pozdrave nemških poslancev preko me|e.
Sicer je bila današnja seja pod vtisom češke obstrukcife. Krščanski socijald so se namreč pričeli truditi, da bi dosegli podaljšanje zborničnega zasedanja, ki se mora po prvotnem načrtu končati že tega petka, da bi se tako zamogla nadaljevati razprava o finančni reformi in končati že to poletje. Poljaki, ki so svoječasno bili radi predstojećih gatiŠkih volitev proti podaljšanju zasedanja zbornice, so sedaj kar naenkrat privolili v ta načrt, češ: ni treba baš, da bi moral parlament radi galiških volitev ustaviti svoje delovanje. A češki opozici-jalci, posebno pa agrarci nikakor niso bili pripravljeni privolit*, da bi zbornica votirala finančno reformo Siurgkhovi vladi. Oni stoje prejkosiej na stališču, da je treba najpoprej rekonstrukcije Siurgkhovcga kabineta, predno naj se votira vladi tako važno vprašanje, kakor so davčne predloge.
Zato so pričeli češki opozicijonalci že popoldne z obstrukci'o, češ da hočejo preprečiti rešitev budžetnega provizoriji za toliko časa, dokler ne dobe zagotovila, da se zbornično zasedanje ne bo nadaljevalo, la res |e njih govornik Prošek izpolnil s svojim govorom cel popoldan. Med tem so se pričela pogajanja, ki so dognala, da je nameravano podaljšanje zasedanja aH pa posebno poletno zasedanje, nemogoče. Grof 1 Stiirgkh je povabil k sebi zastopnike strank, j nakar se je vršila konferenca, kjer {e bilo : sklenjeno, da se bo sezija, ki bi se imela nadaljevati po petku, vršila šele jeseni. Junktim med uradniško pragmatiko ia finančno reformo sicer ostane, vendar pa je I vlada obljubila, da uvel|avi uradniško pragmatiko tako, da bo veljala najmanj zvratno
od 1. oktobra, pa naj se potem izvede kadarkoli
Iz debate o proračunskem provizoriju (e opozoriti na interesanten govor poslanca Dobernig a, ki je povdar|al, da |e jugoslovansko vprašanje najvažnejše vprašanje, kar jih obstoji v monarhiji In toliko časa ne bo odstavljeno z dnevnega reda, dokler se stvar ne reši na ta ali oni način. Nemci hoče|o sodelovati pri rešitvi tega problema in vstrajajo pri tem, da se jugoslovansko vprašac|e ne sme rešiti brez njih in tudi ne proti njim. Nemci smatrajo, da bi bila razrešitev mogoča le po deželah in Dobernig fe nekako namignil, da si predstavljajo Nemci rešitev problema tako, da bi one dežele, kjer imalo Nemci večino, ostale pod njih nadvlado. Prav posebno pa |e Dobernig naglašai pravico nemštva do Trsta in Jadranskega morja. Te historične pravice si Nemci nikakor ne dajo izbiti In zato nikakor ne dovolijo, da bi Jugoslovani sami zagospodarili ob Jadranski obali. Nemci smatrajo trijalizem naravnost za državi nevaren in kličejo zato vse državne faktorje na pomoč v boju proti trijalizmu, katerega znamenja se kažejo povsod, celo v slovenski državni obrtni šoli v LJubljani. Dobernig se je zaletel celo tako daleč, da je izjavil, da je vse, kar store Nemci proti Slovanom, v interesu države same. Ko Je Dobernig protestiral proti avtonomiji v slovensko-nem-ških deželah, so Čehi temu ugovarjali, češ: na Češkem pa zahtevate za-se avtonomijo.
Poslanec S c h u r f f se le nato obrnil k Čehom in jim zaklical; „VI ste bedaki !* Vsled te provokacije in žalitve fe češki agra-rec Zahradnik skočil k Scfciirffu in zaklical: „Takega početja se bomo že znali ubraniti; če ne drugače, pa s pasjim bičem !*
Jutri se nadaljuje proračunska razprava in bo govoril prvi v imenu Jugoslovanov posl. dr. V u k o t i č.
V naslednjem podajamo sejno poročilo:
Zbornica je na svoji današnji seji nadaljevala drugo čitanje proračunskega provizorija. Justlčni minister dr. H o c h e n -burger Je predložil zakonski načrt glede vštetja vojaškega službovanja v dobo sodnega pripravljalnega službovanja sodne, odvetniške in notarske prakse.
Poslanec Choc je utemeljeval manjšinski predlog glede kritja stroškov, kl bi bili potrebni za izvedbo službene pragmatike in ž njo v zvezi se nahajajoče odredbe, iz tekečih dohodkov I. 1913. Uradniška vlada, ki se čisto n'č ne premišlja razmetavati denar za vojaške namene, se tudi ne sme upirati izvedbi siužbene pragmatike. (Burno odobravanje pti čeških radikalclh.)
Poslanec Verstovšek je najprej govoril v slovenskem jeziku. Nemški nadaljujcč je govornik naglašai, da je edino večina, v prvi vrsti pa nemški Nationalverband kriv, če Jugoslovani še sedaj niso prenehali s svojim ostrim nastopanjem. Mesto da bi se preporna vprašanja odstranila, se vstvarjajo vedno nova. Tako je bil n. pr., ne oziraje se na Jugoslovane, določen Trst za mesto, kjer naj se ustanovi italijanska pravna fakulteta, dočim 70.000 Slovencev v Trstu nima nobenih šol za svoje otroke.
Pri razpravljanju o narodnostnem vprašanju je govornik izjavil, da so Jugoslovani pripravljeni na najhujši odpor in se bodo že znali otresti nemško-madžarske nadvlade. Ustanoviti se mora zopet stara Avstrija, s katero bodo zadovoljne vse narodnosti. V nasprotnem slučaju pride Čisto gotovo do grozovitega, vse uničujočega boja med Ger-manstvom In Sfovanstvom, o katerem Je govoril nemški državni kancler. V interesu monarhije same Je, da vstvari za Jugoslovane tak položaj, s katerim bodo zadovoljni. Z ozirom na notranjo in vnanjo politiko Avstrije vstraja Hrvaško-siovenski klub še vedno na svojem opozicijonalnem stališču. Govornik pros?, naj zbornica radi tega sprejme njegov manjšinski predlog za prehod na dnevni red. (Odobravanje HrvaŠko-slovenskega kluba.)
Poslanec S t a n e k je pričel govoriti v češkem jeziku.
Poslanec Dobernig Je hvalil miroljubnost sivolasega vladarja, ki fe zsal obvarovati državo pred grozoto katastrofalne vojne in neopisno nesrečo, pri čemer fe imel najboljšo oporo v vladarju, čegar 25-letni vladarski jubilej so včeraj praznovali v Nemčiji. (Odobravanje in ploskanje.) Te slavnosti se smemo mi Nemd, v polni zavesti zgodovinske pozicija našega naroda in naših nalog, vdeležiti z najiskrene-šim veseljem. Nikakor se ne sme smatrati za znamenje napuha in ošabnosti, če pri tej priliki nemški posland * Avstriji pošiljalo pozdrave prijateljske sosednje države v Nemči|o z željo, naj bo neumorni cesar Viljem II. še
dolgo ohranjen nemškemu narodu. (Živahno, dolgotrajno odobravanje in ploskanje.)
