GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA Leto I. Litija, avgust 1973 Štev. 2 Investicijska dejavnost v občini v letošnjem letu Delovni ljudje naše občine so v letu 1972 zelo dobro gospodarili in ustvarili znatna sredstva za hitrejši nadaljnji razvoj. To se kaže tudi v zelo razgibani investicijski dejavnosti, saj se skoraj v sleherni naši delovni organizaciji kaj gradi. Predilnica Litija bo v jeseni odprla novo proizvodno dvorano, opremljeno z najmodernejšimi stroji. Gradbena dela izvaja Industrijsko gradbeno podjetje »Beton«. Vrednost proizvodne dvorane pa bo znašala 1.224.000.000 S din. Isto gradbeno podjetje gradi v Zagorici proizvodno dvorano za Lesno industrijo Litija, kjer bodo proizvajali stavbno opremo in nadalje razvijali proizvodnjo in izdelke iz pleksi stekla. Proizvodna dvorana bo vredna 620 milijonov S din. Stanovanjsko komunalno podjetje je že izgradilo novo proizvodno halo v Litiji, v kateri bodo organizirali proizvodnjo za stanovanjsko opremo in za vzdrževanje stanovanjskega fonda. Hala je vredna 134 milijonov S din. Isto podjetje je pričelo graditi tudi nove proizvodne prostore za Pletilj-stvo Litija. Nova hala bo končana do konca oktobra, opremljena pa bo z najmodernejšimi pletilni-mi stroji. Vrednost hale z opremo vred bo znesla več kot 300 milijonov S din. Sredstva je prispeva- lo Združeno podjetje Tekstil Ljubljana. Industrijsko gradbeno podjetje »Beton« je v Ho-tiču pričelo graditi proizvodne prostore za izde- Vzhodne Nemčije, vrednost pa znaša 100 milijonov S din. Gostinsko podjetje Litija bo pričelo graditi nove gostinske prostore s šti-risteznim avtomatskim kegljiščem. Računajo, da bo investicija končana še letos, vrednost pa bo okoli 250 milijonov S din. Gradnja nadvoza napreduje. Foto: Zofka lavo betonskih izdelkov. Investicija bo vredna približno 250 milijonov S din. Kmetijska zadruga Litija bo investirala preko 100 S milijonov za gradnjo hlevov za piščance na Grmačah. Dela je prevzelo gradbeno podjetje »Agroobnova«. Kolektiv Mizarstva Ga-brovka je v letošnjem letu že postavil nove proizvodne prostore. Industrijsko halo so uvozili iz Stari most se umika novemu. Foto: Zofka Pekarna Center Ljubljana pripravlja dokumentacijo in načrte za adaptacijo stare šole v šmartnem, v kateri bo sodobna pekarna s pekarsko proizvodnjo. Tudi tukaj računamo, da bodo dela stekla že letošnjo jesen. Poleg naštetih gradenj, ki jih planirajo in uresničujejo naši delovni kolektivi s svojimi sredstvi in sredstvi občinskega sklada za razvoj gospodarstva, pa bodo še letos pričeli z gradnjo mostu v Kresnicah, kjer je investitor kresniška industrija apna, s sredstvi pa sodelujejo še skupščina občine, občani in nekatere delovne organizacije. Vrednost mostu bo približno 300 milijonov S din. V oktobru bodo predali občanom tudi novi most v Litiji, za občinski praznik pa še nadvoz, ki ga gradi gradbeno podjetje »Gradiš« iz Ljublja- ne. Računamo tudi, da bo republiška skupnost za ceste že letos oddala v gradnjo tudi cesto od novega mostu preko litijskega polja s priključ- kom na Bregu na Zasavsko cesto. Poleg teh gradenj pa trenutno gradijo v Litiji tri stanovanjske stolpiče (Nadaljevanje na 3. strani) Pred razpravo o ustavi Prihodnje dni se bomo začeli prizadevno in različnih misli pogovarjati o dopolnitvah ustave SFRJ in SR Slovenije iz leta 1963. Pogovor o ustavah se bo odvijal v vseli delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, na najrazličnejših sestankih, pa tudi v mnogih pogovorih med znanci in prijatelji. In če hočemo, da bo ta ustava zares temeljna listina samoupravljanja, rezultat volje, pogledov in interesov delovnih ljudi, potem je dolžnost in pravica občana, kmeta, Študenta, da se v razpravo vključi in ustvarjalno prispeva k razglabljanju o vsebinskem pomenu tako dopolnjene ustave. Pogosto