Poitnina plaCana v gotovini.
V Ljubljani, dne 25. novembra 1932.
Ste* 15.
Letnik LXXIII. (Sol. leto. 1932/33.)
Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. V. C/. — sekcije sa dravsko banovino v Cfublfani
Mesečna priloga »Vrosveta« m
UredmUtvo in mprmva l Ljubljana, Frančiikantka ulic* tli. Kokmpleov ne vračamo. Nefrankiranih piten■ ne .prejemamo. Uhaja vtmk četriek. Naročnina letna 6O Din M inot.mttvo SO Din. Člani —tusije J. U. U. plačaj, liti t članarino. Oglati po ceniku in dogovoru, davek poteba. Poti. ček. rai. 11.197. Telefon 3111
Predsedniški zbor v Mariboru.
Spomenica. — Pismo gospoda ministra prosvete dr. Radenka Stankoviča predsedstvu sekcije. — Spomenico objavila „Narodna
Prosveta".
Na zborovanju predsednikov sres. učit. društev ter članov upravnega in nadzornega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruže-nja — sekcije za dravsko banovino, ki se je vršilo dne 6. novembra t. 1. na drž. moški učiteljski šoli v Mariboru, je bila sprejeta, kakor smo poročali že v 13. številki »Učiteljskega tovariša« z dne 10. novembra t. 1., obširna spomenica. Spomenico je razposlala sekcija v nad 300 izvodih na vsa merodajna mesta ter osebam in korporacijam, ki so na kakršenkoli način v zvezi z učiteljskim vprašanjem. Predložila jo je tudi osebno gospodu ministru prosvete, ki je odgovoril na v spomenici sprejeta stališča s sledečim pismom:
Ministarstvo prosvete kraljevine Jugoslavije
Kabinet
Prim. 16. 11. 1932 u Beogradu. K. broj 430.
PRETSEDNIKU JUGOSL. UČITELJSKOG UDRUŽENJA — SEKCIJA ZA DRAVSKU BANOVINU — LJUBLJANA.
Ministarstvo prosvete primilo je Spome-nicu zbora pretsednika sreskih društava upr. i nadzornog odbora Jugoslovenskog učitelj-skog udruženja, sekcije za dravsku banovinu i proučilo je sa zadovoljstvom, jer če ona olakšati staranje Ministarstva za čuvanje učiteljske stalnosti.
Ministar prosvete: Dr. Radenko Stankovič, s. r.
Spomenica, ki jo je v prevodu priobčilo naše centralno stanovsko glasilo »Narodna Prosveta« v 34. številki z dne 17. novembra 1932., se glasi:
SPOMENICA
predsedniškega zbora Jugoslov. učiteljskega udruženja, sekcije za dravsko banovino.
Zastopniki JUU, sekcije za dravsko banovino, zbrani na zborovanju predsednikov sreskih učit. društev dne 6. nov. 1932. v Mariboru, z zadovoljstvom ugotavljamo, da je stanovska zavest strnila na teritoriju sekcije ves učit. stan, ki je enoten in neomajen tako v nacionalnem kakor stanovskem oziru. gradeč te svoje dobrine na moralno pravičnost in poštenost. Pozivamo redke poedince, ki tvorijo še izjemo, da se priključijo celoti.
Sekcija JUU je že v neštetih neizpodbitnih primerih dokazala svojo nacionalno in patriotsko smer in delo, zato odklanja vsak dvom o iskrenem nacionalnem in patriotskem delovanju sekcije in njenih predstavnikov. Iz tega razloga obžaluje in obsoja denuncijacije, s katerimi se je skušala vreči senca na sekcijo in njene predstavnike. Ugotavljamo in obžalujemo, da imajo inicijatorji takih denun-cijacij zaslombo.
V službenem in stanovskem oziru je sekcija vedno pozivala učiteljstvo, da uravnava svoja dejanja ter službeno in stanovsko delo tako, da mu bosta pri tem vedno osnova objektivnost in poštenost v službenem in stanovskem pogledu, ker le te moreta dati stanu podlago za trdno in solidno bodočnost.
Smatramo, da morajo biti tudi na podrejenih mestih prosvetne uprave osebe, ki jim bodo gornji temelji prvi pogoj. Iz tega ozira obžalujemo, da ne najdemo dovoljnega razumevanja za ta stremljenja v konkretnih primerih pristranosti, ki rušijo zdrave službene m stanovske moralne osnove.
Najiskreneje želimo harmonije in sodelovanja med šolo, učiteljstvom in narodom ter učiteljstvom na šolah med seboj.
Nihče ne more oporekati, da učiteljstvo ne dela. Z vsemi neštetimi podrobnimi primeri je učiteljski stan to neizpodbitno dokazal. Spričo uradno ocenjene in statistično dokazane delavnosti učiteljstva smatramo za neumestne in krivične pavšalne obtožbe, ki izvirajo iz izjemnih primerov.
Odločno pa odklanjamo, da si neslužbe-ne korporacije in poedinci prisvajajo pravico razpolagati z učiteljskim izvenšolskim delom. Učiteljstvo samo najbolje ve, koliko največ lahko dela in kje se najuspešneje udejstvuje ter v koliki meri, da ne trpe radi tega šolsko delo, družina in gmotno stanje prizadetih. V nobenem primeru ne moremo odobravati pritiska k izvenšolskemu delu na škodo pouka in šole. Zato prosimo oblast, da uredi to razmerje ter odkloni vsako neuradno kontrolo in vplivanje na izvenšolsko delo učiteljstva, saj je sama ustanovila v svrho reguliranja tega vprašanja poseben odsek, ki zbira avtentične službene podatke.
!Iz tega razloga je sekcija tudi pod svojim okriljem sistematično organizirala izvenšolsko delo učiteljskega stanu in s tečaji učiteljstvo za to usposablja.
Ugotavljamo, da trosi učiteljski stan izredno visoke izdatke za sredstva kot pripravo za šolo in pouk za sodobno izpopolnjevanje, za kulturne in strokovne i ublikacije ter za sodelovanje in udeležbo pri prireditvah raznih društev. Zaradi tega smatramo za nujno potrebno, da se tudi prejemki učiteljskega stanu temu primerno urede ter je vsako spod-tikanje in osporavanje sedanjih prejemkov neumestno.
Uspešno delo učiteljskega stanu je pa mogoče le tedaj, če mu je zajamčeno daljše bivanje v službenem kraju in pridobivanje služb po svoji prošnji ter ako ima učiteljstvo za delo potreben mir in oporo v merodajnih faktorjih. Iz tega razloga smatramo za nujno potrebno, da se uvede zopet stalnost učiteljstva na službenem mestu in da se oddajajo službena mesta po starem načinu razpisa. Zato je nujno potrebna izprememba zakona o narodnih šolah, na kar opozarjamo gg. narodne poslance.
Največ vznemirjenja med učiteljstvom povzročajo premestitve in nameščanja. V tem pogledu smatramo — kot stan, ki mu je urejenost v službenem razmerju nujno potrebna — za svojo dolžnost, opozoriti na najnujnejše okolnosti, ki škodujejo dobri stvari.
V	trdni veri, da je v korist stvari nujno potrebna taka opozoritev, smatramo, da smo v to tudi moralno primorani kot predstavniki 4000 učiteljstva in kot del 23.000 učiteljskega stanu v državi, ki tvori jedro vzgojiteljev naroda in vzgojiteljev bodočih državljanov.
Ker so namestitve in premestitve učiteljstva najobčutljivejša točka stanu, smatramo, da bi se pri njih morala v največji meri čuvati zakonita osnova in moralni temelji, ki grade v učiteljstvu čut spoštovanja do pravičnosti in vero v avtoriteto zakonov in zakonitih določb.
V tem pogledu moramo ugotoviti, da je učiteljstvu jako težko, ko vidi, da se ruši vera v avtoriteto in veljavnost vrhovnega disciplinskega sodišča, ki je danes po zakonu edina disciplinska instanca za učiteljstvo ter najvišji vrhovni avtoritativni disciplinski forum.
V	vseh primerih smatramo za nujno potrebno, da se disciplinske zadeve službeno obravnavajo ter se vselej prizadeti zaslišijo, kakor to določa zakon. Odklanjamo anonimne ovadbe kot podlago za disciplinske postopke, ker so nemoralne. Enako odklanjamo vse pritožbe, v katerih se obtožitelji ne upajo sami svojega postopka pošteno in odkrito zagovarjati, temveč se umikajo za oblast in razne korporacije. V disciplinskem pogledu si želimo podrobnega predpisa za disciplinsko postopanje pri nižjih instancah.
Vsa sreska društva pozivamo, da vsak primer netovariškega zahrbtnega rovarenja in ovajanja od strani svojih kolegov, pa bodisi pod firmo nacionalizma ali patriotizma, obravnavajo pred razsodiščem ter stavijo predloge za izključitev takih članov. Smatramo, da mora biti trdnemu nacionalizmu in patriotizmu prva podlaga odkritost, ooštenost in moralnost. Nacionalizem brez teh osnov ni zdrav.
Povzročitev premestitev na podlagi privatnih pisem in informacij brez službenih ugotovitev očitkov proti prizadetim smatramo za nemoralno. Zato obžalujemo primere, ko učitelj nepričakovano izve za premestitev iz časopisov ter se ista naknadno podkreplja z argumentacijami iz privatnih virov brez uradnih ugotovitev in niti ne pod firmo pravih inicijatorjev, ker ti nimajo moralne sile iznesti svoje pritožbe pred oblastjo s podpisom in polno odgovornostjo. Take pritožbe, v zvezi z zahtevo premestitve, smatramo za proste denuncijacije. Smatramo, da je edino pošteno iznašati eventualne pomisleke proti učiteljstvu na oblast, ki je dolžna službeno ugotoviti istinitost in upravičenost navedb, preden se izvrše ukrepi.
