Splošni vestnik. Afera prof. Jug. Na zahtevo klerikalce? in interpelacijo Jakliča v zadnji seji dež. šolskega sveta je deželno predsedstvo sporočilo prof Jugu, da ne sme poučevati na mestnem dekliškem liceju, dokler zadeve ne reši ministrstvo. Profesorja Juga preganjajo zaradi njegovega politiškega govora, ki ga je imel na skupščini Zaveze v Novem mestu. Kakor je znano, je profesor Jug tamkaj razpravljal o potrebi narodne šole. Govoril je sledeče: BZaveza stoji na temelju narodne šole; stremi za modernimi, naprednimi načeli. Ona goji v prvi vrsti vprašanje šole, ki nam ima vzgajati naroden, vesel in zdra? naraščaj. Ia ti temelji so za narod in po njem za državo trdnejši temelji od koristolovstra, zato tudi tako veliko število navzočih iu tako veliko zanimanje. In kako važno je vprašanje šole, ki je torišče naše ljudske izobrazbei Treba je najti poti do narodne šole, kajti le narodna šola je zdrav temelj krepke države. Le narodna šola nam raore vzgojiti dobrib državljanor s krepko naobraženostjo, ki je za nas belo-modro-rudeče pobarvana, značajev, ki ne klečeplazijo iz gole sebičnosti pred črno-rumeno ali belo-mmeno barvo." — Iz teh besed hočejo klerikalci na vsak način napraviti protipatriotičen in protidinastieen govor. Proticerkven ne — ker to jina ne nese! Jaklič je interpeliral v deželnem šolskem svetu, pa mi stavimo, da Jaklič o strari niti uatanko informiran ni, da je le mimogrede po BSlovencu" ujel uekaj ua ušesa. Saj drugih poročil pa politik Jaklič ne bere! Jakličeva interpelacija ima tako podlago kakor govor na Sv. Gori, kjer je trdil, da rai v ,Učit. Tov." nismo navedli števila udeležencev pri posebnem vlaku v Novo mesto — kar smo storili — a dičui Jaklič _U5it. Tov." n i t i č i t a I n i. To je podlo in gnusno obrekovanje, in taka obrekovanja so verodostojni dokaz slavnemu deželnemu šolskemu svetu za SchwarzSušteršičeve ere. Eateri tovarlš ve za boljšo trgovino, kjer bi se sprejela 151etna deklica, zmožna slovenskega ia neraškega jezika, kot vajenka. Jožef T r a t a r — Mokronog. Spomenik Rousseauu. Dne 4. t. m. je bil v Chamberi na Savojskem r prisotnosti predsednika Faliieresa odkrit spomenik pisatelju ia pedagogu Jeanu Jacquesu Eousseauu. Predsednik Fallieres je na bauketu napil prijateljstvu Francije in Italije Šol8kl otroei in nalezljire bolezni. Deželni šolski svet na Dunaju je zaukazal, da je pri sprejemaoju otrok v vse ljudske in me- ščanske šole staršem oziroma vsakemu otroku u o i e u u \ u. _»a je tu uuuru iu uvaicnifuiiJ, bo vsak uvidel, kdor le pomisli, da ravno šolski otroci največkrat razneso nalezljive bolezni in da se te zaradi nepoučenosti staršev dostikrat tako razširijo, da okužijo cele kraje in provzroče ranogo nesreč. Kranjski deželai šolski svet ima s preganjanjem liberalnih u6iteljev toliko opraviti, da na kaj takega, kakor je odredil dunajski deželni šolski svt, niti ne misli. Ker torej od dtželnega šolskega sreta ni ničesar pričakovati, naj se opozore, da iraamo že v slovenskem jeziku jako dobro, prav mično in poljudno pisano kojižico o nalezljivih boleznib BNajhujši