Dobernig se je pečal tudi z jugoslo-slovansklm vprašanjem In Izjavil, da se mora to vprašanje rešiti le parlamentarnim potom. Noben Nemtc ne misli več na zopetno uvedbo nemške hegemonije v Avstriji, vendar pa bodo morali Madžari In Nemci kot najmočnejša državna naroda energično stopiti Jugoslovanom na prste, če se bodo približevali Slovanom izven me|. Trijalizem bi pomenil nesrečo za Avstrijo in izgubo Jadranskega morja, na katerega imajo Nemd svojo pravico. Mi Nemci hočemo obdržati svojo pozicijo ob Adriji in ne bomo nikdar privolili, da bi tamkaj zagospodovali Slovani.
Posl. Prošek je govoril do tričetrt na 8 zvečer, nakar je bila razprava prekinjena. Prlhcćnja seja jutri ob 10 dopoldne.
DUNAJ 17. (Kor.) Danes se Je vršila pod predsedstvom dr. Lea seja poljskega kluba, na kateri je bilo sklenjeno, naj se ugodi načrtu krščanskih sodjalcev, da na| zboruje zbornica tudi še po 20. junifu, da bodo rešene predloge o uvedbi davka na totalizaterje, šampanjec in avtomobile.
DUNAJ 17. (Izv.) Opoldne je zopet prišla v parlament deputacija uradniških društev, da še v zadnjem hipu posredu|e pri poslancih, da glasujejo za znani Lech-nerjev predlog in tako vsaj deloma omogočijo aktiviranje uradniške pragmatike. Deputacija Je zlasti ostro nastopala pri nemških poslancih, češ, vedno ste nam obljubovali, da boste storili vse, sedaj pa ne storite ničesar. Z načelnikom Nationalverbanda, dr. Grossom, je prišlo do ostrega spopada, ki je končal s tem, da je dr. Gross užaljen odpustil deputacijo. Ves prizor je vzbudil seveda v zbornici veliko pozornost. Poljaki so deputaciji obljubili, da resignirajo na na parlamentarno pavzo, ki Jo je parlament njim na l|ubo obljubil in so pripravljeni sodelovati tudi v julijskem zasedanju, da bo mali finančni nnčrt rešen in tako omogočena vde|stvitev uradniške pragmatike. Enako so odgovorili tudi krščanski sccl|alcl.
Državni poslanec Šilinger umrl.
BRNO 17. (Kor.) Državni ia deželni poslanec, član moravskega deželnega šolskega sveta In glavni urednik „Hlasa-, pater Tomaž Šilinger, je danes po daljši bolezni v starosti 47 let umri za mrtvoudom.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Pred začetkom današnje seje poslanske zbornice se je vi šila v svrho določitve programa za prlhodn|e seje, seja ministrskega sveta, kateri je predsedoval gref Tisza. Po lei-itvi sedanjega programa, kar se zgodi danes ali jutri, odide grof Tisza k cesarju, da mu poroča o si-tuacji.
Zbornica je po raznih tretjih čitanjlh prešla k volitvi podpredsednika. Izvoljen je bil z vsemi 137 oddanimi glasovi grof Štefan Lazar. Nato se je pričela razprava o zakonskem načrtu glede zapiranja trgovin. Predloga Je bila po kratki generalni in nato tudi v specijalni debati sprejeta z nekaterimi spremembami, katere sta predlagala poročevalec in trgovinski minister. Po rešitvi par manjših predlog, je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri.
Tisza odpotoval na Dunaj.
BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Ministrski predsednik gref Tisza je odpotoval danes zvečer na Dunaj.
Bolgarski pogoji za demobilizacijo.
BELGRAD 17. (Izv) Tukajšnji bolgarski poslanik je danes izročil srbski vladi odgovor bolgarske vlade na srbski predlog glede demobilizacije. Bolgarska izjavlja v odgovoru, daje pripravljena demobilizirati in sicer pod sledečimi pogoji:
1)	Srbija naj umakne vse svoje čete iz bitoljskega vilajeta.
2)	Od Srbov zapuščeno ozemlje zasedejo potem bolgarske čete.
3)	V t. zv. spornem teritoriju, (Skopeljški Sandžak) naj se ustanovi srbsko • bolgarski vojaški kondominij.
Belgrajski krogi smatrajo odgovor za nezadovoljiv, ker pomenja v bistvu odklonitev srbskega demobili-začnega predloga.
Zopet slabše.
DUNAJ 17. (Izv.) Položaj na Balkanu se presoja danes zopet bolj pesimistično. Z ozirom na intransingentno stališče Bolgar-
eStrta II.
„EDIHOST" it. 167
ske ]e sploh dvomljivo, če se bo petrograj-ski sestanek balkanskih ministrskih predsednikov spoh mogel vršiti. Bolgari namreč izjavljajo, da |e sestanek nemogoč, dokler ne umakne Srbija svoje zahteve glede revizije pogodbe in ne privoli v vojaški kondominij v spornem teritoriju.
Nasprotno pa govore belgrajska poročila, da Srbija odločno vstraja pri Vardarski črti in za nobeno ceno ni pripravljena odstopiti ozemlja desno od Vardarja. Tudi Pašičev kabinet odločno zahteva to mejo, ker je sporazum med vlado in strankami v tem oziru popoln. Bati se je, da bo kritično razpoloženje mirno razrešitev krize zelo otežkočilo. Vsekakor pa pomenja bolgarski nastop za enkrat zavlačevanje rešitve krize.
Sestanek balkanskih ministrskih predsednikov.
SOFIJA 17. (Kor.) Kompetentni krogi izjavljajo, da bo Bolgarska na Sazonov poziv glede sestanka ministrskih predsednikov odgovorila v tem smislu, da |e sestanek mogoč šele tedaj, ko bo izvedena demobilizacija.
BELORAD 17. (Izv:) V tukajšnjih me-rodajnih krogih zatrjujejo, da odidejo balkanski ministrski predsedniki še tekom tega tedna v Petrograd in se bo vršila prva seja v soboto ali pa začetkom prihodnega tedna in sicer pod predsedstvom min. Sazonova. Po nekaterih verzijah kralj Peter še ni formaino odgovoril na carjevo brzojavko, ampak prinese odgovor s seboj ministrski predsednik Pašić sam.
Kabinetna kriza na Srbskem.^ **
KOELN 17. (Izv.) „Kolnische Zeitung" poroča iz Belgrada: Vzrok ministrske krize |e bil ta, da so gotovi politični krogi dclžilK Pašića, da on zavlačuje mirno rešitev konflikta s Srbijo. Pašfč se je zato hote! umakniti in je demisijoniral, a kralj Peter ga (e zagotovil popolnega zaupanja, nakar je Pa-šic svojo demisiio preklical, zlasti, ker je po prepričanju skupščinske večine on edini, ki zamore v krizi vspešno mirno ali pa z oboroženo silo zastopati interese srbske države.
Določitev nove bolgarsko-rumunske meje.
SOFIJA 17. (Kor.) Bolgarski člani mešanih komisij v svrho izvedbe petrograjskega protokola odidejo jutri zvečer v Sillstrijo.
Gešov odpotoval v inozemstvo.
SOFIJA 17. (Kor.) Bivši bolgarski ministrski predsednik Gešov le odpotoval v inozemstvo.
Srbija podpifie definitivni mir.
LONDON, 17. (Izv.) Srbski mirovni delegat Pavlovič je dobil danes pooblastilo svoje vlade, da podpiše definitivni mir s Turčijo.	_
Za neodvisnost poslancev.
Govoril posl. dr. Byb4f v seji drž. zbora dne 30. majnika t. 1.