Sekcija je opozorila učiteljstvo na dolžnosti napram SKJ in nihče ne more trditi, da se učiteljstvo v ogromni večini tega ne zaveda, ker vrši v polni meri to svojo dolžnost. Vsa gornja načelna stališča pa smatramo, da morajo veljati tudi za sokolske korporacije in poedine funkcionarje. V tem pogledu pozdravljamo sklep Saveza, s katerim skuša urediti to vprašanje in enako dne 3. 2. 1932. Sokolskim župam odposlano okrožnico, tičo-čo se učiteljskih nameščanj, v kolikor skuša preprečiti zlorabe društev in poedincev glede učiteljskih premeščanj. Obžalujemo pa, da se ni to v vseh primerih izvajalo, in ugotavljamo, da se vse Sokolske župe niso ravnale po točki 5. gornje okrožnice. V načelu smatramo, da vmešavanje SKJ v učiteljska nameščanja in premeščanja ni v korist SKJ, ne šoli in ne učiteljstvu, kar so nam jasno pokazali primeri iz preteklosti. Učiteljstvo želi, da se prepusti ureditev tega vprašanja le oblastem.
V	zadnjem času smo zaznali, da je prejelo učiteljstvo, ki ga je oblast želela premestiti, posebne uradne pozive, naj samo prosi za premestitev na odrejeno službeno mesto, četudi je bilo postavljeno z ministrskimi dekreti, ki niso bili ukinjeni in je bilo za službeno delo odlično ali prav dobro ocenjeno. To učiteljstvo se ne zaveda nobene krivde, zaradi katere bi moralo iz kraja in se mu ista ni predočila. Z odzivom na uradni poziv se mora odreči povrnitvi potnih in selitvenih stroškov, ki so mu z zakonom zasigurani ob službenih premestitvah. Smatramo, da manjka takim pozivom moralna in zakonita osnova. Prosimo oblast, da se v službene dekrete ob premestitvah, za katere učiteljstvo ni prosilo, ne vstavlja klavzula »po lastni prošnji«.
V	izogib kvarnim posledicam, ki jih rode gori navedeni pojavi, izroča učiteljski stan po svoji organizaciji kot svoji predstavnici gornjo spomenico merodajnim krogom z dobrim namenom, da z opozorilom na moralno stran teh pojavov koristi nacionalni in patriotski stvari, v prepričanju, da je poštenost in zdrav moralni temelj vsega delovanja najtrdnejša opora jugoslovenskemu nacionalizmu in drž. patriotizmu.
V	Mariboru, dne 6. nov. 1932.
Za upravni odbor:
Ivan Dimnik, s. r., predsednik; Mira Engel-man, s. r., I. podpredsednica; Viktor Grčar, s. r., II. podpredsednik; Josip Kobal, s. r.. tajnik; Leopold Kopač, s. r., član upr. odbora; Fran Mervar, s. r., član. upr. odbora; Karel
Mavric, s. r., član. upr. odb.; Miloš Verk, s. r., član upr. odb.; Fran Voglar, s. r., član upr. odbora.
Z a n a d z o r n i o d b o r :
Ljudevit Ivanjšič, s. r., predsednik; Matija Brezovar, s. r., tajnik; Anka Mešiček, s. r., članica nadz. odbora; Metod Požar, s. r., član nadz. odbora.
Za sreska društva JUU dravske banovine:
Brežice: Janko Knapič, s. r.; Celje: Ivanka Zupančič, s. r.; Črnomelj - Metlika: Matko Ljubic, s. r.; Dravograd: Rudolf Gallob, s. r.; Gornji grad: Zorko Kotnik, s. r.; Kamnik: Ant. Arrigler, s. r.; Kočevje: Herman Kmet, s. r.; Konjice: Henrik Schell, s. r.; Kozje: Al. Čok, s. r.; Kranj: Marija Malenšek, s. r.; Krško: Matija Brezovar, s. r.,; Laško: Rudolf Pleskovič, s. r.; Dol. Lendava: Ljudevit Pe-ternel, s. r.; Logatec: Valentin Doljak, s. r.; Litija: Jože Župančič, s. r.; Ljubljana mesto: Josip Mihelič, s. r.; Ljubljana zah. del.: Zdr. Mikuž, s. r.; Ljubljana vzh. del: Mirko Kosin, s. r.; Ljutomer: Karel Mavric, s. r.; Maribor mesto: Ciril Hočevar, s. r.; Maribor levi breg: Mirko Vauda, s. r.; Maribor desni breg: Simon Petrovič, s. r.; Murska Sobota: Andrej Šavli, s. r.; Novo mesto: Vilko Menard, s. r.; Ormož: Milan Megla, s. r.; Ptuj: Duša^ Še-stan, s. r.; Radovljica: Metod Požar, s. r.; Slovenska Bistrica: Miloš Tajnik, s. r.; SlovenJ-gradec: Leopold Kopač, s. r.; Sv. Lenart: Fr. Golež, s. r.; Šmarje pri Jelšah: Miloš Verk, s. r.; Šoštanj: Martin Vrečko, s. r.; Žužemberk: Fran Mervar, s. r.
Učiteljska samopomoč v Ljubljani«
I. Zahteve po preureditvi pravil.
Dobra pravila so tisti faktor, ki drži po-koncu vsako organizacijo, društvo ali; zadrugo in jim omogoča primeren razmah. Najboljša pravila pa niso taka, ki bi ustrezala »•sem članom in bi bila primerna za vsak čas. Uporaba kaj kmalu pokaže, kaj je treba pre-drugačiti, kaj dodati ali izpustiti. Izredni občni zbor US v Ljubljani, ki se je vršil dne 0. marca 1932., je naročil načelstvu — z ozi-rom na predloge članov prof. Siča in šolske upraviteljice M. Polakove iz Ljubljane — da naj do prihodnjega občnega zbora sestavi primerne nasvete za preureditev zadružnih pravil.
Spremembe so v gotovih točkah res nujno potrebne, neodložljive. Sedanja sprejemna doba je predolga, sprejemne pristojbine so zlasti v zadnjih letih veliko prenizke, mlajši člani žele prejeti sami še v življenju delni znesek od posmrtnine ali pa denarno podporo, starejši člani zahtevajo oprostitve vplačevanja članskih prispevkov itd. Na drugi strani so zopet velike ovire, ki temeljite poprave delno izključujejo ali sploh onemogočajo. — Poiskati moramo primerno obliko in pravi način, kako naj to izvedemo, ne da bi ogrožali obstoj dozdaj zadovoljivo poslujoče zadruge.
V ta namen se je osnoval odsek 15 članov (načelstvo in nekaj članov iz Ljubljane in okolice), ki na sestankih, sklicanih od uprave razmišlja o raznih primernih in potrebnih popravah v naših pravilih. Potrebno pa je, da se vsi člani US seznanite z gradivom za preureditev dosedanjih pravil in da sami pri' preureditvi sodelujete, to pa s predlogi, nasveti in končno z udeležbo ter stvarnimi debatami na prihodnjem občnem zboru.
Gradivo za preureditev pravil je precej obširno, posega globoko v razne dobe US in je v tesni zvezi s spremembami, ki so nastajale od časa do časa v tej podporni ustanovi. V naslednjih člankih bom skušal podati jasno sliko o US z ozirom na 1. dosedanje spremembe pravil, 2. predloge in nasvete, o katerih se je razpravljalo na odborovih (zadružnih) sejah ali občnih zborih in 3. predloge članov US, ki jih hrani zadružna uprava in jih pretresava odsek za preureditev sedanjih pravil. Pri tem se bo ena ali druga stvar znabiti ponavljala, kar nam pač kaže, da so se enake ali slične domislice pojavile na raznih krajih in ob raznih prilikah.
II. Izvršene spremembe v pravilih.
Ravnatelj Luka Jelene, takrat nadučitelj v Šenčurju pri Kranju, je sestavil pravila po vzorcu pravil društva »Selbstfhilfe der Lehrer-schaft Steiermarks«. Oblastveno potrjenje so dobila dne 4. julija 1898., št. 3001. Društvo se je imenovalo Jubilejska samopomoč v Ljubljani. Ustanovni občni zbor je bil 1. avgusta 1898. v Ljubljani.
Po teh pravilih je poslovala društvena uprava do leta 1901. Na občnem zboru tega leta se je društveni delokrog, obsegajoč do tedaj deželo Kranjsko, razširil na okoliš »Zveze jugoslovanskega učiteljstva«, to je na Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko. Taka so ostala pravila do I. 1920., vsaj drugačnih sprememb nisem mogel ugotoviti, ker je arhiv US za to dobo zelo pomanjkljiv.
V 1. 1918. za nas srečno zaključena svetovna vojna je postavila nas Slovence v popolnoma nove razmere. Z brati Srbi in Hrvati smo si osnovali novo državo, prevzeli od prejšnje srbske države njen denar (dinar), avstrijska krona (naše plačilno sredstvo) pa je postala čez noč malo iskan denar nizke vrednosti. Društvena uprava je izplačevala posmrtnine v zneskih nekaj nad 100 Din. — Dnevne cene za življenjske in druge potrebščine so se dvigale od dne do dne navzgor. Znesek 100 Din je bil pri splošni draginji malenkosten. Na občnem zboru dne 27. avg. 1920. v Mariboru so zborovalci soglasno sprejeli odborov predlog, da se »Jubilejska samopomoč« imenuje odslej »Učiteljska samopomoč«, vplačila članskih prispevkov in izplačila posmrtnin se vrše v dinarjih (članski prispevek po 2 Din), društveni delokrog pa razširi na vso državo Jugoslavije. Ta pravila je odobrilo ministrstvo za notranje zadeve, oddelek za Slovenijo, z odlokom od dne 3. okt. 1921., št. 10475. Društvo jih je prejelo dne 31. oktobra 1921.