si bomo zastavljali vprašanje, čemu spet te spremembe. Če preletimo našo dosedanjo razvojno pot, lahko ugotovimo, da se je kot rdeča nit stalno pojavljal boj za samoupravljanje, za poglabljanje ie začrtanih ciljev v začetku revolucije. Vedno smo iskali novih rešitev, novo vsebino našega dela in življenja z enim temeljnim ciljem: vsem in vsakomur omogočiti bogatejše in srečnejše življenje. Zastavljeno pot družbenega razvoja, ki ga v političnem smislu opredeljujemo s samoupravno socialistično demokracijo, smo vedno znova dograjevali, nikoli se nismo zadovoljili z doseženimi rezultati, nikoli nismo obstali ob trenutnih slabostih, nikoli se nismo ustrašili spopada z nasprotniki samoupravljanja. Nasprotno: kakršnikoli odpori, ki so nam zastavljali pot, so nas prepričali, da je samoupravljanje že globoko doživeta ideja v naših delovnih ljudeh, in to nam je dajalo moč za premagovanje ovir in za odločnejše korake v prihodnost. Iz tega spoznanja je črpala in črpa svojo moč in vlogo Zveza komunistov, kot vodilna idejno politična in organizacijska sila v naši družbi. Tudi s to ustavo delo še ni končano. Njena bogata vsebina novih družbeno ekonomskih odnosov bo zahtevala v uresničevanju mnogo prizadevnosti, mnogo ustvarjalno- sti. Kajti uresničevanje načela, da je nosilec vsega družbenega dela in življenja delovni človek v združenem delu, ni enkratna in hitro opravljena akcija. Prenesti dejansko odločanje o vseh stvareh in na vseh ravneh v roke delavca, ne da v njegovem imenu odločajo od njega bolj ali manj odmaknjeni in odtujeni, kot jim pravimo, ekonomski in politični centri odločanja, pomeni v praksi opredeliti se za novo ustavo, za politiko Zveze komunistov. Temeljna določila, nakazana in določena v ustavi, bodo ostala samo prazni politični dogovori, če jih ne bomo vsak posameznik in vsi skupaj opredelili v neposredno samoupravno življenje. Smo pred neposredno nalogo, kako v ustavi začrtano smer družbeno političnega, kulturnega, ekonomskega, zdravstvenega, socialnega, narod-no-obrambnega razvoja preliti v vsakdanjo samoupravno prakso in odločanje delovnih ljudi. Torej gre za to, da bomo živeli zares vsestransko, polno in politično bogato samoupravno življenje v tovarni, šoli, zadrugi, krajevni skupnosti, obrtni delavnici, društvu, v raznih samoupravnih skupnostih. V zavest in ravnanje moramo sprejeti spoznanje, da bomo v prihodnje tako dobro ali slabo živeli, kot si bomo sami določili. Ob tem bomo sami jamčili za uspeh začrtane politike, ne da bi se obračali na koga zunaj nas. Caka nas veliko dela v dograjevanju naših samoupravnih predpisov v organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti in občini. Uspeh ustavne razprave bo odvisen od nas vseh, zato se moramo odzvati vabilu Socialistične zveze, Zveze komunistov in vseh drugih organizacij, ki bodo organizirale ustavno razpravo. Tudi sodelovanje v ustavni razpravi je del samoupravljanja, rečemo lahko, da s sedanjimi spremembami, utrjujemo temelje socialistični samoupravni demokraciji, kot posebni obliki diktature proletariata. Jože Dernovšek Gradnja stanovanj po novih predpisih Skupščina SRS je sprejela resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva in ustrezne zakone, kar predstavlja osnovo za splošni družbeni dogovor o načinu in možnosti graditve stanovanj. S temi predpisi je dana možnost, da občina sprejema določene predpise za reševanje stanovanjskih vprašanj delovnih ljudi in občanov. Celotni sistem sloni na povečanem vplivu družbene skupnosti in solidarnosti vseh občanov pri reševanju stanovanjskih vprašanj. Ker novi sistem stanovanjskega gospodarstva slonj na večjem vplivu družbene skupnosti in solidarnosti vseh občanov, je bila organizirana širša javna razprava. Pripombe občanov in delovnih organizacij smo upoštevali pri sprejemanju občinskih odlokov. Delovni ljudje, občani ter delovne organizacije bodo odslej samostojno z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi zagotavljali in združevali sredstva za graditev stanovanj. Gradnja stanovanj bo potekala na podlagi programa graditve stanovanj, (ki ga je sprejela občinska skupščina. Program morajo izdelati tudi vse delovne organizacije v okviru svojih potreb ki razpoložljivih sredstev. Novi sistem ukinja linearno subvencioniranje stanarin, zato tudi vsi najemniki stanovanj plačujejo od 1. 