Gospod postanec dr. Rybaf je izjavil, da bo glasoval za podaljšanje veljavnosti reformiranega dižavnozborskega poslanika in fe rekel: Storim to v interesu parlamentarizma in prav posebej z našega stališča, s stališča majhnega naroda. Obenem pa izjavljam — govorim vedno o svoji lastni osebi — da storim to poslednjlkrat, ker nikakor ne gre, da bi se v resnici potrebna temeljita in definitivna reforma poslovnika zavlačevala še dalje. Odsek za reformo poslovnika v resnici dela, to vemo, toda ne Štedi s časom, ker ve, da se podaljšanje vedno dovoljuje. To bi ne smeio bit'. Vsaka resna stranka bi morala zahtevati definitvne in temeljite reforme poslovnika. (Poslanec S e i t z : Saj je gotova 1) Pa ne pride nikamor! (Posl. S e i t z: Ker Jo vlada obstruira!) Zahtevati bi bilo treba, in potem ne bo vedno potrebno prihajati za .In jI trenutek s tem predlogom na podaljšanje, kakor je tudi sedaj slučaj. S tem se spravljajo stranke v enako zagato, kakor tedaj, ko je bila ta reforma sklenjena prvikrat. To je nevredno vlade in zbornice. Pravim nevredno vlade, ker zadela vlado glavna krivda, da ne moremo delati. Ni resnica, da bi bila zbornica tako slaba in da noče delati. Ne! Zbornica bi delala, toda ne dajo jej delati. Meseci prehajajo, predno sklicujejo zbornico. Enkrat je vojna nevarnost, potem so deželnozborska zasedanja, potem so zopet — in to je najnovejše — deželnozborske volitve, kakor sedaj v Galiciji. Zaradi galiških deželnozbor-skih volitev pojdemo sedaj zopet domov in bomo morali prekiniti naie seje. (Posl Choc: „To zahtevajo le Poljaki 1") So vedno le privilegirane stranke, ki imajo to pravico do upoštevanja svojih privatnih želja In na katerih želje se vlada tudi ozira. Mi na jugu imamo sedaj volitve v Trstu ter na Gorišktm in Gradiščanskem. Toda nas ni vpraša! nihče, ali hočemo ostati doma? Mi pa tudi nočemo, ne! Uvidevamo, da Je potrebno, da dela tudi parlament in Izvršuje svoje funkcije.
Ob koncu svojih Izvajanj bi se dote^n?! vprašanji, k! ga je zelo hvaievredno sprožil moj nepo:redns prtdgovornik. To Je dijetno ypra?anje.
Tovariš dr. GregorJn ve, d? rem hotel omenili d [j vprašanje, da, nsrr,e:aval
sem celo, formulirati tozadevno resolucijo. Namignili pa so ml, da bi z ozirom na to, ker se to vprašanje ni doobravnalo v posameznih klubih, ne kazalo zbornice presenečati s tako resolucijo.
Dijetno vprašanje je kočljivo vprašan|e, posebno napram javnosti. Javnost, posebno nekateri volilski krogi, mislijo, da poslanec ne misli na drugo, nego na dijete. „Lov za dijetami" navadno predbaclva nasprotniška stranka kandidatom in poslancem. Zato je, kakor Je omenil tov*;** Diirlch, v resnici odijozno, govoriti o tem. Pokazalo se je tudi, kako razburjenje Je povzročilo pavša-liranje dijet na Francoskem. In vendar je ravno z demokratskega stališča potrebno, da se bavimo s tem vprašanjem in napra-j vimo poslance neodvisne. (Tako j [e prav 1) Nočem se niti sklicevati na to, da; bi naj bilo, vsaj po modernih nazorih, pla-j čano vsako delo. Reklo bi se morda, da to I ni ročno delo, ki naj bi donašalo zaslužek, j (Medklici.) Nočem govoriti o onih gospodih, ki prihajajo na Dunaj le za zabavo, govorim o onih — in takih Je zelo veilko —, ki v resnici delajo tu. Toda, gospoda moja, z morallčnega stališča je, kakor se Je poudarjalo popolnoma pravilno, naravnost zavržno, da smo v taki odvisnosti od vlade. Ne gre tu za denarno vprašanje, temveč za vprašanje ugleda in neodvisnosti poslanske zbornice. (Pritrjevanje.) Doživeli smo, da Je vlada dala po svojih organih popolnoma jasno, neprikrito in despotično razumeti, da poslanci izgube dijete, če ne store tega ali onega ; grozilo se Je z odgoditvijo, oziroma zakiu-čitvijo, v nasprotnem slučaju pa da se naznanitev seje izvrši primernim potom.
Gospoda moja! To so razmere, ki Jih ne smemo trpeti več. Poslanec ni vladni podrejenec, imeti bi moral napram vladi enako neodvisnost, da, enako neodvisnost, kajti v resnici parlamentarno vladani državi bi morala biti vlada odvisna od parlamenta, ne pa obratno. Saj je vendar znano — mislim, da s tem ne zadenem nikogar — da je mnogo členov naše zbornice — mislim vsaj —, ki ne bi raog'i utrpetf, da bi ne bili plačani, da bi ne bili odškodovani. Saj so člani zbornice, ki so morali opustiti svoj poklic; ne govorim tu sam za sebe — mislim, di sem vzvišen nad ta sum, ker nisem, kar lahko rečem, navezan na dijete in ne govorim pro domo mea —, toda so pa drugi poslanci, ki se ne nahajajo v tem položaju, kar pa ni nobena sramota, saj ne more biti vsakdo bogat. Na te posance, oziroma stranke, ki jim pripadajo ti poslanci, se izva|a potem pritisk z možnostjo odtegnitve dijet, se |e izvajal, in se bo najbrž izvajal tudi če dalje. To je nevredno poslanske zbornice.	(Konec Jutri.)
Petrograd — balkanska centrala.
Balkanska konferenca v Petrogradu bo torej kompletna — manjkalo bo samo ene balkanske vlasti: Avstro-Ogrske.
Politična važnost petrograjske konference Je tolika, da londonska reunija poslanikov in parižka finančna komisija kar izginjata pred njo. Kar Je najvažnejšega, se ima določiti v Petrogradu in Rusija bo, ki bo govorila odločilno besedo. i*u*ka politika slavi JnaJvečji t r i u m f, a ni treba praviti, kdo Je nasprotnik, nad katerim triumfira. Nasprotnik, ki je zmagovalcu le preveč olajšal delo.
Ml moramo jasno presojati poti in cilje ruske politike. Kajti glede nevaruosti, ki nam jih pripravlja ta politika, se ne smemo varati. Od aneksije Bosne Je Rusija zistema-tično delala na to, da narode na balkanskem poluotoku združi pod ruskim protektoratom [ in da Jih mobilizira proti Avstriji. V ta namen se je morala najprej ustanoviti balkanska zveza in razbiti in razdeliti evropska Turčija, a vse to, ne da bi Avstrija ovirajoč posezala vmes. To je bil na veliko zasnovan načrt skoro fintastične koncepcije. Kajti, kako naj bi mogie pri delitvi Turčije prisiliti Avstrijo v ulogo pasivnega gledalca? Ali ruska diplomacija je z veliko previdnostjo in dalekovidno s t j o vodila izvajanje tega načrta, Je korak za korakom ustvarjala internacionalne pogoje in si gladila pot, a sedaj je v pri-jetaem položaju, da mere prirejati zaključno j slavnost in delitev premij.