Draginja je rastla od leta do leta. Z novimi pravili določeni članski prispevki so le nekaj časa dajali primerno posmrtnino. Na občnem zboru v Ptuju dne 8. julija 1923. se je § 7, društvenih pravil tako razširil, da more US sprejemati za člane tudi profesorje, njih soproge in vdove. Na tem občnem zboru so se oglašali člani in predlagali k nekaterim odstavkom društvenih pravil času primerne izpremembe. Društveni odbor je dobil nalogo, da pregleda pravila, jih primerno zboljša in na prihodnjem občnem zboru predloži v razpravo in odobrenje.
Po temeljitih razmišljanjih na več sejah In sestankih je na izrednem občnem zboru US v Krškem dne 9. julija 1924. predlagal društveni odbor sledečo spremembo (dosta-vek) k § 7. b: »V društvo US vstopajo lahko tudi oni, ki so stari nad 45 let. če plačajo sprejemne pristojbine kot 45-letniki in pa za toliko let, kolikor imajo nad 45 let, še ostale pristojbine, to je: prispevek za smrtne slučaje, Ietnino in upravnino. Velja pa za aktivne in upokojence. Ta sprememba društvenih pravil naj bi bila začasna, veljavna za eno leto. V tem času bi bila dana prilika vsem, ki so stari nad 45 let, da vstopijo v naše društvo.«
Predlog je utemeljeval Iv. Kocijančič (Ljubljana): »Čim večje je število članov, tem višje so posmrtnine; društveniki imajo od tega le korist. Društveni rezervni fond se z doplačili starejših priglašencev okrepi. Učitelj, samopomoč ima človekoljuben namen, zato odprimo vrata v naše društvo — četudi le začasno — vsem onim tovarišem in tovarišicam, ki se iz nam neznanih vzrokov niso oglasili o pravem času za sprejem, a zdaj obžalujejo to in nas prosijo pomoči.« Odborov predlog je bil soglasno sprejet za dobo enega leta, to je od 1. IX. 1924. do 31. VIII. 1925.
Na članskem sestanku društva US, ki se je vršil v Ljubljani dne 19. decembra 1924., se je razgovarjalo o potrebnih spremembah k raznim odstavkom društvenih pravil, zlasti glede sprejemnih pristojbin in članskih prispevkov. Te predloge si je osvojil društveni odbor na svoji seji dne 6. januarja 1925. in sklenil sklicati v Ljubljano na dan 1. februarja 1925. izredni občni zbor, ki naj predlagane spremembe odobri.

Predlogi društvenega odbora, ki jih je izredni občni zbor (1. februarja 1925.) odobril, so sledeči: »1. Prispevek za smrtni slučaj je 5 Din, posmrtnina petkratno število članov, za vpisnino se plača 10 Din in za upravnino letno 4 Din; prispevek za rezervni fond ostane stari (2 Din). 2. Zdravniški certifikat se odpravi. V dvomljivih slučajih more društveni odbor (uprava) zahtevati od priglašenca zdravniški certifikat. 3. K sedanjemu številu odbornikov izvoli vsakokratni občni zbor še tri namestnike.« K št. 2. (zdravniški certifikat) naj pripomnim, da je ta sklep društveni odbor na svoji seji dne 14. julija 1926. v toliko dopolnil, »da se zahteva zdravniški certifikat od vseh tistih priglašencev, katerih zdravstvenega stanja ne pozna kak odbornik ali pa ne potrdi odboru znani, stalni zaupnik v priglašenčevem okraju, da so res zdravi. Ime zaupnikovo se vpiše v prijavnico.« Nova pravila je odobrilo ministrstvo za notranje zadeve — oddelek za Slovenijo dne 8. maja 1925., št. 2479/25.
Izredni občni zbor v Ljubljani dne 28. decembra 1927. je sprejel sledečo spremembo — dostavek k § 7 a: »Odbor sme sprejemati za društvene člane tudi bivše učitelje, učiteljice in profesorje, ki so prideljeni raznim uradom, podrejenim prosvetnemu ministrstvu in to v področju ljubljanske in mariborske oblasti, n. pr. prosvetni oddelki velikih županov, narodno gledališče, državne knjižnice in muzeji.«
Dne 31. marca 1931. je izšel novi zakon o uradnikih. Ta zakon predpisuje v § 76. razne omejitve v društvenem in organizačnem gibanju državnih uradnikov. Z uradnim dopisom policijske uprave v Ljubljani z dne 15. junija 1931., št. 1322/3. je bilo društvo pozvano, da spremeni svoja društvena pravila in jih prilagodi zahtevam §§ 76. in 345. zakona o uradnikih z dne 21. marca 1931.
S to zadevo se je temeljito pečal društveni odbor na odborovi seji dne 24. junija
1931.	Kot najboljši izhod iz težavnega položaja je sklenil priporočati na izrednem občnem zboru US, ki naj bi se sklical za 29. junij 1931. na II. mestno deško osnovno šolo v Ljubljani, razpust društva in takoj nato ustanovitev zadruge Učit. samopomoči v Ljubljani. Občni zbor je 29. junija 1931. sprejel sko-ro soglasno sledeči predlog društvenega odbora: »Društvo US ne more svojih pravil popraviti tako, kakor zahteva § 76. zakona o uradnikih. Izredni občni zbor skleni, da se društvo razide, vse društveno premoženje in terjatve pa oddajo zadrugi, ki naj se istočasno in z istim namenom ustanovi. V tem slučaju naj izplača deleže za vse člane, ki so danes v društvu, zadruga sama iz premoženja razpuščenega društva US.« Društvo US je likvidiralo, ustanovila se je Učiteljska samopomoč, reg. zadruga z om. zav. v Ljubljani, ki je s 1. januarjem 1932. pričela poslovati.
Finančna direkcija v Ljubljani je za oprostitev plačevanja družbenega davka in raznih taks osporila § 36. naših zadružnih pravil. Dalje je bila potrebna poprava § 34. v toliko, da se za spremembo pravil ne zahteva na občnem zboru navzočnost dveh tretjin vseh članov. Poleg tega so bile stilistične poprave in dodatki k §§ 3., 11. in 20. Vse te od zadružnega načelstva predlagane spremembe je izredni občni zbor zadruge Učit. samopomoč v Ljubljani dne 6. marca 1932. odobril deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., jih je potrdilo in dne 31. marca
1932.	pod Firm. 289, Zadr. X. 161/2 vpisalo v zadružni register. Te potrjene spremembe je kot tiskano prilogo uprava razposlala koncem aprila 1932. vsem članom US.
Iv. Kocijančič.
112 let stara hranilnica.
XI. Glavna skupščina JUU in obmejno šolstvo.
Letošnja glavna skupščina se je v svoji resoluciji pod tek. štev. 33. zavzela tudi za naše obmejno šolstvo, oziroma za ureditev manjšinskega šolstva na podlagi zadnjega uradnega ljudskega štetja, torej na podlagi narodnosti.
Dvomim zelo, da bi imeli s to resolucijo povoljen uspeh. Ako pogledamo § 45. zakona o narodnih šolah, vidimo, da ta ne govori o narodnosti, ampak o jeziku in pravi: V krajih, kjer v znatni meri prebivajo državljani drugega jezika, se ustanove za njihovo deco posebni oddelki osnovne šole — ne pa oddelki višje narodne šole, kakor se že po nekod dogaja.
Kakor sem prej omenil, se je sekcija JUU zavzela za ureditev manjšinskega šolstva na podlagi zadnjega ljudskega štetja, torej na podlagi narodnosti. Dokler pa § 45. govori o državljanih drugega jezika, je uspeh naše akcije dvomljiv.
Ta paragraf bi bil za nas sprejemljiv, če bi bili naši ljudje tako zavedni, da ne bi več govorili doma tujega jezika. Žalibog pa o pravi narodni zavednosti naših ljudi težko govorimo, posebno pa tu na severni meji, kjer je bil pritisk germanizacije do prevrata l. 1918. naravnost strašen. Vsled tega se tudi ne bo posrečilo pripraviti naše ljudi, da bi kar čez noč postali zavedni. Stare bomo le počasi pridobili, treba pa je toliko bolj delati pri mladini in jo prikleniti nase potom šole. Zato pa je boj Nemcev našim šolam razumljiv. Oni dobro vedo, kdor ima šolo, ta ima narod. Nemci pa imajo s § 45. dobro oporo v svojih rokah. Oni vedo, da pravih nemških otrok ne spravijo skupaj toliko, da bi pri vsaki šoli na
31. oktobra t. 1. se je po svetu praznoval dan štednje. Naša dolžnost je, da pri tem informiramo našo javnost, da imamo v Ljubljani najstarejšo hranilnico v Jugoslaviji. Leta 1820. so namreč socialno čuteči ljubljanski meščani z županom Hradeokyjem na čelu ustanovili v zaščito nepremožnih slojev pred oderuhi bivšo Kranjsko hranilnico, ki jo je leta 1928. potem prevzel ljubljanski oblastni odbor, za njim pa dravska banovina. Hranilnica je sedaj zato tudi dobila novo ime: Hranilnica dravske banovine, Ljubljana, Knaflje-va ulica 9.
60 let je bila to edina hranilnica na Kranjskem in tudi še potem je obdržala vodstvo med našimi hranilnicami. Nov polet pa ji je dala s svojim protektoratom dravska banovina, ki jamči z vsem svojim premoženjem in
davčno močjo za vse pri njej vložene denarje. Zavod vrši z vso solidnostjo vse posle, ki spadajo v to vrsto denarnih zavodov. Vloge obrestuje res prav izvrstno in jih tudi ku-lantno izplačuje. Nove vloge stavlja vlagateljem vsak čas na razpolago.