7. 1973 celotno najemnino po sklenjenih pogodbah iz leta 1966. Sredstva najemnin se pri Stanovanjsko komunalnem podjetju s tem ne bodo povečala, ker je podjetje prejemalo razliko do sklenjenih pogodb iz posebnega računa pri občinski skupščini (letno 128.388 dinarjev). Odslej bodo prejemali subvencijo le določeni upravičenci, o tem pa je dano pojasnilo v posebnem sestavku. V tem letu je bila povečana stopnja prispevka za stanovanjsko gradnjo in sicer od 4 na 6 %. Delovne organizacije ta odstotek lahko povečajo, ne morejo pa izločati manj kot 6 °/o od izplačanih bruto osebnih dohodkov. Tako zbrana sredstva pa se potem delijo: 30 % se vplača v solidarnostni stanovanjski sklad, 30 % se vplača na poseben račun pri Ljubljanski banki, 40 % ostane delovni organizaciji. Sredstva solidarnostnega sklada se bodo porabila za nakup stanovanj in za izplačilo subvencij najemnikom stanovanj. Sredstva pri Ljubljanski banki so namenjena za najetje kredita za gradnjo stanovanj. Sredstva pri delovnih organizacijah pa za gradnjo stanovanj, dajanje posojil delavcem in odplačila anuitet za kredite, s katerimi so bila kupljena stanovanja. Podjetju ostanejo tudi vsa izločena sredstva nad 6 %. Naloge s področja stanovanjske graditve bodo lažje režij ive s skupnim prizadevanjem in zagotavljanjem večjih kompleksov stavbnih zemljišč, kjer bo omogočena organizirana in cenejša stanovanjska graditev. Srednjeročni program stanovanjske graditve predstavlja v občini težišče dela za uspešno izpeljavo stanovanjske reforme. Občinski program postaja tako osrednji operativni program, v katerem se odražajo politika občine na področju stanovanjske graditve, pa tudi materialne zahteve ter obveznosti delovnih ljudi in Občanov. V. C. Kdo je upravičen do povračila stanarine Po odloku o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu je del sredstev, ki se zbirajo v solidarnostnem stanovanjskem skladu, namenjen za izplačilo pomoči ob pogojih, ki jih določa ta odlok. 4 člani in več do 66 m1 za vsakega nadaljnjega člana Povzetek pogojev: Delna nadomestitev stanarin je odviisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice, članov gospodinjstva in velikosti stanovanja. Pravico do nadomestitve imajo vsi nosilci stanovanjske pravice, ki stanujejo na območju občine Litija. Delna nadomestitev se izplača do 60 % stanarine: — če je stanovanje ocenjeno do 100 točk, — če po površini stanovanje ne presega naslednje površine: 1 član gospodinjstva do 28 m' 2 člana gospodinjstva do 42 m2 3 člani gospodinjstva do 57 m2 gospodinjstva pa še do 10 m2 stanovanjske površine. Za nefunkcionalna stanovanja, stara nad 50 let, se normativ lahko poveča za 30 %. Izračun delne nadomestitve se izdela po priloženi tabeli na naslednji način: Izračuna se skupni dohodek vseh članov gospodinjstva za preteklo leto, pomnoži se z odstotkom v tabeli in deli s 100. Primer: Letni dohodek 4 članske družine: oče mati dva otroka Skupaj 20.000.-15.000.