Ruski državniki so v zadnjih letih mnogo izvrŠilf, a so imeli tudi mnogo sreče. Njihova najmočnejša sansa pa je bila v slabosti njih, proti katerim so kovali svoje načrte. Da se vnanja politika naše monarhije ni vodila s tako brezprimerno nerodnostjo, ne bi bil na nasprotni strani vspeh tako popoln. Saj naši državni umetnosti niti ni trebalo, da bi se natezala z rusko glede velike koncepcije, le zasledovala naj bi bila z nekoliko kritičnega razuma, kaj se pripravlja na Balkanu; ni jej trebalo delovati ustvarjajoče, ampak le cvirajoče delovati proti. Mesto pa, da bi bila sovražniku pljunila v juho, mu je — poslužno pogri-njala mizo. Ncša diplomacija ni bila le biez vsacega načrta, ni se puščala le vsakokrat presenečati od dogodkov, ni bilo pogrešati pri njej le vsake previdnosti in dalekovidnosti, storili smo marveč Rusiji še to uslugo, da smomobilizir ali brez smisla in smotra, da smo se kazali napadalce, ne da bi hoteli napasti. Stem so samo pri-| pomogli Rusiji, da je prišla na najcenejši nado vloge zaščitnice balkan-
skih narodov proti našim „agresivnim namenom". Rezultat Je, da smo mi na Balkanu oborožen gledalec, ki nima besede z drugimi, a Rusija Je protektor, ki ureja novi b a 1 k a n s k i s v e t i n g a postavlja v bojne vrste — proti; nami
Ne prihaja iz našega peresa ta uničevalna obsodba, ampak napisal jo je dunajski list „Die Zeit". Resnica storjenih grehov je tako velika, da klanjajo pred njo tudi tisti Nemci, katerim edinim — poleg Madjarov! — v prilog Je bila zasnovana In izvajana ta brezglava in za interese države naravnost disastrozna politika. Iz samega sovraštva do j Slovanov tudi lastne države so tirali politiko noža, ki globoko reže — v lastno meso.
Jedro vse te kritike in obsodbe v du-1 najskem iistu je: Rusija je danes zaščitnlca! balkanskih narodov proti nam, mesto da bi bili zaščitniki — mi! I
Izid ožje volitve
v III. volilskem razredu pri Sv. Jakobu.
Pri včerajšnji ožji volitvi v ffl. volilskem razredu pri Sv. Jakobu, kjer se Je vrŠtl hud boj med socijalnim! demokrati in laškoliberalno kamoro, sta sijajno zmagala socljalnodemokratska kandidata. Izid volitve je bil sledeči:
Volitve so se udeležili 1104 volllcl.! Neveljavne glasovnice so bile 4, belih pa je; bilo 14. Veljavnih glasov je bilo oddanih j potemtakem 1086 in so dobili:
socijalna demokrata:
Cerniutz...... 705 glasov
Simonetta.....701
laška liberalca:
Rizzardi . . dr. Scampicchic
375 glasov
375
» PCI kil
Socijalna demokrata Cerniutz in Simonetta sta torej izvoljena z večino 330 oziroma 326 glasov.
Če primerjamo te številke z onimi glavnih volitev, kjer je glasovalo 1134 volilcev, vidimo, da je število oddanih glasov pri ožji volitvi padlo za malenkostnih 30 glasov ; da pa je znatno narasilo Število glasov oddanih za sociJalnodep»okratska kandidata. namreč od 513, oz. 523 na 701 oz. 705, torej za 188 oz. 182 glasov, dočim pa je padlo Število kamoraških glasov od 391 oz. 393 na 375, torej za 24 oz. 22 glasov.
Ker sta naša dva kandidata dobila pri prvi volitvi 167, oz. 168 glasov, Je jasno, da so se pri ožji volit.i uaši volllcl strogo držali navodil, izdanih po našem političnem vodstvu za to ož|o volitev in oddali svoje glaiove socl|alnodemokratskima kandidatoma. Sijajnejše discipline ni mogoče iskati, kakor so jo tu zopet pokazali naši zavedni volile 11 Naši glasovi skupaj z izgubo, ki lo imajo kamorašf, tvorijo ravno prirastek glasov za socijalaodemokratska kandidata. Tako sta zopet z našo pomočjo izvoljena dva opozicl|onalca.
Naši volllcl so lahko ponosni na ta izid volitev in ž njim tudi vse tržaško Slovenstvo I	_
Za občinske volitve.
Pozor vclilci I. razreda v II. in III. okolicanskem volilnem okraju!
Legitimacije, ki so jih dobili volilci, so v mnogih slučajih zgrešene: zapisano je krivo volišče. Nekateri volilci s Prošeka i imaio zapisano v legitimaciji kot volišče — Opčine, na drugi strani oa volilci z Opčin i.i Trebč pa Prosek namesto Opčin.
Mestni magistrat je opozorjen na to pomoto in bo sporazumno z namestništvom izdal objavo ia poduk, da imajo biti pri-pušćeni k volitvam volilci na volišču, za to določenem, kakor zgoraj, četudi je v legitimaciji po pomoti navedeno drugo volišče.
Nekatere legitimacije smo dali že uradno popraviti. Naj vsak volilec svojo legitimacijo takol pogleda, in če ima navedeno krivo volišče, lahko prinese legitimacijo v našo voiiino centralo, da se mu preskrbi poprava legitimacije.
Prav tako opozarjamo volilce II. ckolt-čanskega okraja, naj natančno pregledajo svoje legitimacije In v slučaju, da bi bile tudi tu kake pomote, stvar nemudoma sporoče naši volilni centrali, da se stvar uredi čim preje.
Čas volitve.
Opozarjamo okoličan ske volilce, da se bo volitev v I. okoiičanskem volilskem razredu dne 23. t. m. vršila od 9 dop. do 1. pop, kakor je uradno razglašeno. Na nekaterih legitimacijah je pomotoma (?) naznanjen čas volitev od 9 dop. do 2 pop., kar pa nI resnično. Volitev se zaključi ob eni popoldne!
Volišča za I. okoličanski volilski razred.
I. volilni okraj (Škedenj, Sv. Mar. Magd. Z g. in Spcd):
Eno volišče: gostilna Subietta",i pol. št. 31. prt Sv. M. M gd. Spod.
V Trstu, du« 18. junija 1915.
II. volilni okraj (Lonjer, Katinara, Rocol, Vrdela, Kolonja, Kcnkonei):
1.	volišče: gostilna „Nichetto* v Rocolu za Lonjer, Katinaro in Rocol;
2.	volišče: obč. italijanska šola na Vrdeli za Vrdelo, Koloujo in Kon-k o n e I.
ill. velilni okraj (Rojan, Greta, Barkovlfe, Sv. Križ, Prosek, Kontovelj, Opčine, Bane, Trebče, Padriče, Oropada Lipica In Bazovica) :
1.	volišče: obč. šola v Rojanu za Greto, Rojan, Barkovlje in Piščance ;
2.	volišče obi. šola v Bazovici za Bazovico, Lipico, Gropado in Padriče;
3.	volišče obč. Šola na Opčinah za Opčine Bane in Trebče;
4.	volišče: obč. šola na Prošeku za Prosek, M I r a m a r, Kontovelj in Sv. Križ.
Opozarjamo zlasti volilce pri Piščancih, da volijo v Rojanu, ne pa na Občinah, volilce v Trebčah in Banah pa, da sedaj l imajo svojega lastnega volišča, temveč volijo na Opčinah.
Volitev se bo vršila v ponedeljek dne 23. t. m. od 9 dopoldne do 1. popolne.
Vsi zaupniki in agitatorji za Rojan in Greto
se nujno vabijo, da pridejo v petek, dne 20. t. m. ob 8 zvečer v gostilno rojan-skega „Konsumnega društva* radi jako važnega posvetovanja in da se razdeli delo za volitev, ki se bo vršila v ponedeljek, dne 23. t. m.
*
* *
Volilni sestanek se vrši jutri v četrtek v »Narodnem domu" v B a r k o v-1 j ah ob 8 30 zvečer.