sovražniki", ki se dobiva v vseh knjigarnah po 60 viaarjev. Pametni starši naj sežejo po njej, in učitelji, ki jim je mar občni blagor in ljudsko zdravje, naj jo priporočajo iu naj nanjo opozarjajo starše. UpepeljeTanje mrllžev. V prihodnjem zasedanju pruskega deželnega zbora namerava vlada predložiti zakonski načrt, po katerem bi bilo dovoljeno na Pruskem upepeljevanje mrličev. Zborovanje glahonemlh. Prav posebne vrste zborovanje se je vršilo v dunajskem rotovžu. Zbrali so se namreč giuhoaemci vseh avstrijskih dežel. Predsedoval je njih učitelj Druschba, ki je bil edini, ki je govoril, pri tem pa živahno podpiral govor z gestimi. Navzoči Bposlušalci" so pazljivo sledili izvajanjem j učiteljivim, mu s kretojami pritrjevali, pri tem ! pa se je tudi oglasil časih kak glas. Na to so zaceli ^predavati" tudi drugi zborovalci; vse se je vršilo redno in ker imajo vsi jeziki za gluhoneme enake znake, so se vsi dobro razumeli. Proti poldnevu je predsedoik zaključil zborovanje in vsi Davzoči so se za konec še dali fotografirati. Prisostvovati takim Bpredavanjem" mora biti vsekakor zanimivo. Brezžični brzojar s podmorsklml čolnl. Augleški križarki nBonaventura" in BAntilope" sta došli v spremstvu osmih podmorskih čolnov v pristanišče Bordy, da napravita poizkuse z brezžičaira brzojavora. Križarkam se je sledajič tudi posrečilo odposlati podraorskim čoluom brzojavke, kar je bilo dosedaj popolnoma nemogoče. Poizkusi se bodo še nadaIjevali. Čedcn duhovnlk. Zupnik Albert Schneider, ki se je udeležil duhovskib vaj v Feldkirchnu, je v parku blizu BregeDca naraeraval zlorabiti štiriletno dekletce. V zadnjem trenotku se je pa načrt svetemu možu ponesrečil, ker ga je zagrabila roka pravice. Cednega pastirja božjega so zaprli, pozaeje so ga izpustili proti varščini 10.000 kron. Poroka bivšega katoliskega duhovnika Tcljarua. Pred okrožnim sodiščem v ogrskera Hradišžu se je vršila zanimiva obrav- nava. Sodišče je imelo odločiti, ali je poroka bivšega katoliškega duhovnika Petra Vlasaneka veljavna ali ne. Sodišče je razsodilo, da je poroka veljavna in je utemeljilo razsodbo s sledečimi razlogi: B§ 63 drž. zak. določa sicer za osebe duhovskega stanu, ki so že prejele višje posvečenje, celibat, toda ta določba ne velja za duhovnike, ki so izstopili iz katoliške cerkve. Ugovor, da višja posvečevanja vtisnejo duhovniku ,,neizbrisljivo znamenje", ne more biti s stališča državnega (svetnega) zakona merodajen; kajti tudi krst vtisne po naukih katoliške cerkve nneizbrisljivo znamenje" iu vendar je katoličanom dovoljeno, da izstopijo iz cerkve in postanejo "brez veroizpovedi. | Prvi gospodinjski tečaj ,,Društva sIot. u.itcljic". Dne 4. avg. se je slovesno zaključil štiritedenski gospodinjski tečaj za u6iteljice, ki ga je priredilo »Društvo slovenskih užiteljic" v Mladiki. K slavnostnemu obedu, ki so ga pripravile učiteljieegojenke tečaja v mično ozaljšani obednici, so bili porabljeni razun društvenega ožjega odbora in gospodov predavateljev: g. dr. raed. I. Eusa in g. tržnega uadzornika A. Eibnikarja, še: gospa županja M, Hribarjeva, vladni svetnik