- din din 35.000 — din Ustanovitev stanovanjske skupnosti Predvidena je ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti, v kateri bi bili zastopani vsi vplačnik] stanovanjskega prispevka. Samoupravna stanovanjska skupnost bi bila organizirana kot samoupravno telo s skupščino, ki bi -štela do 45 članov in z izvršnim odborom ki bi imel 9—11 članov. Ta skupnost bo odločala o vseh zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva. V to skupnost bi spadali: — solidarnostni stanovanjski sklad, — sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča, — samoupravna skupnost, ki Stanovanjska gradnja v občini V občini Litija se je v zadnjem desetletju povečalo število prebivalstva na 16.623, v mestu Litija pa na 3963. Na gospodinjstvo pride 3,48 članov (v SRS 3,28). V občini je 4.382 stanovanj: — 1.803 stanovanj je brez elektrike ali vodovoda, — 2.960 stanovanj nima kopalnice, — 2.571 stanovanj je brez vgrajenega stranišča, — 1.575 stanovanj je grajeno pred I. svetovno vojno, — 70 % stanovanj je potrebnih popravila. Izračun po republiški metodologiji nam glede primanjkljaja stanovanj da naslednje podatke: — primanjkuje 802 stanovanja, to je 19 % obstoječega stanovanjskega sklada, — v občini je bilo leta 1971 4.740 gospodinjstev, stanovanj le 4.382, tako da je bil primanjkljaj 358 stanovanj, — ostali del manjkajočih stanovanj predstavlja po popisu v letu 1971: zasilna stanovanja 88 naseljeni poslovni prostori 13 stanovanja ocenjena pod 50 točk 211 prenaseljena stanovanja 132 Pri ocenitvi primanjkljaja stanovanj ni upoštevana na- daljnja selitev podeželskega prebivalstva v Litijo in Šmartno. Plan predvideva v letih 1972—1976 poprečno po 54 stanovanj letno, to je skupno 270 stanovanj. Do leta 2000 predvideva plan izgradnjo 1800 stanovanj. Srednjeročni program razvoja stanovanjske graditve je bil sestavljen in sprejet v letu 1972. Realna in nesporna je ugotovitev glede primanjkljaja stanovanj. Na podlagi zbranih sredstev v tekočem letu pa bo verjetno možno število zgrajenih stanovanj povečati. V številu so zajeta tudi stanovanja, ki jih gradijo občani. Ker pa je v zadnjih letih precej naraslo število zasebnih graditeljev, ki bodo v naslednjih letih dokončali stanovanja, se bo število povečalo za najmanj 20— —30 % zgrajenih stanovanj. V planu sredstev, oziroma številu zgrajenih stanovanj za družbeni sektor, tudi niso bili upoštevani morebitni krediti, ki jih bo odobrila Ljub. ljanska banka. V. C. bo upravljala s sredstvi zdru-ženimi pri Ljubljanski banki, — samoupravna skupnost, ki bo upravljala s stanovanji (sedaj Stanovanjsko komunalno podjetje) Vse administrativne in tehnične posle bi za vse skupnosti opravljalo stanovanjsko podjetje. Sedanje Stanovanjsko komunalno podjetje Litija bi se razdružilo. V bodočem stanovanjskem podjetju bi bile le tehnične službe in urbanistična služba. Vsi servisi in Separacija Hotič pa bi se organizirali v samostojno podjetje. Novo stanovanjsko podjetje bo v imenu naštetih samoupravnih Skupnosti Zbiralo sredstva, organiziralo gradnjo stanovanj, iz najemnin organiziralo popravila in vzdr-zevanje stanovanj, s tem da bo oddajalo dela najugodnejšemu ponudniku ter izvajalo nadzor nad opravljenimi deli. Podjetje bo izdelovalo tudi lokacijsko—tehnično dokumentacijo in druga urbanistična dela za občane, podjetja in občino. Opisani sistem je dan kot predlog v javno razpravo, ki jo vodi iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti, ki bo sprejemal tudi vse morebitne pripombe oziroma predloge. Pripombe oziroma predloge lahko pošljete na občino Litija. V. C. Seštevek se pomnoži z 10,2 odstotka in deli s 100. (Dohodek gospodinjstva od 33.000— —35.999, 4-članiska družina) 35.000 x 10,2 = 357.000 : 100 = = 3570 Letna stanarina te družine je lahko 3.570 din, to je mesečno 297,50 din. Ce družina plačuje večjo stanarino, ima pravico zahtevati povrnitev razlike med tako izračunano znosno stanarino in stanarino, ki jo plačuje za stanovanje. Pravico do nadomestila uveljavlja nosilec stanovanjske pravice pri Solidarnostnem stanovanjskem skladu tiste občine, v kateri stanuje. Zahtevo je treba vložiti vsako teto do 31. januarja ali v 30 dneh po preselitvi v novo stanovanje. Zahteva za letos, od 1. 