Domače vesti,
Kakor že razvidno iz izjave, priob-Čene na prvem mestu v danć.šnjem listu, odklan|a dosedanji narodni zastopnik gosp. Josip Pertot, učitelj v poko|u, Kandidaturo pri sedanjih občinskih volitvah iz zdravstvenih ozirov. Ta vzrok, ki ga nava|a g. Pertot, |e tako važen, da ga je odbor političnega društva „Edinosti" moral upoštevati in vzeti izjavo na znanje.
S tem Je postalo potrebno, izbrati četrtega kandidata za I. razred III. okolič. okraja, ker so bili na preteklo nedei|o se vršivšera sestanku zaupnikov cele okolice izbrani za I. razred III. okraja poleg g. Josipa Pertota gospodje dr. Edvard Slavi k, Ivan Renčelj In Karel Malalan. Izjavili so se pa ob isti priliki zaupniki III. okollčan-skega okraja enoglasno za kandidaturo gosp. Venceslava Černigoja, železniškega uradnika, rodom iz Sv. Križa, ki naj bi prišla predvsem v poštev, če bi se enega ali dru-zega goriimenovanih gospodov premestilo kot kandidata v kateri drugi okraj, oziroma, če bi ena ali druga kandidatura odpadla.
Na podlagi tega enoglasnega sklepa zaupnikov je odbor političnega društva .Edinost* odobril predlagano kandidaturo gosp. Č e r n i g o j a, vnetega narodnega delavca in zaslužnega predsednika „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu". Ne dvomimo, da to kandidaturo z veseljem pozdravijo vsi volilci 111. okoličanskega volil-skega okraja 1
Kupovanje glasov. Pod tem naslovom smo priobčili v včerajšnji „Edinosti" vest, da je neki Josip Catalan, stanujoč v ul. Sv. Ivana š^ev. 6, ponujal nekemu vo-lilcu 20 K za njegovo legitimacijo.
Sicer je z navedbo s;anovanja po našem mnenju dovolj označena oseba kuno-valca glasov, a da ne bo prav nobene pomote, izjavljamo, da ta Josip Catalan nikakor ni gostilničar v „Konsumnem društvu*4 v Rojanu, kajti g. Josip Katalan, gostilničar v omenjeni gostilni, je brez vsacega dvoma slovenski narodnjak, ki kot tak nI zmožen take Jumparije in ni v nobeni zvezi z omenjenim dogedkora.
Zopet sleparstvo. Pri Sv. Alojziju sta isknia predvčerajšnjim dva fino obltčena moška ljudi, ki bi hoteli glasovati pri volitvah v I. okoiičanskem razredu na tuje legitimacije. Bila sta laško-Iiberalna kamo-raša, ki sta obljubljala po 20 K tistemu, ki bi hotel na tak način slepariti pri volitvah. Imela sta na razpolago sedtm legitimacij.
Kdor bi kaj natančnejšega izvedel o teh dvth sleparjih, naj sporoči nemudoma stvar naši volilni centrali.
Vroče volitve. Tekom včerajšnje volilne bitke pri S*. Jakobu je piiSlo do par precej hudih spopadov in so tudi streljali z revolverjem.
Pripeljal se je namreč po trgu pri Sv. Jakobu voz rešilne postaje, drugi pa pravijo, da Je bil Trevesov, in nekdo, ki je stal pod onimi drevesi na trgu, je priskočil k vozu in prislonil na vozu sedečemu stre-žaju gorko klofute. Birmanec |e skočil z voza in Jo udri za onim v ulico Concordia, kamor je krtnil tudi voz Tu se je zbrala nemudoma večja mncžca, rakar je oni drugI, ki je bil v voTu, potegnil Iz žepa revrlv«r
$ Trsta, auo
X J.
*08T" *t. 167.
Str
in ustrelil. Malo Je manjkalo, da ni zadel v neposredni bližini se nahajajočega trgovca Cirila Šuca, njegove soproge in v isti hl51 stanu|oče g.čne Jerlčeve.
Na lice mesta so prihiteli stražniki, katerim |e streljalec — baje zdravnik rešilne postaje, po drugih pa Trevesov — irroču revolver In se potem dal aretirati.
Ponoči smo dobili o dogodku sledeče natančnejše poročilo : Romeo Balbi, zagrizen mazzinijanec in Trevesov sluga Azek sta peljala nekega volilca na volišče. Tu je skočil nenadoma k vozu neki socijalist in priložil Azeku zaušnico, nakar je zbežal. Balbi in Azek sta takoj skočila z voza in se zapodila za socijalistom. Balbi je pri tej priliki izstrelil tudi par strelov in le izvanredna sreča je bila, da ni bil nihče ranjen, ker je bilo na ulici vse polno ljudi. Babbl je bil takoj aretiran. Na vse zadnje niti pil belem dnevu ne bomo varni pred mazzini-Janskiml divjaki.
Kamoraške nadležnosti pri cepljenju osepnic. Te dni se Je vršilo cepljenje osepnic v mestu in okolici. Človek bi mislil, da vsaj pri taki stvari ne bo nikakih sitnosti in nadležnosti s strani magistratnih organov. Toda kamora le kamora, kamor jo deneš In mora povsod kazati svoje nenasitno sovraštvo proti vsemu, kar je slovenskega. Tako se je zgodilo pri cepljenju osepnic v Rojanu.
Prišla je v naše uredništvo gospa Lucija Majcnova, ki se je pritoževala, da |e pač zdravnik cepil osepnice njeni hčerki Danici, da pa potem dotični magistratnl uslužbenec, ki je pisal izpričevala, oziroma oftra|ni načelnik Oblak nikakor ni hotel napisati v izprlčevslo pravega otrokovega imena. Majcnova je hotela, da zapiše ime otroka tako, kakor se oirok v resnici imenuje In kakor Je tudi krščen, namreč Danica, kar pa magistralnemu kamora-škemu zagrizencu nikakor nI bilo prav. Slovensko otrokovo ime mu kar ni hotelo iz peresa, in namesto Danice je napisal — A n a. Ko ga je mati otrokova opozorila na to in zahtevala pravo ime, se je obregnil nanjo, da ne napiše drugega imena, in če ji izpričevalo s tem imenom ni prav, pa na| ga vrže proč. Za nekega drugega otroka je napisal namesto imena Nada ime Speranza, za drugega zopet Vittorio namesto Zma-goslav in nahrulil dekletce, ki je bilo z otrokom, da je prijokala domov.
Sedaj pa vprašamo, ali je dovoljeno kaj takega, ali sme tak-le zagrizeni kamo-raški nitkovič kar tebinič meničič izpremi-njati imena in delati s tem staršem nepri like? In končno so izpričevala o cepljenju osepnic javne listnice, ki se toliko in tolikokrat potrebujejo v življenju, in oni magl-stratni uslužbenec |e v teh Jav-□ ihlistih ved oma in na menom a pisal napačna imena in tako zlorabljal svojo uradno oblast v nacijonalno-šovinistične namene, vsled česar lahko pridejo starši onih otrok v nevaren položaj, da se jim bo kedaj očitalo, da hočejo z napačnimi izpričevali goljufati dotične oblasti ali kogarsibodi, kateremu predlože ona izpričevala s krivimi i m e n i. In to vse zaradi tega, ker se Je predrznil tak-le magistrata? kamoraŠki šovinist zlorabl|ati svojo uradno < blast in kršiti svojo uradno prisego, o nepristranskem uradnem poslovanju! No, re3 lepe stvari se dogajajo pod okriljem ia-Školiberalne kamore.