vit. Praxmarer, c. kr. dež žol. nadzornika g. Fran Levee in g. Fran Hubad, dež. odbornik E, Lampe, g L. Jelenec in nadzorovalua dama višje dekliške šole M. "VVessner. — Nekateri izmed teh se radi odsotnosti iz Ljubljane niso mogli udeležiti slavnostnega zaključka. — Obed je pričal o spretnosti in izurjenosti, ki so si jo gojenke v tem kratkem 5asu pridobile v kuhiojski umetnosti. Zato je bila občna sodba o uspehih tega tečaja jako ugodna in izražala se je vsestranska želja, da »Društvo slov. učiteljic" nadaljuj to započeto delo v korist narodu, ki živo potrebujo gospodarsko izTežbauih moči. Pri obedu se je govorilo več napitnic; društvena predsednica, vzradoščena nadvse vrlo uspelim tečajera, se je zahvalila društvu nMladiki" za prijazni odstop društveuih prostorov v ta namen; zahvalila pa se je tudi vrli voditeljici tečaja gdč. Zemljanovi, ki je, dasi prvikrat, Todila ta tečaj nad vse spretno, da, vzorno! Učiteljice-gojenke se je bodrilo, naj tu pridobljene izkušnje, spretaosti i vednosti poueso širom slov. domovine — t naše trge, mesta, obrtue kraje, kjer se vsepovsod čuti potreba po tem znanju; poneso naj jib. v nadaljevalne šole, ki se morajo gospodarsko preustrojiti, ako se hoče, da bodo ustrezale pravi ljudski izomiki in potrebi, njih pravemu namenu. V imenu u&iteljic-gojenk se je zahvalila gdč. Bantan voditeljiei tečaja ia odboru BDruštva slovenskib učiteljic" izražajoč željo, da gojenke žele te letos pridobljene vednosti in ročnosti  «:vi: *- - tt i.x_:.. 1.; „„{ va vr&\ lr lfitll M. Wessner izraža svoje veselje nad tem, da se je baš v ,,Mladiki" vršil prvi gospodinjski tečaj učiteljic, ki bode brezdvomno rodil mnogo dobrega za naš ljubljeni narod — ter izreka nado, da bode ta tečaj, ako i bode možno tudi vbodoče vzdržati — imel v novih prostorih BMl_dikeu mnogo ugodnejše prostore nego letos. Zaradi pičlega prostora je bilo letos sprejetib 9 učiteljic; pet iz Kranjske, tri iz Štajerske in ena iz Goriške. Med kranjskimi so bili zastopani ljubljanski (mesto), kraDJski, logaški in novomeški okraj. Gesarja Franca Jožcfa I. jubilejska nstanova m v službi ponesrečene gasilce, oziroma njihove vdove in strote je izda'a v ta uamen sroje kolke, ki jih priporoča gasilcem, da jih prilepljajo na pisma. Namen je humanitaren. Znarake se dobe pri zveznem odboru po 50 komadov in jih razpošilja zveznf tainik. Znamke so okusno izdelane, nosijo sliko gasilca, stanejo a 2 h in nosijo spodaj napis: BZa onemoglega gasilea". — Slika znamke se nahaja v 4 štev. nGasilca", ki je izšel dne 9. sept. in prin3Ša natančnejo vsebino o BSlovanskem gasilskem izletu v Ljubljani". Ločltev dalmatinskega učiteljstra. Minolo nedeljo se je v Splitu vršil glavni obeni zbor ,,Saveza dalruat. učitelja", na kat^rem je prišlo do ločitve med starejšim in mlajšim učiteljstvom. Vsega je bilo navzočih okrog 200 uiiteljev in učiteljic. Starejši učitflji, ki imajo upravo BSaTezau v rokah, so poštenega krščanskega mišljeDja in zato niso pustiti rSavezau in STOjpga glasila izrabljati v svobodnjaške svrhe. Mladi Smodlakovci so zato sklenili dobiti ,,Savez" v svoje roke ali pa osnovati svoje lastno društvo, za katero svrho so že imeli pripravljeua pravila. Na predsestanku v sobuto zvečer so med sabo zbrali 50 kron in šli nato k piedsedniku BSaveza" g. Bradiču i_i zahtevali, da njih petdesetorico vpiše v nSavez" — radi bi bili namreč na obč. zboru odločevali. Predscdaik je to seveda odbil. Drugo jutro so takoj pokazali svojo kulturo in svo.jo smodlaščino, ker so vpili, da se morajo Bpopje", t. j. dva kateheta, z občnega zbora odstraniti. Pošteno učiteljstvo jim je dato zasluženi odgovor, in ko niso vspeli tudi s sojo pritožbo glede sprejetja v BSavez" in glasovanja aa občnem zboru, so s klici proti klerikalizmu zapnstili občni zbor in se zbrali v mestnem gledališču, kjer so takoj ustanovili lastno društvo in sklenili izdajati svoj list. BSavez" pa je sijajno zboroval brez njih iu med drugira soglasuo in navdušeno sprejel prtdlog, da se ta učiteljska organizacija izrecno postavi na krščausko stališče. Upaimo, da bo pošteno dalmatinsko ljudstvo vedelo ceniti vrednost tega snačajnega koraka in prav voliti med učiteljstvom, kakor je to znalo tudi slovensko Ijudstvo. Iz srca žnlimo vrlemu krščanskemu učiteljstvu v Dalraaciji rast in procvit! Pripominjamo le še, da je s Smodlakovci tudi potegnil — seveda — Biankiaijev BNar. List". — Tako poroča BSlovenec". Seveda, ,,Slovenee" upa, da se bodo tudi v Dalmaciji porodili Slomškarji. Po naših iuformacijah je položaj, stališče in spor vse drugega zuačaja in naj bodo pri BSlovencu" le brez skrbi, da ostanejo naši Slomškarji večno osamljeni, dokler jim bo nudilo koristolovstvo še eksistenco. Od mlajše strani smo dobili poročilo, da nikdar ni upati, da bi prišlo v Dalmaciji med učiteljstom do istih razmer kakor na Kranjskem, ker tu ni podlaga koristolovstvo, temveč je boj resnično načelen, zoper konservatizem, ki je bil vedno v kvar šolstvu iu učiteljstvu. Do ločitve je skoro priti moralo, ker elementi nasprotnih načel se ue morajo spajati v eni organizaeiji. Vendar pa dalmatinsko učiteljstvo sarao uvideva, da bo ta spor hipno škodoval učiteljstvu, a se bodo razmere v par letih tako izpremenile, da bo potem za vedno odpravljena nevarnost kouservativne otrpnelosti med učiteljstvom. — Mlademu društvu želitno mnogo uspeha pri delu! NekaJ o koleri. Z bacil, ki povzročajo kolero (koma-baeil), je edino mogoče okuženje skozi usta. Kolerni bacil okuži zgolj, če pride v žrevesa. Bolnikovo telo iu njegovo dibanje ne okužita. Veliko nevarnost povzroča pranje nerazkuženpga perila, ker se po mokrih rokah razširi bacil. Perice jako lahko obote. Kolero razširjajo tudi muhe, ki raznašajo bacile. Kolerni bacil je zelo trden, živi ob ugodnih okoliščinah lahko mesece in se množi. Sicer je pa zelo občutljiv in se ne vzdrži v kislib tekočinah. Najuspešnejše sred-tro proti koleri je snaga. Za razkuzevanje se vporablja petodstotna karbolna kislina ali pa dvajsetodstotno apneno mleko. Sublimat se sme rabiti le po zdravnikovem naročilu. Lajikom se priporoča lizol, ki naj se rabi pri umivanju rok, snažeinju pohištva, tlaka, ki obenem tudi razkužuje.