7. 1973 dalje, pa se mora vložiti do 30. 8. 1973. Zahtevku je treba priložiti: — potrdilo o letnem dohodku za preteklo leto, — potrdilo o številu članov gospodinjstva, — veljavna stanovanjska pogodba, (Nadaljevanje na 3. strani) Dohodek gospodinjstva letno v din Število članov gospodinjstva 3 4 S Stopnja obremenitve gospodinjstva s stanarino (znosna obveznost) Izražena v odstotkih — 2.999 1.0 3.000— 5.999 8,0 2,5 6.000— 8.999 11,5 6,0 3,0 9.000—11.999 13,7 8,5 5,5 2.2 12.000—14.999 15,5 10,4 7,1 4.1 2,1 0,5 15.000—17.999 16,5 11,4 8,5 5,3 3,4 2,1 1,0 18.000—20.999 17,6 12,5 9,5 6,3 4,5 3,3 2,2 1,0 21.000—23.999 18,5 13,4 10.3 7,3 5,4 4.2 3,1 2,0 24.000—26.999 19,3 14,2 11,0 8,1 8.4 5,0 4,0 2.8 27.000—29.998 20,0 14,8 11,8 9,0 7,1 5,7 4,6 3,5 30.000—32.999 20,6 15,6 12,5 9,5 7,7 6,4 5,3 4,1 33.000—35.999 21,3 16,3 13,1 10,2 8,4 7,0 5,9 4,8 36.000—38.099 22,0 16,8 13,8 10.8 8.9 7.6 6,5 5,4 39.000—41.999 22,5 17.4 14,4 11,3 9.4 8,1 7,0 5.9 42.000—44.999 23,0 17,9 14,9 11.8 9.8 8,6 7,5 6,4 45.000—47.939 23,6 18,4 15,3 12,3 10.3 9,0 8.0 6,8 48.000—50.999 24,0 18,8 15,7 12,7 10.8 9,5 8.4 7,3 51.000—53.999 24,3 19.1 16,1 13,1 11,2 10,0 8,8 7.7 54.000—56.999 24,7 19,6 16,5 13,4 11,6 10,3 9,2 8,1 57.000—59.999 25,0 19,9 16,8 13,8 11,9 10,6 9,5 8,4 60.000—62.999 20,2 17,2 14.1 12,2 10,9 9,8 8,7 63.000—65.999 20,5 17.5 14,3 12,6 11,3 10,1 9,0 66.000—68.999 20,9 17,8 14,7 12,9 11,6 10,5 9,4 69.000—71.999 21,2 18.1 15,0 13,1 11,9 10,7 9,6 72.000—74.999 21,4 18,4 15,3 13,4 12,2 11.0 9.9 75.000—77.999 21.7 18,7 15,5 13,7 12,4 ".3 10.2 78.000—80.999 22,0 19,0 15,8 13,9 12,7 11,6 10,5 81.000—83.999 22,3 19,2 16.2 1« 13,0 11.9 10.7 Pomanjkanje učiteljev ogroža normalno delo Novo šolsko leto je tu. šole so pripravljene, da odpro vrata, vendar bodo morale nekatere močno okrniti in skrčiti učni program. Zakaj? Vzrokov jc več. Ukinitev učiteljišč, ki so na slovenskem izobraževala učitelje za razredni pouk, in ustanovitev pedagoških akademij, je povzročila daljšo dobo študija za učiteljski poklic. Sicer je bila ta odločitev pred petimi leti nujna in pomeni velik napredek v načinu izobraževanja bodočih učiteljev. Zahteva po temelj itejši in širši pedagoški izobraženosti bodočih učiteljev je utemeljena iz družbenega in strokovnega vidika. Seveda pa je nov način izobraževanja učiteljev povzročil podaljšanje študija od prejšnjih 5 na 7 let (4 leta ped. gimnazije in 23 do 3 leta ped. akademije). Na drugi strani pa je vpis študentov za razredni pouk na PA zelo majhen, saj so v prvem obdobju imeli prvi letniki le po 10—15 študentov. To pomeni, če bi vsi končali v določenem roku, 10 do 15 novih učiteljev za področje polovice Slovenije. Prve redke diplomante PA za razredni pouk smo dobili v maši občini šele 1971.-72. leta, ki pa V nobenem primeru ne pokrivajo izpraznjenih delovnih mest. Največje pomanjkanje učiteljev je v odročnejših šolah, kjer so življenjski in v nekaterih primerih tudi delovni pogoji za delo mladega učitelja najtežji. Po podatkih iz meseca junija nam manjka kar 18 učiteljev za razredni in predmetni pouk. Tako veliko število izpraznjenih delovnih mest pomeni, da bodo morale nekatere manjše šole prilagoditi organizacijo pouka tako, da bodo učitelji poučevali celodnevno. To bo povzročilo, da bodo učenci imeli manjše število učnih ur in s tem povezano tudi skrčen učni program. V tem je najtežji strokovni problem za učitelja, končne posledice pa nosi prav učenec, ki je za tako kadrovsko stanje po naših šolah najmanj kriv. To so šole s kombiniranim poukom (učitelji poučujejo 2 oddelka hkrati), ki že tako v vsebinskem in organizaoijskem pogledu otežkoča normalno uč-novzgojno delo. K temu se pridružuje še skrčeno število učnih ur, ki so namenjene posameznim učnim