Nadalje nam k te| stvari še poročajo, da Obl ik n? same svojevoljno phal napačnih Imen !n pri nekaterih celo Izpušča! imena, ker so bila slovenska, temveč je celo grozil materam, češ, da že še pridejo ^ket čei-a k njemu! N3j si le zapomni ta „dalla rr-ou-tar.gDa calato" Oblak, da že še Drlde čss, ko mu temeljito preženemo n'egove grožnje ! Nf:j le ne rogovi!! preveč s „svojim* laškim jezikom, ki se |e it k ie slabo naučil, in naj ne V3ii;u|e svojtga tehenstea ntšim ljudem! — O vsej tej stvari pa se izpregovori resna beseda tudi še s.a drugam mestu.
Županov sin aretiran zaradi volilne goljufije. Po mestu se |e vCeraj po.?oid^e raznesla vest, da je bil pri Sv. Jakcbu aretiran sin tržaškega župsna dr. Valerija zaradi volilne goljufije. Pripovedovalo se je, da so opazi«! pri nJem cel šop legitimacij in glasovnic in pa ovadili policiji. Ko so se mu približali stražniki, je hitro spustil na tla legi-
timacije In glasovnice, kt jih je pobral nekdo drug. Toda stražniki so videli to in so ga odpeljali.
To vest smo zabeležili, kakor smo Jo culi, dočlm se nam pa z druge strani zatrjuje, da tržaški župan dr. Valerio nima sica in da je moral to biti pač Ie kr.k njegov bližnji sorodnik, morda sin kakega njegovega brata.
Prazno upanje! Ko mi je bila med volilnim bojem prilika, da sem se mogel razgovarjati z nekaterimi tukajšnjimi Italijani, so ti obžalovali podivjani boj, ki v'ada med slovensko-laškimi sodeželani; izražali so nado, da bi se našel kak modus, po katerem bi se nasprotstea ublažila. Zastonj je, da se tako sovražimo In napadamo ter skušamo škoditi eden drugemu, ko nam je vendar usojeno skupno življenje — so govorili 1i moji poznanci laške narodnosti. To ne sme tako dalje, ker na ta način uniču-j Jemo eni druge — a na naša mesta stopa tujec, ki Je res pritepenec! Jaz sem gospodom povedal, da mi vsi, od prvega do zadnjega želimo, ako ne sloge, pa vsaj spoštovanja ene narodnosti do druge, ker vemo, da je sloga med nami nemogoča. Dokler pa bo liberalna stranka, ki vlada v Trstu (in h kateri pripadajo tudi moji znanci, o katerih: govorim) preganjala vse, kar ni strogo nje-; nega mišljenja in dokler nas bodo Isški li-i beralci zmerjali se Ščavi —■ ni pričakovati nikakega zbližanja med nami ia njimi. V tem boju nismo mi agresivna stran. Mi se, le branimo, ker smo napadani. Ko neha napadanje od italijanske strani, neha tudi naša obramba in še-le tedaj se bo moglo govo-i riti o medsebojnem spoštovanju.
Do tedaj pa mi ne moremo, ne smemo; in nočemo odlagati obrambenega orožja! Kajti, da bi mi, živi, zdravi in krepki, legali v narodni grob — tega ne more zahtevati, od nas nikdo, nalmanj pa tržaški laški laži-liberalci III *	T r o m b a. ;
Poziv. — Clrll-Metodove podružnice za • Barkovlje, Belvedere in Rojan prirede, kakor že objavljeno, dne 6. julija t. I. veliko vrtno;
LjudsKa hranilnica In posojilnica u Trstu
registrovana zadruga z neomejeno zav.
sprejema hranilne vloge M 0 In jih obrestuje po 1 2 0)
po 474% na dvamesečuo, po 57o ua šestmesečno odpoved;
daje zadružnikom posojila po G % na poroštvo ali na vknjižbo proti odplačevanju v mesečnih, četrtletnih ali drugače določljivih obrokih. Uraduje se vsak delavnik od 9 do 12 dopoldne in o J 3 do 5 popoldne, V lastni hiši — ulica Torre bianca št. 21.
Gospodarsko In konsamno društvo v Lokvi pri Divači
proda svojo prodajalno
z mešanim blagom
z vso premičnino in nepremičnino hšt. 194. — Pogoji pri „odseku" istega.
ZobotehnlČni ambulatorij Univ. zdrava tka
Dr. Makso Barrv
Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trst, ulica Caserma Stev. 17, IL nadsir Posebni zavod za umetne zobe brez ustue plošče. Plombiranje z zlatom, platinom in porcelanom, Vsa dela brez bolečin. Zravnan je krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od g do x in od 3 do 6 popoi.
Novosti za pomlad In za poletje!
Dr. Korsano
Specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorlj
v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1. (Palazzo Dlana)
Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do 1. In od &*/a do 6l/a pop.
Za otroke
in odrasle
Prve avtoritete tuzemstva in :: ::: inozemstva priporočajo
kot najboljše : živilo prot-bljuvanju, driski, • Črevesnemu katarju itd.
Moške obleke iz sukna, kamgarna. zadnje
novosti.......od K 15—48
Deške obleke Iz sukna, kamgarna,
zadnje novosti .... od K 10—32 Otroške obleke od 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ kotoninastih hlač od K 2 20-5
Največja zaloga blaga zadnjih novosti. :: Sprejemajo se naročila po meri ::
Specllollteta: delavne obleke, srnice s spodnje srajce Itd. Itd. s
Samo v dobro znani trgovini
„Allo cittfl di Tricste"
ulica Giosae Carduccl (ex Torrente) št. 40.
Fran Malis
diplomiran krojad na učnem zavodu za pri-rezavanje, dovoljenem od c. kr niieavstr. nam.
HST, ulica Tor s. Plero 4.
Rnlačnlca In zaloga sukna. OfjieKe po zmernih cenah. Uzornu In solidna Izvršitev.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano
trgovino jestvin
Antonija MilieliČ
v Trstu, ul. Rojan št. 8
FRAN SLUGA.
i
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu.
Centrala i LJUBLJANA. — Podružnice; 8PLIT, CELOVEC, GORICA, SARAJEVO, CELJE.
I. avstrijska državno razredna loterija.
Kot znano iz časopisov, je bil pred par dnevi sankcijoniran zakon o ustanovitvi avstrijske državne razredne loterije, docim se bo ustavila polagoma sedanja, takozvana mala loterija.
Vsako leto bosta prirejeni 2 razredni loteriji, obsegajoči vsaka 100 000 srečk, izmed katerih se mora izžrebati 50.000 srečk, tako, da je izžrebana vsaka druga srečka z dobitkom.
Cela srečka bo stala K 200 —, plačljivi!« v 5 tih obrokih (razredih) a K 40 —, poleg tega pa se bodo izdale tudi četrtinke (a K 50*—) in (osminke a K 25—).
Prvo žrebanje se vrši že 1. novembra 1913.
V prvem razredu je največji dobitek K GO.OOO*—, v drugem K 70.000 —, v tretjem K 80 000—. v četrtem K 100.000 —, v petem K »OOOOO— in posebna premija K 700.000—, skupno torej K 1,000.000* — .
Pole<^ teh glavnih dobitkov je pa določeno tudi mnogo drugih velikih dobitkov a K 50.000—, K 60.000-—, K lOO.oOO*—, K 200.000'—.
Z ozirom na to, da je edina pri nas dovoljena razredna loterija in ta pod izredno ugodnimi pogoji (vsaka d uga Srečka rcora biti izžrebana) je umevno, da je že sedaj zanimanje za te srečke zelo veliko.
Zlasti priporočljivo je, da se združi več oseb, ki si nakupijo večje število srečk, tako da vsak član družbe sodeluje pri večjem številu srečk.