Varčevanje je edina ravna pot iz sedanje gospodarske stiske, toda ne z zadrževanjem, tezavriranjem po domeh. Dokler denar ne kroži, kot mora po svojem bistvu, toliko časa tudi ne bo prave omejitve krize. Denar mora v promet, a denarni zavodi edino so poklicani, da ga oddajajo v obtok in njegovo kroženje regulirajo.
Ako imate še pomisleke, potem se kar obrnite na Hranilnico dravske banovine v Ljubljani, Mariboru ali Celju.
SpioSite vesti.
severni meji dobili svoje oddelke, zato pa imajo velik kontingent pri naših nezavednih ljudeh, ki znajo že popolnoma slovenski, pi govore nemški, bodisi pod pritiskom razmer, ali pa iz navade.
Mi pa pod nobenim pogojem ne moremo dovoljevati, da bi otroci teh naših mlačnežev ali odpadnikov obiskovali nemške razrede, ker bi s tem vršili mi sami nadaljno germani-zacijo.
Treba bi bilo započeti na podlagi povedanega, da se § 45. izpremeni v toliko, da bi govoril o državljanih druge narodnosti, namesto o državljanih drugega jezika pri otva-ranju manjšinskih oddelkov.
Dokler se pa to ne zgodi, preostaja samo ena rešitev, in ta je, da naj pravilnik k temu paragrafu natanko na najmanjše podrobnosti določi, kateri otroci se smejo vpisati v manjšinske razrede.
Na vsak način pa mora pravilnik preprečiti, da bi starši, ki so Slovenci, ki še danes znajo slovenski, pa govore nemški iz kateregakoli vzroka, pošiljali svoje otroke v nemške oddelke. Ravno tako starši, oziroma otroci, kateriih družinski poglavar je Slovenec, ne more in ne sme vpisati otrok v manjšinski razred. Končno pa bi bile na mestu tudi kazni za vsakogar, ki naše ljudi sili, naj vpišejo otroke v manjšinske razrede. Le na ta način bomo naše ljudi oziroma naše potomce rešili zopetne germanizacije v naši svobodni domovini.
Mi smo objektivni in strpni, zahtevamo pa to tudi od naših nemških sodržavljanov.
—	Minister prosvete gosp. dr. Radenko Stankovič na seji Glavnega prosvet. sveta.
Nova sezija sej Glavnega prosvetnega sveta se je pričela 14. novembra v ministrstvu prosvete v Beogradu. Je to 1933. seja v dobi 52 let, odkar je bil ustanovljen Glavni prosvetni svet. Na dnevnem redu je pretres učnega načrta za nižjo osnovno šolo, dalje določevanje ocene osnovno-, meščansko- in srednješolskega učiteljstva, ekvivalenca šol. izpričeval, no-strifikacija srednješolskih izpričeval in drugi tekoči posli. Sejam predseduje predsednik Glav. prosv. sveta g. dr. Vladimir Petkovič, rektor beograjske univerze, podpredsednik je g. Jelenko Mihajlovič, rektor višje pedagoške šole v-Beogradu, glavni tajnik pa g. dr. Milan Glavinič. Iz dravske banovine sta člana gg. Josip Mazi, načelnik prosv. oddelka, in 'Ivan Dimnik, predsednik JUU sekcije Ljubljana. K otvoritveni seji Glavnega prosv. sveta je prišel tudi novi minister prosvete g. dr. Radenko Stankovič. Seznanil se je z vsemi člani prosv. sveta. Zanimal se je za delo in iznesel svoj prosvetni program. Ob zaključku svojega govora je prosil vse člane, da z njim sodelujejo in ga odkritosrčno podpirajo pri izvajanju njegove prosvetne politike. V zadnjih štirih letih je bil to prvi obisk prosv. ministra v Glavnem prosvetnem svetu, kar je napravilo na vse člane najboljši vtis. Kot prva točka je bila na dnevnem redu razprava o učnem načrtu za osnovno šolo.
—	Praktični izpiti za otroške vrtnarice
bodo dne 28. novembra 1932. — Tozadevne prošnje naj se pošiljajo ravnateljstvu držav, učiteljske šole v Ljubljani. — Izpitna komisija. — Ravnateljstvo drž. učiteljske šole. — Direktor N. Marolt.
—	Neratova spominska plošča. Komite za oskrbo spominske plošče pok. šol. ravnatelju in uredniku »Popotnika« v Krčevini pri Mariboru izreka tem potom zahvalo JUU, sekciji za dravsko banovino v Ljubljani, za prispevek 1508 Din, tovarišu predsedniku g. Iv. Dimniku za krasni venec, kraj. šolskemu odboru v Krčevini za prispevek 500 Din in Učiteljski tiskarni za natis prigodne pesnitve, istotako vsem tovarišem in tovarišicam, ki so s svojo prisotnostjo pri odkritju plošče počastili spomin našega nepozabnega Miha Nerata. — Tovariš g. Flere je poslal komiteju iz Beograda naslednjo izjavo: Ko se slovensko učiteljstvo s počastitvijo spomina oddolžuje M. J. Neratu, duševnemu pokrenitelju, soustanovitelju ter dolgoletnemu uredniku »Popotnika«, se mu — službeno zadržan — pridružujem pri tej počastitvi z globoko spošto-valnim: »Slava njegovemu spominu!«
—	Orači, list učiteljske mladine. Ljubljanski učiteljiščniki bodo začeli s prihodnjim tednom izdajati list z naslovom »Orači«.
Brez dvoma je to pomemben in obenem razveseljiv pojav, ki priča, da raste v bodoči učiteljski generaciji nekaj novega in posebnega, da se odpirajo novi pogledi v hotenju učiteljske mladine. To bo potrdila prva štej vilka »Oračev«, ki je že pripravljena in na katero vse učiteljstvo posebno opozarjamo in mu priporočamo, da jo naroči.
Naročnina znaša 40 Din letno. Naroča se pri Upravi »Oračev«, drž. učiteljska šola, Ljubljana.
—	Zveza kulturnih društev v Ljubljani.
Dne 27. novembra se bo vršil redni obč. zbor Zveze kulturnih društev v predavalnici ZKD v Kazini v Ljubljani1 ob 9. uri dopoldne po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo Zvezinih funkcionarjev in sicer tajnika, blagajnika ter referentov. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Izprememba pravil. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. — Tajnik: dr. Stoja n B a j i č , 1. r.
—	Glavne prireditve Ljubljanskega ve-lesejma v letu 1933. Uprava Ljubljanskega velesejma sporoča, da se vrši XIII. ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem od 3. do 12. junija 1933. Jesenski velesejem »Ljubljana v jeseni« s priključenimi razstavami gospodarskega in kulturnega značaja pa se bo vršil od 2. do 11. septembra 1933.
—	Izkaz o napredku učencev je z letošnjim letom odpravljen. Mesto njega je uvedena posebna »Knjižica za učence (ke) narodnih šol«, katere ni treba kolekovati, kakor prejšnji »Izkaz«. Knjižico ima v založbi Učiteljska tiskarna ter se dobiva v knjigarni v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6 in v podružnici v Mariboru, Gor. Gosposka ul. 44. Cena izvodu je 2 Din. — Knjižice so zelo lične. Naslovno stran krasi tribarvna slika drž. grba med narodnimi okraski. Vsebuje pa nagovor jugoslovenskemu učencu, podaftke o šoli in učencu, razpredelnico za oceno učenčevega uspeha, prostor za sporočila staršem v I. in II. polletju ter poučilo staršem z izpisom iz zakona o narodnih šolah z dne 5. dec. 1929. — »Knjižica za učence« je odobrena z rešenjem kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 22. septembra 1932., IV., No. 12981/3., izdalo pa jo je Jugosloven-sko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino. — Kdor je knjižico že naročil, se naproša, da naročilo obnovi.
—	Vodnikova družba, Slovenska Matica in Cankarjeva družba so oddale poverjeništva za Maribor podružnici knjigarne Učiteljske tiskarne, ki se nahaja v Gor. Gosposki ulici št. 44. Tudi vse dosedanje publikacije omenjenih založniških družb se dobe v tej naši knjigarni.
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
Trboveljski slaviki v Zagrebu.
Veliko smo že pisali o nastopih tega odličnega mladinskega pevskega zbora. Zato tudi ne smemo preiti mimo pevske poti v Zagreb, kamor je šel zbor 5. t. m. po svoje spričevalo. Da je v Zagrebu najstrožja glasbena kritika in razvajena publika, to nam je dobro znano. Glas zagrebških kritikov naj Vam pove o uspehu in kvaliteti tega zbora, ki ga vodi naš tovariš Avgust Šuligoj in ki je spopolnil svoje glasbene sposobnosti pri UPZ po prof. Srečku Kumru. Tu je zopet dokaz, kako kulturno misijo vrši naš odsek UPZ s tem, da ne širi le sodobno jugosl. pesmi, temveč tudi vzgaja pevovodje.