predmetom. Samoupravni organi šol, kakor tudi vodstva šol v naši občini, vlagajo nesebične napore, da bi pridobili učitelje za prazna delovna mosta. Uspehi so bili skromni, ker je dotok diplomantov skrajno slab, starejši učitelji pa se ne odločajo za službovanje na težkih delovnih mestih. Tudi v minulem šolskem letu smo morali reševati hude kadrovske probleme, da smo zagotovili kolikor toliko roden pouk. Tako smo na primer zadnja dva meseca lan- skega šolskega leta nadomeščali na šoli Primskovo, ker jc na šoli ostal le en učitelj. Edina možna rešitev jc bila ta, da so se štirje učitelji iz Šmartnega izmenično vsak drugi dan vozili poučevat. V dopoldanskem času so poučevali na matični šoli, popoldan pa na Primskovem. Kolikšen napor je bil potreben, da je takšna oblika nadomeščanja uspela, ni potrebno posebej omenjati. Navajamo le podatek, da je bdi učitelj dnevno obremenjen z 12 urami dela (priprave na pouk in poučevanje). Seveda pa je bila taka oblika nadomeščanja možna le v letnem času, ko je cesta prevozna in ko jc šlo za krajše obdobje poučevanja. Na drugi strani pa so pokazali učitelji-šoferji veliko mero solidarnosti s tem, da so prevzeli obveznost, da so izmenično vozili s svojimi avtomobili učitelje na Primskovo. Slabe stanovanjske razmere na nekaterih šolah (Dole, Konjšica, Mamolj) imajo tudi močan vpliv na odločanje učiteljev za službovanje na teh delovnih mestih, kajti težko jc pridobiti učitelja, če mu nudimo le podstrešno stanovanje, ki jc brez sanitarno-higienskih naprav. Poleg tega pa imajo ti kraji še slabo cestno povezavo z dolino. Vse kaže, da je dodatek za težka delovna mesta, ki ga dobivajo učitelji, še premalo spodbuden, da bi se učitelji raje odločali za službovanje na teh šolah. Izhod iz kritičnega kadrovskega položaja naših Sol v občini moramo iskati v načrtnem poklicnem usmerjanju že v osnovni šoli in v privlačni politiki štipendiranja dijakov in študentov na kadrovskih šolah. Prav v tej smeri smo že v preteklih le- tih vložili precej naporov, ki so nam rodili prve skromne uspehe. Vsaka finančna naložba v kadre je seveda dolgoročna in rodi rezultate čez več let. Pri Temeljni izobraževalni skupnosti v Litiji štipendi ramo 31 dijakov in študentov. Od tega se šola: — 15 dijakov na ped. gimnaziji — 5 dijakov na sr. vzgojiteljski šoli — 11 na pedagoški akademiji in drugih visokih šolah. študente smo usmerjali predvsem na študij tistih deficitarnih strok, oziroma predmetnih skupin, ki jih najbolj potrebujemo (ma-fi, an-sl, tel. vzg. in razredni pouk). Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z usmerjanjem štipendistov za študij razrednega pouka, kot kaže bo v naslednjem letu le en sam študent študiral razredni pouk. Ker jc kadrovska kriza prerasla možnosti uspešnega razreševanja samih šol, je potrebna pomoč vseh zainteresiranih dejavnikov v občini pri načrtnem odpravljanju vzrokov, ki pogojujejo nastalo večletno krizo pedagoškega poklica. Ti vzroki so: 1. Bistveno moramo spremeniti nagrajevanje prosvetnih delavcev, ki so še vedno v primerjavi z gospodarstvom slabše nagrajeni, z ozirom na isto stopnjo izobrazbe. 2. Načrtno moramo vlagati finančna sredstva v učiteljska stanovanja v odročnejših krajih. 3. Povečati je treba sredstva za nagrajevanje učiteljev, ki poučujejo na težkih de lovnih mestih. 4. Vse osnovne šole marajo z vso zavzetostjo tudi v bodoče skrbeti za poklicno usmerjanje učencev v učiteljski poklic. Grošelj Jože Kdo je upravičen do povračila stanarine RAZPIS ŠTIPENDIJ Upravni odbor sklada za štipendiranje pri Občinski skupščini Litija razpisuje za šolsko leto 1973/74 več štipendij za: — dijake srednjih šol in — študente višjih in visokih šol Vsak kandidat naj prošnji za štipendijo (obr. 1,65 — Drživne založbe Slovenije) priloži še kratek življenjepis, potrdilo o šolanju in prepis zadnjega šolskega spričevala. Prednost bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom, iz socialno šibkih družin in, ki stanujejo na območju občine Litija. Rok prijave je 10. september 1973. Prošnje pošljite na naslov: Upravni odbor sklada za štipendiranje Skupščina občine Litija. (Nadaljevanje z 2. strani) — zapisnik o ocenitvi stano. vanja. Delna nadomestitev je lahko odobrena za eno leto in se izplačuje le, če je razlika večja kot 20.