Da za moremo uposlati p n. interesentu pravočasno odnosne prospekte, dati pojasnila itd., prosimo že sedaj obrniti se tozadevno na naš naslov.
Podružnica Ljubljanske kreditna banke v Trstu.

TRGOVINA IZG0T0VLJEN1N »Cfc ^^ ■ ■ ■ ^ ■ MB ^
oblek BOHINEC & c?
za moSKe, ženske In otroKe Obleke po meri. CEHE IZREDNO NIZKE.
Ulica delta Tone Z
(za cerkollo sv. Antona nouega)
TRST
Od auiustn naprej
o alicl
Ponterosso 8
ulica san Lazzaro 17. 00ga] U]( HUOUO 13.
Vmiiimii ntilii f Drsžs (kvas) iz odlikovane slouensfcs tovarne dret so tele dosedal vsepovsod naJboUil sloves. Narodnjaki, trgDVC!, pEltl! ncrsžalte pri domači tvrditi, ki vem postreže po Konkurenčnih cenah. -/rar J. J. SOBAN, Trst G. Oasnrl 10.
Biran IV.
,EDIN08T" At 167
V Trstu, dne 18 junija 1913.
veselico v Narodnem domu v Barko vi ja h v prid CM družbe. NaSa pevska druStva mesta in okolice, katera bi bila vol|na sodelovati, t. j. pomagati sveti narodni stvari, so naprošena, da svoje sodelovanje, kakor tudi pesem, s katero nastopi|o, prijavijo najkasneje do sobote, dne 28. t. m. gosp. Vlad. Premrou v Barkovljah.
Skupni odbor.
Ali naj pridemo Slovenci do politične moči ▼ državi? V včerajšnji notici, kjer smo pokazali s citati, kako trezno io po
—	čeSko presojajo čeSki socijalni demokratje češko narodno politiko in svoje razmerje do drugih čeških strank, smo označali kakor Jako važno izjavo enega prvakov češke socijalne demokracije, dra. Soukopa, o cil|u, ki mu morajo slediti češke narodne stranke in ki Je: boj za moč v državi.
Na] izpregovorimo konkretneje, da pokažemo, kako se tudi v tem naziranju češka socijalna demokracija razlikuje od naše. Kaj je to boj za politično moč, oziroma, katera pot vodi do te politične moči v državi! Stranka, ali narod, ki hoče priti do večje politične veljave, mora napeti svoje moči v smeri, da pride do izdatne besede na upravi države, mora tore| stremiti za tem, da pride d o vlade! Narod, ki hoče kaj veljati v državi, ki hoče imeti primeren vpliv na državno politiko, mora gledati, da dobi tudi — kar na-pišimo nekaternikom toli odi|ozno besedo 1
—	svoje dvorne svetnike in eksceleoce! I
Le tako moremo mi razumeti apostrofo socljalnega demokrata dra. Soukopa na adreso čeiklh strank; naj se bore, da pridejo do moči v državiII
A kaj vidimo pri nas, četudi sedaj ne več v taki meri kakor nekdaj. Stranke, ki izpolnujejo ta cilj, se označa|o hitro kakor korl-tarske stranke. A posamičniki, Čim se pomikajo višje, se označajo kakor seblčneži, ki se hočejo okoriščati na škodo ljudstva. Sleherni politik, ki se Je povspel do kontakta z višjimi Je brž izdajica na ljudskih interesih.
Ce Je znano o kom, da ima ambicijo, da bi se dokopal tja višje do krmila države, hitro pada nan| najčrneja senca.
Tako kritika sterstvo, ki operira s takimi inslnuacijaml, negira zdrave nazore dra. Soukopa in naravnost rapjra narodu pot do politične moči v državi J Če pojde po ukusu tacih ljudi, Slovenci res ne bomo imeli nikdar ne dvornih svetnikov, ne ekscelenc, ali tudi politične moči ne bomo imeli in upliva na državno politiko.
Seveda velja tu neka klavzula. Le hvalevredno in zaslužno Je, če opozicijonalne stranke streme za tem, da pridejo do sodo-ločanja na krmilu države, samo da seto ne sme goditi na škodo narod-nega programa in narodnihna-č e 1. In da Je to možno, za to nam je najbolja priča socijalni demokrat dr. Soukup. O njem vendar ne bo nikdo trdil, da bi priporočal izdajstvo na načelih.
Slednjič naj podčrtamo še, da socijalni demokrat dr. Soukup hoče z večanjem politične moči zasigurati politično in narodno ekzistenco.
Za družbo sv. Cirila In Metoda. — Svetoivanska podružnica CM priredi 5. in 6. julija cvetlični dan v korist CM. Dne 5 Julija bo ob 9 sv. maša v proslavo sv. Cirila in Mete d a, katere se udeležijo gojenčki iz vrtca. DrugI dan bo na vrtu Nar. doma koncert s petjem, godbo in srečolovom, v dvorani pa bodo predstavljali otroci razne prizorčke, deklamacije in pe*|e kot sklepčno šolsko veselico. Ves dohodek cvetličnega dneva, kakor tudi koncerta in otroške zabave, se pošlje dlrektno^glavnemu vodstvu v Ljubljano kot CM dar. Že sedaj prosimo rodoljube, ki imajo kaj cvetlic, da |ih drage volje darujejo v ta namen. Nadalje prosimo, da daruje, kdor le more, kaj za srečolov; vsak Še tako majhen dar nam Je dobrodošel. Na delo vsi za našo prekoristno Družbo sv. Cirila in Mete da!
Zadruga jestvinčarjev ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 22. t. m. V po slanem mi vabilu in dnevnem redu čitam, da se hoče dati neka podpora bolniški blagajni „lastnikom trgovin*. Razvidno (e tudi iz istega dnevnega reda, da ima ta blagajna okoli 20 000 K premoženja. Torej čemu t< pedpora? Če pa pomislimo, da ugodnosti iste blagajne uživa le 10% vseh članov, pač vendar ne bomo glasovali za enake predloge. Torej članf, zavedajte se svoje dolžnosti 1
Slovenski trgovec.
Glasbena Sola podr. Glasbene Matice v Trstu. Roditelje, kojih sinovi oziroma hčere obiskujejo pcuk v glasbeni teoriji, prosimo, da obveste gojence, da odpade danes popoldne pcuk v glasbeni teoriji. Pouk se bo vršil danes teden, to pa radi tega, ker Je g. učitelj volilni komisar.
Cvetlični dan. Sestanek dam, ki bi blagohotno sodelovale pri cvetličnem dnevu, se bo vršil v sredo, dne 18. t. m., in ne danes, v torek, kot Je bilo to pomotoma javljeno.	_
DruStvene vesti.
Šentjakobska podražnica CMD priredi dne 3. avgusta 1913 na vrtu gostilne Jadran" „Šentjakobski semenj", ksr naj blagovolijo ostala društva vpoŠtevati.
Pevsko druStvo .Trst" naznanja vsem < svojim članom in prijateljem društva, da se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. V. redni občni
zbor z običajnim dnevnim redom. Z oziroro na važnost občnega zbrra za nadaljai raz vo| društva, Je želeti obilne udeležbe.
Ustanovni občni zbor pev društva .Kolo" se bo vršil v soboto, dne 28. t m., ob 8 zvečer v prostorih Trgov, izobražev. društva, ulica sv. FraočiŠka štv. 2, I. nadst Vabi(o se vsi prijatelji društva, predvsem! pa bivši podporni udje društva, od katerih upamo, da bodo podpirali društvo tudi v naprej.
Pevce opozarjamo, da se vrie pevske vaje, pričenši z dnem 21. t. m., ob sobotah od 9—10 zvečer v istih prostorih.