»Narodne Novine« pišejo: »Impozanten uspeh mladih pevcev. Slavlje v glasbenem zavodu. Redkokdaj ima Zagreb priliko, da v svojem hiperproduktivnem glasbenem življenju doživi tako umetniško atrakcijo, kot je bila »Trbovelj siki slavček«. Vokalni artizem ima v Zagrebu svojo veliko tradicijo. Pevska društva delujejo, ali do danes jim ni uspelo, da organizirajo otroški zbor umetniške kvalitete, ki bi bil sposoben, da s svojim umetniškim nastopom imponira. Niti naši učitelji niso mislili na to, da odgojijo svojo deco v vokalno-glasbenem smislu. Najtragičnejši poraz so pa doživele vse naše glasbene šole, da niso od svojih dijakov sestavile mladinski — ali bolje rečeno otroški zbor. »Trboveljski slavček« tvori 100 otrok, večinoma šolarjev osnovne šole, čijih starši so revni rudarji. Ta deca je našla v svojem učitelju dirigentu g. Šuligoju moža, ki mora imeti nepopisno zdrave živce in neizrecno ljubezen do tega, da je
vzgojil zbor, umetniško korporacijo, ki zasluži, da se pokaže tudi v inozemstvu. Z velikim zanosom in navdušenjem je stopila deca na podij zagrebške Glasbene akademije. Program je bil sestavljen iz kompozicij jugosl. avtorjev. Videlo se je, da je bilo pri sestavi razporeda veliko razumevanja za našo vokalno glasbo. Vse je bilo v stilu in skladu. Pojejo skladno, gibko, dinamično interesant-no in v vokalizaciji nenadkriljivo. Niti naša pevska društva odraslih niso s takim predna-šanjem izvedla svojih programov. Zborovodja g. Šuligoj je proučil otroško dušo, načel najboljšo pedagoško metodo, kako treba vzgajati deco v vokalnem artizmu. Morda bi bilo primerno, da bi g. Šuligoj oddržal nekoliko praktičnih predavanj na glasbeni akademiji, o načinu in svojem sistemu odgajanja dece t. j. o njihovem vokalnem izobraževanju.
Pred nami je stala dovršena umetniška korporacija, katera zasluži, da se pokaže v inozemstvu. To bi bila najboljša propaganda za našo vokalno kulturo. Vsi nastopi t. zv. »Sangerknaben« z Dunaja so potemneli pred odličnim nastopom »Trboveljskega slavčka«. Naši pevci so slavljeni, a to so zaslužili v največji meri. Vsa dela so bila vredna, da stoje na programu te pevske korporacije in so bila sprejeta z velikimi simpatijami. Prvi »bis« je doživel Ivan Matetič s svojimi deškimi popevkami iz Istre in to s »Kolom« in »Ptičjim plesom«. Impozantno in z velikim umetniškim dojmom je bila izvedba Adamičeve »Uspavanke«. Iskren pianissimo z malo solistinjo je navdušil dobro posečsno dvorano Hrv. Glasbenega zavoda. Vse v vsem. Zagreb je doživel ono, česar še ni imel v svoji sredi. »Trboveljski slavček« je umetniška korporacija najvišje kvalitete, na merodajne faktorje pa apeliramo, da podprejo ta umet-
niški korpus. Vsa čast jim! Umetniški Zagreb jim kliče na skorajšnje svidenje!«
»Novosti« so prinesle zelo obširno kritiko izpod peresa Borisa Papandopula. Med drugim: »To je zbor, v katerem se od takta do takta, od pesemce do pesemce opaža izredna zborovska disciplina, čvrsto in stalno sistematično delo, ki končno privede do visokih umetniških ciljev. Ta sijajna vokali-zacija, s katero mali pevci in pevke izgovarjajo ne le lastne slovenske tekste, temveč tudi hrvatske, medjimurske, istrske in ekav-ske popevke bi morala, da služi za vzor najboljšim našim pevskim udruženjem. Dinamika !tega zbora je izvanredna. Slišali smo gradacije, lepo izdelane crescende in decrescen-de, akcentiranja, vprav vzorno fraziranje, kakor da pred nami pojejo pevci z najvišjo glasbeno naobrazbo. Zvonki in zveneči soprani, mehki in sočni alti dajejo zboru sve-* žost in polnost, intonacija je v razmerju s teškimi kompozicijami ostala vedno stalna in čista.
»Trboveljski slavček« je pokazal pot. po kateri je treba, da se hodi tudi v naših krajih, pokazala se je tudi zopet slovenska vztrajnost in njihov organizatorski duh, ki naj služi za vzor našim pedagogom. »Trboveljski slavček«s svojim izvrstnim pedagogom gosp. Šuligojem na čelu predstavlja prvi in edini mladinski zbor te vrste na Balkanu. Ta zbor po svoji kvaliteti potiska ■ daleč v ozadje, varovani dunajski deški zbor »Sangerknaben-verein«.
Težišče tega zbora je, da se izvaja sodobna naša mlad. vokalna glasba, ki se je zadnje čase na osnovi našega folklora začela intenzivno gojiti. Radi tega je bil sinočni koncert eminentnega značaja za našo glasbeno produkcijo«.
Kritik g. Žiga Hirschler piše med drugim v »Jutru« iz Zagreba: »Na koncertnem po-diju smo imeli zares veliko glasbeno senzacijo. Bil je to nastop omladinskega pevskega zbora iz Trbovelj »Trboveljskih slavčkov«. To, kar nam je pokazal ta zbor pod vodstvom Avgusta Šuligoja, je vprav fenomenalno in daleč nadkriljuje petje znamenitega dunajskega deškega zbora »Wiener Sängerknaben«. Kaj takega v Zagrebu ne premoremo in kaj nam preostane, kakor da se ponašamo s tem zborom iz Trbovelj, ki je vsekakor edinstven v naši domovini in nam vsem v čast in ponos.«
Vsi kritiki tudi drugih listov končujejo svoja laskava priznanja z vabili na skorajšnje svidenje. Za priznanje so jim bili noklonjeni krasni lavorjevi venci in šopki »Učiteljskega društva Jedinstvo«, »JPS-Strossmayerjeve žu-pe«, »Učit. pevskega zbora Filipovič« in »Narodne čitalnice«.
Poudarjamo: vse to veliko kulturno delo vrši tov. Šuligoj izven šolskega pouka, ki pa prekaša delo marsikaterega le za glasbo nastavljenega učitelja. S propagando za našo jugosl. mladinsko vokalno glasbo, ki jo je napravil on, se ne more meriti nikdo do danes v naši državi. Da skrbi le za domače' skladbe, razvidimo iz njegovih sporedov; izogiba se vsakega tujega vpliva.
Oblasti prosimo, da podprejo ta zbor, ki ga tvorijo otroci žejni srčne kulture. 100 jih je deležnih — prosi jih pa v Trbovljah še 10 krat toliko. Olajšajmo mu delo, da se še intenzivneje posveti načeti poti, ki bo v čast vsemu narodu. Merodajni1 činitelji naj pošljejo ta zbor proti severu, preko meje, da bodo imeli tam jasno mnenje o naši bogati mladinski vokalni literaturi, ki si jo lastijo do danes le sebi.	ič.
—	Učiteljicam - pripravnicam za ženska
ročna dela. Ker so se obrnile na sekcijo nekatere teh tovarišic in prosile informacij glede polaganja izpita, jih obveščamo, da bomo objavili točna navodila v eni prihodnjih številk našega lista.
—	Jubilej. V torek sta praznovala 40 letnico srečne zakonske zveze naša tržaška tovariša Anton Germek in soproga Antonija roj. Nadlišek. Vzornemu učiteljskemu paru, ki je posvečal dolga desetletja svoje delo vsem našim stanovskim, kulturnim in na< rodnim pokretom na Primorskem, želimo še mnogo let zdravja v srečnem in mirnem zakonu.
—	Učiteljske vdove in sirote, članice biv. Vdovskega društva, obvešča uprava Učiteljskega doma v Ljubljani, da prejmejo pripadajočo podporo sigurno za Miklavževo. Člane in članice JUU prosimo, naj o tem ob-
I veste prizadete, ker ti nimajo stanovskega lista.
Učitelj, tvoj krog leti, živ kronometer sam si ti, za malco komaj čas zaleže — pa »Daj-Dam« aparat ti ustreže.
Osebne zadeve.
—i Osebna vest. Tovarišica Lunder-Kobal Vera; učiteljica-pripravnica za ženska ročna dela na dekliški osnovni šoli v Trbovljah 2 je z odličnim uspehom položila državni strokovni izpit za učiteljico ženskih ročnih del pred izpraševalno komisijo na višji ženski obrtni šoli v Beogradu.
—i Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani v novembrskem roku. Za položitev praktičnega učiteljskega izpita pred izpitno komisijo na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, kateri je predsedoval direktor zavoda gosp. Marolt Nande, se je oglasilo 20 kandidatk in 25 kandidatov. Izpiti so se polagali od 7. do 19. novembra t. 1. s sledečim uspehom: z odličnim uspehom: Mihelič Vladimir, učitelj v Šmarjeti. S prav dobrim uspehom: Ambrožič Vladislav, učitelj v Stični; Banko Marija, učiteljica v Koroški Beli; Čeh Ana, učiteljica v Sostrem; Golob Marija s. Nor-berta, učiteljica Marjanišča v Ljubljani; Ke-zele Ljudmila, učiteljica v Dvoru; Kimovec Franc, učitelj v Smuki; Merčun Ciril, učitelj v Pečah; Pavlin Franc, učitelj v Mošnjah; Pucko Frančiška s. Skolastika, učiteljica Lih-tenturnovega zavoda v Ljubljani; Škodlar -Volarič Ivanka, učiteljica v Dobrepoljah; To-relli Janko, učitelj pripravnik v Ljubljani; Vittori Gabriela s. Berta, učiteljica zasebne šole v Kočevju; Zadek Bogomir, učitelj v Vrhovem; Žumer Anton, učitelj v Žužemberku. Z dobrim uspehom: Ahačič Ludvik, učitelj na Trati; Amon Viktorija, učiteljica v Suhoru; Dacar Melhior, učitelj v Poljanah; Demšar-Vidnjevie Zlatka, učiteljica v Rada-tovičih; Dagarin Antonija s. Serafina, učiteljica na uršulinski šoli v Škofji Loki; Flajs Franc, učitelj v Gorjušah; Hafner Pavlina, učiteljica v Dovjem; Jenko Mihaela, učiteljica v Zagorju; Jurajevčič Ljubica, učiteljica v Semiču; Keržin Štefan, učitelj v So-dražici; Knol Janez, učitelj v Fara vasi; Mi-fliulič Anton, učitelj v Globokem; Prinčič Stanislav, učitelj na Čatežu; Pucelj Frančiška, učiteljica v Radečah; Sartori Milan, učitelj v Dol. Logatcu; Slana Marija, učiteljica v Hrastniku; Smrdelj Frančiška, učiteljica v Fara-vasi: Šinigoj Boris, učitelj v Sv. Križu; Taufer Venceslav, učitelj v Litiji; Urbančič Branko, učitelj v Ribnici; Vrbič Tekla, učiteljica v Sodražici in Zakrajšek Milan, učitelj v Šmartnem. Reprobiranih 6 kandidatov in 2 kandidatki.