— din mesečno. Sklad bo odobreno nadomestilo nakazoval za tri mesece skupaj, za nazaj. Pravica do nadomestila pa ne pripada: — če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podnajem, — če se stanovanje, ali del stanovanja, uporablja za poslovne namene, — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljdvega stanovanja, — če je nosilec stanovanjske hiše ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše Kako imamo v Litiji urejeno štipendiranje V naši občini je skupen družbeni dogovor o štipendiranju, ki določa kriterije in način štipendiranja. Družbeni dogovor so podpisale vse družbeno politične organizacije, skupščina občine in Temeljna izobraževalna skupnost ter naslednje delovne organizacije: Predilnica Litija, Stanovanjsko komunalno podjetje Litija, Dom počitka Tišje, Osnovna šola Litija, Osnovna šola Šmartno, Osnovna šola Gabrovka, Vzgojno varstveni zavod Litija, Lesna industrija Litija, Delavska univerza Litija, Industrija apna Kresnice, Kmetijska zadruga Litija, Kovina Šmartno, Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole, Splošna mizarska delavnica Gabrovka, Mesarija in prekajevalnica Litija, Industrija usnja Vrhnika — obrat Šmartno ln občinska uprava. Družbeni dogovor predvideva, da bo vsaka delovna organizacija štipendirala za svoje potrebe. To določilo delovne organizacije zelo različno izpolnjujejo: v večjih delovnih organizacijah bolje, v manjših pa slabše ali sploh ne. Štipendiranje prosvetnih delavcev je enotno urejeno pri Temeljni izobraževalni skupnosti Litija. Poleg ostalih določil je v družbenem sporazumu pred- videno, da delovne organizacije prispevajo še 0,1 % od izplačanih osebnih dohodkov in 0,1 % od skladov v poseben sklad pri Občinski skupščini. Naloga tega sklada je vsklajevati štipendije, štipendirati za deficitivne poklice itd. Sklad jc v letu 1972 razpolagal s 124.521 dinarjev. Poleg sredstev delovnih organizacij sta v sklad prispeva- li Skupščina občine Litije 20.000 din in Temeljna izobraževalna skupnost Litija 20.000 din. V letu 1973 je iz tega sklada dobivalo štipendije 20 štipendistov, štipendije so nizke od 250—420 din in jih nameravamo povišati, štipendisti so v šolskem letu 1972/73 dosegli lep učni uspeh, saj so vsi razen enega pozitivno končali šolo. število štipendistov nameravamo v prihodnje povečati. Upravni odbor sklada je mnenja, da bi za šUpendira-n.jc morali v bodoče nameniti na vseh nivojih večja sredstva, ker bomo le tako zagotovili boljšo kadrovsko zasedbo v delovnih in drugih organizacijah litijske občine. Ivan Godec ali avtomobila. Določilo o avtomobilu ne velja za invalide. V. C. Investicijska dejavnost... (Nadaljevanje s 1. strani) po 29 stanovanj. Gradbeno podjetje »Beton«, ki gradi te stolpiče, pa bo še letos pričelo graditi večji stanovanjski blok. PTT podjetje bo še v letošnjem letu vložilo za modernizacijo telefonskega omrežja v občini preko 600 milijonov S din. Montirali bodo naprave za brezžično povezavo Litije z Ljubljano s 60 novimi linijami (sedaj jih je samo 12). Razširili bodo tudi telefonsko centralo za novih dvesto naročnikov. Vsi izgledi so tu, da bodo še letošnjo jesen pričeli dograjevati trgovsko hišo v Litiji in bo tako našim občanom omogočen večji izbor trgovskega blaga v sami Litiji. Vse naštete akcije pričajo o res velikem ustvarjanju naših delovnih ljudi in občanov, ki bodo z