Pripravljalni cdbor.
Pevsko društvo .Trot". Danes zvečer ob 8 pevska vaja za moški zbor.
OtroSkl vrtec CMD na Vrdelci priredi v nedeljo dne 22. junija »Otroško ve selico" v prostorih „Gospodarskega društva" isto tam. _
lar. del. organizacija.
Člani NDO pri sv. Jakobu so vabljeni na sestanek, ki bo v petek ob 7 zvečer v društvenih prostorih NDN pri Sv. Jakobu.
Sestanek je velike važnosti, ker se bodo na njen razpravljala važne točke, koristne v razvoju organizacije Šentjakobskega delavstva.
Opozarjamo šentjakobsko delavstvo, da priredi NDO v nedeljo |aven ljudski shod pri Sv. Jakobu. Za ta shod se bo morala razviti velika agitacija.
Skupina parketnih stavcev sklicuje za četrtek ob 7 30 zvečer Javen shod v društvenih prostorih NDO, ul. sv. Frančiška štev. 2.
Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov. V Četrtek ob 10 dopoldne zaupni sestanek v društvenih prostorih.
Deželni odbor NDO. Ker že parkrat ni bilo seje in so na dnevnem redu važne točke, so naprošeni odborniki in namestniki, da se seje, ki bo danes, v sredo ob 8 zvečer gotovo udeleže.
Zidarska skupina, danes važna odbo-rova seja.
Godbeni odsek NDO. V četrtek po vaji sestanek.
Veselica NDO v Barkovljah. Dne 22. t. m. priredi „Nar. del. organizacija" veselico v prostorih „Narodnega doma" v Barkovljah. Spored bo zanimiv. Odhod bo izpred „Narodnega doma" v Trstu z godbo na čelu. — Vse kaže, da bo ta
iz^et, opojen z veselico, zanimiv in za
Mizarska skupina vabi na društveni *hod, *i bo danes, v sredo ob 7 in pol v Iruštvenih prostorih NDO, ul. Sv. Frančiška Stev 1
Zidarska skupina NDO priredi dne 6. julija vrtno veselico pri Tirolcu. Slavnt društ?a so ponovno naprošena, da vzamejo to v vednost. ___
DAROVI.
Za paviljon sokol se župe na zletu na Občinah darujejo: ga. dr. Rytafeva torto; ga. Gromova pecivo; g. Gorenjčeva torto; g.čna Gulič 4 steklenice vina; g a Ponikvar-je*a torto; g.a dr. Slavikova torto in kranjske klobase; g.a dr. Wiifanova pečenko; ga Mikeličeva črešnjev štrukelj; g.a Per-totova salame; g.a Ternovčeva torto; g.čna Ponikvar in g.čna Odinal vsaka steklenico malinovca.
Naj bi sledile tem rodoljubnim damam še druge, sa| darujejo za vzgojo naše mladine. Darove sprejemata g.a dr. Rvfcareva, ulica Valdirivo štv. 11 in g.a Bičkova v Narodnem domu. _
Vesti iz Goriške.
Podružnica CMD za Pliskovico in Ga-bro ico priredi 22. tm. v Gabrovicl veselico s sodelovanjem več pevskih društev. Spored |e Jako bogat različnih izbranih pesnic in »gra „Bratranec" bo vzbujala gotovo mnogo smeha. Po veselici svira narodna godba iz MavLinj na pokritem dvorišču krčmarja I. Band'Ja.
To bo že druga veselica komaj pol leta stare podružnice in prva, kar pomni Gabrovica.
Pridite vsi, da se prosto zabavate in pokažete tudi z dejanjem, da čutite za svoj narod!
Šolska mladina v Dornbergu piiredi dne 22. |unija ob 4 pop. veselico v dvorani ' posojilnice in hranilnice I
Zaoetti najpopolnejši stroji, tfcaks, U» ' muiuill garaneiia. Velikanska izbera ilo« veDskih in srbsko hrvatskih ploSC, edino le v raogi gramofonov Zaneiti, ul. Cavani.	1.146
CLIorlicl^P morH*em obrfžju, pripravno za OKlaU'obU katerokoli obrt, se odstopi pnti dobri odStodnini. Pojasnila: Collaroich, kavarna Corso.	100
Clnnniionin	z 1 in 2 sobama z vodo v ko-OUtltOVdllJU	hinji; 2 skladišči in delavnica ali earnira se odda, ul.	Amerigo Vespucci St. 8 (E?v. Jakob)	1093
fllilio eo meblirana soba za dve osebi s porabo UUUd SO kuhinje, v stanovanju je voda in plin, ul. Madr nnina 13, I. vrata 4.	•
H CQ skoro nova s 5 prostori, 400 klaftrov rem-vd IjiSča, 'I vodnjaka, 5 minut od žel postaje V rdela, proda ee za 18.000 na račun 10.000 kron. Naslov pri Edinosti pod St. 1301.	1301
DODĐĐĐC
gjpgES

MALI OGLASI
MALI OGLAS! w rafaraafe pm 4 vi«. kiMie. Malta« tlikin hiifc takrat vrt. NijMUU vitMMaa « Plati w taki
aocac
g
Meblirana zrafna sobica ®e z& ene^a
levo.
gospoda. Ulica Guardia 27, IV
1347
Ni^iaauctrsiclf Q deželna zavarovalnica is*e lllAjCdvOlI Ijofta ngente. Pisati Trst, po^tci
predal št 392.
133«
PpSnnrnPS 8®' novim vodstvom, na novo irlpUrilba urejeni hotel „Pri zlatem Jelenn-v Gorici. Cene zmerne.	1252
I iliHclfQ fcuhinjd v delavskem središču, obsto-LJUUoKa ječa 10 let. se proda zaradi bi lezn;
za 1£00 K. Pojasnila : Collarsich, kavarna Corso.
100
Odda
gg takoj soba z 2 posteljama pri slo-
venski družini, ul. Barriera vecchia št 22, IV. na desno.	1311
kinlillnoni soba se odda. ^korklja-Uarderoli
mcUlIrdNd. st 312, II. 22.	1311
Posestvo v Grijanu £
dvora, 6200 kv. sežojev zemlje, vila, vinogradi, Btav-biSča, po ugodnin plačilnih pogojih naprodaj. Trst, ulica Torre bianca 21.	1220
FRAN RUPNIK
krojaški mojster, Trst. ulica Geppa št. 10, I. >.
Kupujem
železo, stare kovine : Anton Oerneca
Trst: ul. Olmo St. 12.
1730
2_nor4|— lasa kupujem ter izdelujem vsakovrstna IZpdliltt najmodernejša lasaa dela. ANDREJ
ROJIO, ul. Acquedoto 20.
1752
Urarna in zlatarna L^^itTo
Dajnižjih c^nah se popravljajo ure in v lati predmeti. Popravljajo ee budiintki z garancijo po K r—. Caio £quadrani.
Fotografa AntoDa Jericii?a n&9i°v: TrHt»ui
ulica 7.
delle Pojte 10 ; Gorica, Gospo* k»
4144
8HF- VELIKA ZALOGA
ŽELEZNINE m KOVIN
Trst ulica O. Cardneel 2S.
VELIKA IZBERA ROČUIH POLJEDELSKIH STROJEV
S? 4 -	- x *. ig
■ i ' •	ufK
Rešetaltl za žito.
Ročne mlatllnlce.
Trebllnlkl za zrnle In seme
Vile o vseh oblikah.
Rezalniki za klalo u vseh uellkostih.
Velika zaloga železnin za vrata, okna in pohištvo.
Kuhinjske potrebščine v veliki izberi. Raznovrstno orodje.