Učiteljski pravnik.
—§ Upokojitev učiteljstva v V. pol. skupini. Učitelj N. N. je januarja 1932. napredoval v V. pol. skupino. Februarja 1932. je bil upokojen. Z rešenjem min. prosvete mu je bila odmerjena pokojnina V. pol. grupe, ki se mu ima tudi takoj izplačati t. j. od 1. marca 1932.
Z ozirom na določbe § 263/1 U. Z. se je Glavna kontrola pritožila proti tej rešitvi, češ da bi moral dotični 13 mesecev prejemati plačo VI. pol. skupine, toda Državni svet je pritožbo odklonil.
Iz tega sledi, da upokojencu ni treba čakati na nakazilo povišice 13 mesecev, temveč se mu zvišanje prejemkov takoj po upokojitvi prizna in nakaže.
—§ Tablica »MOJI PREJEMKI v šol. 1. 1932./33.« ne nudi samo priročno in pregledno zabeleževanje prejemkov, temveč pove po izpolnitvi tudi točno datume napredovanj.
Kdor še ni naročil te tablice, ki stane samo 50 par, naj to čimprej stori. Naročila sprejema Učit. knjigarna v Ljubljani in njena podružnica v Mariboru.
Založenih je bilo 3000 tablic in jih je še 1000 na razpolago. Ker je v naši banovini 4000 učiteljev, si je nabavilo potemtakem ta pripomoček le učiteljev. Pri izpolnitvi tablice je upoštevati določbe §§ 52. in 49. ur. z.
—§ PROŠNJE ZA NAPREDOVANJE v višje položajne skupine označite in sicer kolkovano z A, nekolkovano z B ter priloge z A/l itd., B/l itd., kar olajšuje postopek upravnim oblastvom pri reševanju prošenj in je bilo tudi tako odrejeno z okrožnimi razpisi banske uprave.
skupščini v razpravo in odobritev predlog državnega proračuna in finančnega zakona za
1.	1933./34. Po poročilih dnevnih listov vsebuje finančni zakon tudi nastopne važne iz-premembe zakona o narodnih šolah.
V čl. 24 zakona o narodnih šolah se ukinjajo, dodajajo in menjajo odstavki, v členu 51 se izprememba glasi: Najmanjše in največje število učencev po oddelkih odreja prosvetni minister. V čl. 84 se črta poslednji odstavek ter se nadomesti z novim: Učitelji
—	soprogi imajo, ako so v službi v istem mestu, pravico na samo eno stanovanje (odnosno samo eno stanarino) in kurjavo samo za enega učitelja, a učiteljica, ki je poročena z neučiteljem, nima pravice do stanovanja (stanarine) niti do kurjave. V čl. 113 se ukinja poslednji odstavek.
Predložene izpremembe zakona o narodnih šolah bomo obravnavali prihodnjič, ko prejmemo podrobnejše in točne podatke o novem finančnem zakonu.
Šolski radio.
—r Program za IX. teden. V torek, dne 29. novembra bo predaval g. Mlekuž Vekosl.: Topola in Oplenac. Razpored: Topola središče Karadordevega ustanka. Kratek pregled bojev s Turki od 1. 1804. do 1. 1913. Zadužbi-na kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja na Oplencu. Grobnica Karadordevičev. Pripravite zemljevid dunavske banovine! I.—HI. V četrtek, dne 1. decembra bo izvajala točno ob 10. uri Ženska realna gimnazija v Ljubljani akademijo v proslavo »Ujedinjenja« s sledečim programom: 1. Nagovor direktorja.
2.	Gradnik: Ujedinjenje, deklamacija. 3. Ven-ček narodnih pesmi, dvoglasni zbor s sprem-Ijevanjem klavirja. 4. Dr. Lah Ivan: Slavnostni prizor, izvajajo gojenke mestne ženske realne gimnazije. 5. Fr. Ferjančič: Na morju, triglasni zbor. 6. P. H. Sattner: Tiho je prišel mrak, triglasni zbor. 7. Držav, himna. I.—III.
—	V petek, dne 2. decembra bo predaval g. Viktor Pirnat: Morje, posredovalec sreče in blagostanja. I.—III.
Razpored: 1. O morju splošno. 2. Morje spaja zemlje in kontinente. Posledice tega.
3.	Pomen morja za poljedelske in industrijske države. 4. Po morju posredovana trgovina prinaša blagostanje v zvezi s kulturo: a) stari pomorski narodi Feničani in Kartažani, b) v srednjem veku Španija, Benetke, Hansabund, Dubrovnik, c) v novem veku Anglija, Usa in Japonska. 5. Večna borba narodov za posest morja in prevlast na njem. 6. Kaj pomeni nam Jadran.
Stanovska organizacija JUt
Iz tiruitev:
Vabila:
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU bo zborovalo v soboto 10. decembra 1932. v Gor. Radgoni. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk poročilo tov. Mavrica o seji predsednikov in razprava o novem učnem načrtu. — Glavni referent je tov. Kotnik Franjo; tudi drugi tov. in tovari-šice naj načrt preštudirajo in si pripravijo spremne predloge. — Zborovanje traja od 11. do 14. ure. Po sklepu zadnje odborove seje mora vztrajati članstvo, ki se ga udeleži, pri celem zborovanju!
Dne 6. decembra 1932. ima odbor svojo sejo v Gor. Radgoni ob 16. uri.
-	JUU SRESKO DRUŠTVO V CELJU bo zborovalo v soboto 3. decembra ob pol 9. v mestni šoli v Celju.
Na dnevnem redu je poleg društvenih zadev predavanje dr. Stanka Gogale: Naše izobrazbeno in vzgojno kultiviranje.
Zborovanje se prične pol ure prej kot običajno. — Odbor.
-	JUU SRESKO DRUŠTVO V SLO-VENJGRADCU bo zborovalo v soboto, dne 3. decembra 1932. ob 9. uri v IV. razredu slo-venjgraške osnovne šole po sledečem dnevnem redu:
1.	Situacijsko poročilo po predsedniku.
2.	Odobritev zapisnika zad. zborovanja.
3.	Došli dopisi.
4.	Referat »Domorodnost v narodni šoli« — predava tov. Zehrer.
5.	Raznoterosti.
Leop. Kopač, predsednik. Rajko Iglar, tajnik.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH ima v proslavo 60-letnice svojega obstoja slavnostno zborovanje v soboto, dne 10. decembra ob pol 11. uri v Narodnem domu v Brežicah.
Poleg sedanjih aktivnih članov tovariški vabljeni vsi aktivni in upokojeni tovariši (ice), ki ste nekdaj službovali pri nas!
Za skupen obed po zborovanju pošljite prijave na upravo narodne šole v Kapelah do 6. decembra 1932.
Na veselo svidenje vsi in vse! — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO KAMNIK bo zborovalo 7. decembra 1932. v Ljubljani hotel Miklič. Začetek ob 9. uri. Na dnevnem redu je med drugim predavanje tov. Horna: »O volji«.
P <ro^><»:
-f JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL. Redna letna skupščina se je vršila dne 15. oktobra 1932. v Ljubljani.
Na skupščini je obširno govoril sreski šolski nadzornik tov. Urbančič Alojzij. Priporočal je učiteljstvu, da strne svoje vrste k skupnemu delu v šoli in izven šole, k delu, ki bo prežeto ljubezni do naše drage domovine Jugoslavije. Ob tej priliki je izročil tov. Bricu Dominiku, šol. upravitelju na Dobrovi, pohvalno diplomo od uprave fondov Nj. Vel.
kralja Aleksandra I. za izvenšolsko delo in čestital tudi učiteljici Račičevi Mariji z Brezovice, ki je bila odlikovana z redom sv. Save V. vrste.
Predsednik društva tov. Mikuž Zdravko je poročal o društvenih dogodkih v minulem letu 1931./32. Glede učiteljev, ki so dopolnili 35. leto službe, je poudarjal, da bi tudi sami radi šli v pokoj in omogočili vstop v službo naraščaju, če bi dobili v doglednem času svojo pokojnino, kakor določa uradniški zakon iz leta 1931.
Skupščina je z odobravanjem sprejela njegov predlog, da bi ministrstvo za prosveto spremenilo svoj odlok, po katerem se mora učitelj, ki je premeščen, izseliti iz stanovanja v šoli, hkratu, ko odpotuje na novo službeno mesto; rok naj bi se podaljšal za poročene vsaj za 14 dni, za samce pa za 1 teden.
Društvena tajnica je poročala o gibanju članstva, ki je med letom zaradi premestitev nekoliko nazadovalo in o vseh dopisih, ki jih je prejelo društvo od prejšnjega zborovanja. Priporočala je članom, naj pristopijo k »Učit. kreditni zadrugi v Beogradu«.
Poročili predsednika in tajnice je izpo« polnil tajnik sekcije, tov. Kobal, ki je zlasti poudarjal, da mora sekcija načelno zagovarjati zahtevo, da se morajo učiteljska službena mesta oddajati samo po razpisu najpotrebnejšim prosilcem. Glede na težkoče, ki so nastale na narodnih šolah zaradi nabave mo-nopolskih šolskih zvezkov, je pojasnil, da jih Učiteljska tiskarna ne more naročiti, ker nima likvidnih denarnih sredstev za takojšnje plačilo.
Prav glede šolskih zvezkov je skupščina sprejela predlog tov. Kržišnika, ki pravi:
Monopol šolskih zvezkov naj se ukine, ali pa uredi tako, da bodo imele knjigarne šolske zvezke vedno v zalogi za podrobno razprodajo. Ugotavljamo, da so zvezki predragi, ker je njih papir slab in ker nimajo ne pivnikov ne podložkov.
Blagajničarka tov. Obersnelova je dobila od skupščine po svojem poročilu, in sicer na predlog nadzornega odbora, razrešenico.
Tajnik sekcije tov. Kobal je poročal še v jedrnatih besedah o aktualnih in perečih vprašanjih, ki zadevajo učiteljstvo.
V častno razsodišče je skupščina izvolila tov. Marinkovo in tov. Završnika, oba z Vrhnike.
Z. Mikuž, predsednik. Lenarčič Ana, tajnica.
-f JUU SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM je imelo svoj redni letni občni zbor dne 8. oktobra 1932. ob 10. uri v šoli v Kozjem.
Navzočih 32 članov (ic), to je 71%, opravičili so se 3 tovariši (ice).
Tov. predsednik je otvoril občni zbor, pozdravil vse navzoče, posebno novo pristo-pivši tov.: Justo Frece in Anico Kos. Razen dveh tovarišic je včlanjeno vse učiteljstvo v okraju.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
Prečitajo in obravnavajo se došli dopisi. Za poverjenika Mladinske matice se izvoli tov. Potočnik Ante. Prečita se tudi poslovilno pismo upok. tov. Hernausa. Kot zelo delavnemu tovarišu predlaga tov. Kos, naj se mu za ves njegov trud in delo pošlje pismena zahvala. Sprejeto!
Iz tajniškega poročila razvidimo, da je imelo društvo v posl. letu 1931./32. 48 članov. Društvo je imelo 5 zborovanj z dvema preda-vanjima in šest sej. Zadnje zborovanje se je vršilo istočasno s sreskim učiteljskim zborom. Povprečna udeležba na zborovanjih je bila 62%. Društvo je bilo zastopano po svojih delegatih na banovinski skupščini v Ljubljani in na državni v Beogradu.
Blagajnik poroča, da znašaio dohodki 9396-56 Din, izdatki 8234*91 Din; zaostale članarine je 888 Din.
Nadzorni odbor je pregledal vse tajniške in blagajniške knjige ter jih našel v popolnem redu. Zato predlaga absolutorij upravnemu odboru in blagajniku. Sprejeto.
Nato je poročal tov. predsednik o poteku ban. skupščine v Ljubljani in državne v Beogradu.
Proračun: Za redne člane znaša članarina letno 160 Din, za z učitelji poročene učiteljice pa 80 Din. Članarina naj se plačuje mesečno, vse šole skupaj.
Prihodnje zborovanje bo meseca decembra v Kozjem.
A. Čok, predsednik. M. Strašekova, tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI. Dne 12. nov. 1932. je na mač-kovski šoli otvoril tov. predsednik zborovanje ob prav lepi udeležbi, dasi nam vreme ni bilo preveč naklonjeno in kraj nekoliko odročen. Prečitan in sprejet je bil zapisnik o zadnjem zborovanju z dopolnitvijo, da se na mesto izpadlega člana v odseku poročevalcev za stanovski tisk določi tov. Zupanovo. Tov. tajnik je podal nato poročilo o došlih dopisih, stanju članstva, katerega število se lepo dviga, in o delu odbora. Tov. blagajnik je izčrpno poročal o stanju društvene blagajne. Sprejeta sta bila predloga, da znaša letna članarina 165 Din, za z učitelji poročene to-varišice 75 Din in da to mesečno redno pobira na vsaiki šoli poseben poverjenik. V debato so posegli tov. Velnarjeva, Horvat Bela in Gabrijelčič.
Tov. Miklavčič je podal zanimivo poročilo o banovinski skupščini, ki ga je članstvo sprejelo z odobravanjem, nakar je tov. tajnik podal obsežno situacijsko poročilo in referi-ral o učiteljskih prireditvah in o zboru predsednikov sekcije v Mariboru dne 5. in 6. nov. Za referente o začasnem učnem načrtu za višjo narodno šolo so določeni tov. Antauer, Droč in Kosijeva, o učnem načrtu za osnovno šolo pa bodo referirali člani odbora. Oba učna načrta prideta v razpravo na prihodnjem zborovanju.
Tov. Deškovič je v lepo zamišljenem predavanju podal mnogo smernic in napotkov za izvenšolsko delo učiteljstva, za kar je žel obilo priznanja. Oživela je prav živahna debata, ki je popravila in utrdila marsikatero ohlapno mnenje o tem vprašanju. V razgovor so posegli tov. Štubel, Deškovič, Šavli, Gabrijelčič, Horvat Bela, Antauer, Benkovič, Beloglavec in dr.
Sprejete so bile sledeče resolucije:
1.	JÜU — sresko društvo v Murski Soboti soglaša popolnoma z resolucijo, podano na zboru predsednikov JUU — sekcije za dravsko banovino dne 6. novembra v Mariboru, in poziva sekcijo, da še nadalje vztraja pri svojih pravičnih zahtevah in samoobrambi učiteljstva.
2.	Izzivanje madžarskih učiteljev, ki so pred vojno študirali in službovali v Medmur-ju in Prekmurju, naj se odločno zavrne.
3.	Vsi predlogi našega društva, odposlani sekciji za banovinsko skupščino, naj se udej-stvijo.
4.	Nastavijo naj se tovariši, ki so odslužili vojni rok, in novinci.
5.	Tovariši, ki so zadostili čl. 87 zakona o narodnih šolah, naj se upokojijo.
6.	Učitelji, ki so dodeljeni sreskim načel-stvom in kr. banski upravi, naj prejemajo stanarino in kurjavo kot ostalo učiteljstvo.
7.	Zakon o narodnih šolah je priznal kon-traktualcem v čl. 166 dobo kontraktualne službe za pokojnino in napredovanje. Z zakonom o uradnikih od 31. marca 1931. je bilo s čl. 292 to ukinjeno, čl. 116 tega zakona je priznal kontraktualno dobo le za pokojnino, a finančni zakon od 1. aprila 1932. je ovrgel to pravico kontraktualcev, tako da se kontraktualne službe ne šteje niti v napredovanje niti v pokojnino. Ker smatramo, da naj se upolteva ves učiteljski stan v enaki meri, naj se z novim finančnim zakonom od 1. apr. 1933. prizna kontraktualna služba toliko za napredovanje kakor tudi za pokojnino.
8.	Davčne uprave naj nakazujejo od vplačanih občinskih doklad tangente za šolski proračun direktno šolskim odborom in ne upravnim občinam, ki izplačevanje rade zadržujejo.
9.	Izide naj pravilnik k zakonu o narodnih šolah.
Tov. predsednik je zaključil zborovanje, ugotavljajoč, da je uspelo nad vse pričakovanje in izrazil je trdno prepričanje, da bo naše društvo kar najbolje napredovalo.
Gabrijelčič, predsednik. A. Šavli, tajnik.
1* . ^	{h U «tU«. -
ti^ AJL
LJUBLJANA Za gotovino: MARIBOR Gledališka 4 Šelenburgova 4 Slovenska 18
-f JUU SRESKO DRUŠTVO ZA MARIBOR DESNI BREG je zborovalo dne 15. oktobra 1932. ob pol 10. uri v prostorih Nabavljalne zadruge v Mariboru.
Od 103 vpisanega članstva je bilo navzočega 77. to je 75%.
I.	Zborovanje je vodil tov. predsednik Petrovič in je v pozdravnem nagovoru želel dobrodošlico novima članoma našega društva tov. Tominec Olgi iz Reke in Cibic Kristini iz Studencev. Tako je v srezu včlanjeno razen enega vse učiteljstvo.
II.	Pri dopisih so bili sprejeti nekateri sklepi.
1.	Po daljšem pretresanju o načinu pobiranja članarine SšM je bilo sklenjeno, da za letos pobere tov. poverjenik Podgornik članarino po 30 Din. Obenem je bila sprejeta na predlog tov. Vranca naslednja resolucija:
»Slov. šolska matica je dolga leta vršila svoje vzvišeno poslanstvo med slovenskim učiteljstvom. Z aktualnimi pedag. deli ga je strokovno dvigala, izpopolnjevala v samoiz-obrazbi in mu prinašala nebroj pobud za povojno šolsko obnovo. Učiteljstvo mariborskega sreza d. br. je vedno razumevalo idealna prizadevanja naše — ne samo književne, temveč tudi idejne institucije. Na žalost ugotavljamo, da med SŠM in osnovnošolskim učiteljstvom v zadnjem času ni več onih tesnih vezi, kakor smo jih opažali v prejšnjih letih. Niti v odboru, niti v književnem programu ne prihajajo več v polni meri do izraza želje in potrebe osnovnošolskega učiteljstva, ki je med naročniki nedvomno v večini. Med rednimi publikacijami n. pr. izhajajo knjige, ki v odboru niso bile soglasno sprejete in niso uspele niti v subskripciji (n. pr. Gogala »Mladinsko gibanje«). Obeta se knjiga Gothejeva »Pedag. pravica«, ki ne more biti v skladu s sodobnimi potrebami našega domačega šolstva. Smatramo, da je odbor s takimi ukrepi krenil od svoječasno objavljenega programa, ki ie zagotavljal, da bodo izhajale knjige, ki bo do usmerjene predvsem v s6dobno orijen-tacijo našega vzgojstva in šolstva. Ni čudno, če izstopajo iz Matice ne samo stari člani, ampak tudi najagilnejši sotrudniki — pedagoški pisatelji.
Učiteljstvo mariborskega sreza d. breg noče rušiti, njegov predlog obsega samo zahtevo, da se razmere v SŠM sanirajo in se odbor približa zopet osnovnošolskemu učiteljstvu, ki iskreno želi, da bi bila Matica zopet žarišče sodobnih pedag. prizadevanj in s tem tudi institucija, ki se je z veseljem oklepa vse slov. učiteljstvo.«
2.	Za poverjenika Učit. samopomoči, ki naj vodi stalno evidenco njenega članstva v društvu, je bil izvoljen tov. Miloš Ledinek.
3.	Šolski upravitelji bodo tudi v bodoče posvečali vso pažnjo in skrb propagiranju »Našega roda« in publikacij MM.
I BI. Radi tesno odmerjenega časa je podal letno poročilo samo blagajnik tov. Dšu-ra, ki je izkazal 2314-59 Din prebitka. Revizorji so izrazili pohvalo vzornemu knjigo-
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!
vodstvu in absolutorij ter primerno nagrado za velik trud, kar so zborovalci sprejeli. Članarina za tekoče leto ostane lanska, t. j. 170 dinarjev, plačljivih v 10 mes. obrokih po 17 dinarjev, za učiteljice poročene z učitelji pa 100 Din, odn. 10 Din mesečno. Ker imamo v blagajni presežek, pristopimo k zadrugi Učiteljski dom z nadaljnimi 10 deleži po 100 Din.
Tov. Hren je podal strnjeno poročilo o drž. skupščini v Beogradu, a poročilo o bano-vinski skupščini, predsednikovo in tajnikovo poročilo je odpadlo.
IV. Zborovalci se v celoti pridružujejo resoluciji društva »Šola in dom«, objavljeni v št. 9 »Učiteljskega tovar ša«.
4. Po poročilu tov. Hrena o slavnostni otvoritvi Učit. doma in drugih prireditvah dne 5. novembra t. 1., ko bo skupaj zborovalo 5 društev, smo odšli ob pol 11. uri v Narodni dom, kjer je mel za društvi levega in (lesnega mariborskega sreza višji drž. pravilnik g. Jančič prav zanimivo predavanje: »Zakon omladinskega sodstva v praksi«. Simon Petrovič, predsednik. Iv. Šeško, tajnik
-f JUU SRESKO DRUŠTVO ZA MARIBOR LEVI BREG je imelo svoj redni obč. zbor dne 15. oktobra t. 1. v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Od 82 članov in članic je bilo prisotnih 47, t. j. 58%.
Tov. predsednik otvori prvo zborovanje v upravnem letu 1932./33. s prisrčnim pozdravom, vzpodbujajoč k vztrajnemu stanovskemu delu ter k redni udeležbi. Nato prečita došle dopise, o katerih članstvo intenzivno razpravlja. Izvolijo se za tem društveni po-
ročevalci in sicer: za Mladinsko matico tov. Ivan Ferk, za »Popotnika« in »Učit. tovariša« tovariša predsednik Mirko Vauda in Albin Šprajc, za »Manjšinsko šolstvo« tovariša Ja-kopec in Sardoč Adam, za »Učit. dom« pa tov. Ivan Cvetko. — Sledi 2. točka dnevnega reda, t. j. poročilo društvenih funkcionarjev. Tov. predsednik poroča o najvažnejših društvenih pojavih in zadevah izza upravnega leta 1931./32., o posledicah delitve bivšega skupnega društva, pohvalno omenjujoč točno in res tovariško posredovanje sekcije v vseh od članov zaprošenih težnjah. Poudaril je naš »Mea kulpa«, t. j. malobrižnost za naše '.•ospodarske ustanove, o čemer moramo v bodoče govoriti in jih podpreti pri vsakem zborovanju.
Tajniško poročilo: Društvo je imelo v šolskem letu 1931./32. štiri zborovanja in ravno toliko odborovih sej, na katerih so se pretresala vsa važna in aktualna društvena vprašanja. V zvezi z društvenimi zborovanji so bila tudi aktualna predavanja. Povprečna navzočnost je bila 76% članstva.
Tov. blagajnik Jože Berce poroča, da izkazuje blagajna 1999"30 Din prebitka ter znaša dolg od prejšnjih let le 2260 Din .(poprej 7600!). Po poročilu pregledovalcev računov, tov. Makuca in tovarišice Droč, se mu podeli razrešnica. Tov. predsednik se tov. blagajniku toplo zahvaljuje za vestno, vztrajno in marljivo delo. ki je rodilo tako lepe rezultate. Zadrugi »Učit. doma« se po predlogu tov. Sardoča daruje od prebitka letnega računa 500 Din. Tov. predsednik toplo apelira na članstvo, da pristopijo z letnim deležem 110
dinarjev k zadrugi, ki je tako velevažnega pomena za učiteljstvo. Tov. blagajnik predlaga, naj prispeva vsak član mesečno po 1 Din »Učit. domu« (sprejeto). Sprejet je bil tudi proračun za 1. 1932./33.; mesečna članarina rednih članov je 18 Din, poročenih učiteljic 11 Din. Poročilo delegatov obeh skupščin izostane vsled manjkajočega časa. Pride pa na vrsto na prihodnjem zborovanju. — K točki predlogi se oglasi tov. Lazar Tone: »Učiteljska tiskarna naj pošilja zvezke na vse šole brez vseh stroškov (voznina tov. lista itd.), da ne bodo otroci, ki težko zbirajo denar za šolo v tej hudi krizi, oškodovani (sprejeto).
Tov. Vekoslav From se ob sklepu občnega zbora zahvaljuje tov. predsedniku za nje-
govo delo v preteklem upravnem letu ter mu obenem toplo čestita k podelitvi reda sv. Save V. stopnje, čemur se z glasnim odobravanjem pridružijo vsi zborovalci.
Prihodnje zborovanje se določi na 5. novembra ob otvoritvi Učit. doma. Nato sledi skupno za naše in sosednje društvo Maribor desni breg predavanje g. višjega državnega pravdnika dr. Ivana Jančiča o temi »Iz prakse mladinskega sodstva«. Tov predsednik se mu je zahvalil za njegovo že drugo predavanje o tej aktualni in pereči temi in ga prosil, da svoja izvajanja skupno z rezultati sklepnega razgovora priobči v »Popotniku«.
Vauda M., predsednik. H. Beloglavec, tajnica.
HAU OGLAS1
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda SO par. Najmanjši znesek Din 5'—
Ne samo kot darilo,
temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, Izpraian optik in urar LJUBLJANA, Stari trg 9
Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno.
Letos ie otvoril
v svoji hiši na Aleksandrovi cesti 7
največji Klavir - Salon, kjer je vedno nad 30 klavirjev na razpolago. Tam se nahaja tudi na stotine raznih muzik. instrumentov za prodajo. Popravila in uglaševanje inštrumentov se vrše tukaj strokovnjaške
KLAVIRJE	PIANINE
dobite na obroke
prve svetovne fabrikate: Bösendorfer, Stein-way, Förster, Petrof, Hölzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, nrecizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta štev. 7
N
TEOKAROVIČ E O K
A R
0 V
1
t
lobenega zvišanja ceni
Krasni novi vzorci za zimo. Specialni loden in kamgarn za smučarje. Sukna za vse uniforme. — Volnene odeje in pletilna volna. Vse to si nabavite po konkurenčnih cenah V magazinu
tovarne, Ljubljana, GradiSče 4
Tvrdka Ign. Žargi - ,Pri nizki ceni,
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA ŠT. 11
priporoča
bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, kakor rokavic, nogavic, srajc, kravat ter damsko konfekcijo. Potrebščine za krojače in šivilje.
NA DEBELO IN DROBNO
TELJBTRGOVI2VA
F. König u
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
I D	1
E 9	
N	
| 8	
l K	
I 1 s	I
L.
MIKUŠ
LJUBLJANA
Mestni irg šlev. 15
N a malo
Na -veliko
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
1
A.ZIBIRT
Ustanovljeno L 1839.
IllcUg 11. 2 2 82.
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA
TRGOVINA S ČEVLJI
nudi cenj. občinstvu svojo veliko zalogo čevljev domačega in tujega izdelka najboljših svetovnih tvrdk, snežnih čevljev in galoš. Velika izbira po najnižjih cenah!
Miklavž prihaja

y- ^ .s
jr ¿v ^
. tč" M> / J
ON' „ ' -rfcy
V.vLe. /
vV j®"
^

KNJIGARNA Učiteljske tiskarne
Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 Maribor, Gor. Gosposka ulica 44
MUi inserirajo i nsšem olasilu!
DRAGO GORUP&Co.
BHHHnn LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 16/1.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
G o sti I na
Ražem
LJubljana
nažabjaku št.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
Hoja po vrvi
je kakor
nehigiensko življenje *
V vsako hišo spada knjiga
Naš svetovalec v bolezni in zdravju
Šolam priporočeno po odloku kr. banske uprave IV. No. 17.459/2 z dne 17. nov. 1932.
Cena 400 Din - Tudi na obroke
j Knjigarna Učiteljske tiskarne
I Ljubljana, Frančiškanska ul. 6
IMBßSIilSillllillBfilBIlBnHlIliill
Takale izglÉ naš liiMn"

' '	/. '¿vi,' *'
. ..v n .
"v, ;^.«Sííí«-¿«i
Pf'! wW, m
m
i;.
. • V ' ■ /	■ • i»'. >
V,- /•' ; ■
V, Íiíí
'*'■= . ■ -:• . h;:.- ■. . <•••
Sr-fP^
spredaj
zadaj
Vsakemu aparatu je priloženih 7000 Slik, ki jih dobiš brezplačno. Plačilo na obroke po 200 Din. — Pišite po prospekt!
Učiteljska tiskarna oddelek za učila
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6