sodobno tehnologijo in večjo proizvodnjo prispevali k še hitrejšemu razvoju naše občine. S. V. Gradnja in obnova s samoprispevkom V prejšnji številki Glasila občanov smo občane skušali seznaniti z deli, ki so bila že opravljena na posameznih matičnih In podružničnih osnovnih šolah in z načrti oziroma programom dela v letošnjem letu. Realizacija načrtov za letošnje leto je že v teku, zato bo prav, da o uspešnosti letošnjega dela spregovorimo ob koncu leta. V tej številki glasila pa bomo skušali občanom prikazati čimbolj popolno informacijo o problemih pred pričetkom gradnje nove osnovne šole v Litiji na Graškl dobravi. 2e v prejšnjem Glasilu smo zapisali, da sklad s sredstvi, ki se bodo do konca samoprispevka zbrala V sklad, ne more, brez pomoči širše skupnosti, pričeti z gradnjo. Prav zaradi tega sta se sklad in skupščina občine obrnila s prošnjo na Izobraževalno skupnost SRS, da s kreditom podpre to tako potrebno gradnjo. Prošnja ob letošnjem razdeljevanju sredstev Izobraževalne skupnosti za investicije ni bila ugodno rešena, kot že večkrat do sedaj pa so nam zagotovili, da smo pri prihodnjem razdeljevanju sredstev najresnejši kandidati. Kljub odklonilnemu stališču te skupnosti priprave za gradnjo nemoteno potekajo. Vse stroške financirajo direktno iz tekočih sredstev sklada. Izdelava kompletne investicij sko - tehnične dokumentacije (načrtov) je bila poverjena AB-arhitektnemu biroju iz Ljubljane, ki je pri natečaju idejnih rešitev za novo šolo, ponudili najboljšo rešitev. V zadnjih letih se tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja nova oblika dela z učenci višjih oddelkov. To je kabinetni pouk, pri katerem ni več klasičnih matičnih učilnic, temveč ustrezno število predmetnih učilnic s kabineti. V stari šoli je bil pouk v učilnici univerzalnega tipa. Vsak oddelek je imel svojo stalno učilnico, kjer je bil pouk vseh učnih predmetov. Pri razrednem pouku je učil vse predmete razredni učitelj, pri predmetnem pouku pa so hodili v isto učilnico učitelji za posamezne predmete. V novi šoli stremimo za tem, da bi se klasična učilnica opustila, pouk pa prenesel v naravo, proizvodnjo in še kam drugam. Namesto šolskih poslopij kasarniškega tipa gradijo majhna paviljon-ska poslopja. Pouk poteka danes v šolskih prostorih kot so: učilnice, kabineti, laboratoriji, šolske delavnice, šolska kuhinja, telovadnica, itd. Učilnica jc tudi dandanes osrednji prostor za pouk, vendar ima v sodobni šoli drugačen videz, kakor ga je imela v stari šoli. Namesto klasične učilnice z nepremičnim pohištvom, ki je imela v stari šoli značaj predavalnice, je sodobna učilnica opremljena s prestavljivim pohištvom ter raznovrsTnimi tehničnimi napravami in pripomočki za sodobnejši pouk. Funkcija učilnice se je znatno razširila. Ni več le predavalnica, marveč prostor za raznovrstno učno delo učitelja in učencev. V novejšem času se na stopnji predmetnega pouka vse bolj uveljavlja kabinetni pouk, pri katerem učenci nimajo svojega stalnega prostora, temveč se selijo iz enega prostora v drugega. Pri tako organiziranem sistemu kabinetnega pouka jc možno doseči predvsem naslednje smotre: — kar najbolj ekonomično izrabiti prostor, s tem prispevati k odpravi pouka v izmenah in ustvariti možnosti za razvijanje novih vzgojnih ter učnih dejavnosti šole, kakor so: podaljšano bivanje učencev, delo v krožkih, dodatno delo z učenci, ki imajo posebne sposobnosti in dodatna pomoč učencem, ki ne zmagujejo učnega programa; — čimbolj ustrezno opremiti učilnice s pohištvom, z učili in nasploh s sredstvi, značilnimi za pouk določenega predmeta; ■— približati učila in druga učna sredstva učitelju in učencem, tako da so jim pri pouku blizu; — ustvariti za pouk posameznega predmeta takšno okolje, ki bo prispevalo k hitrejši in boljši koncentraciji učencev v učni uri; — dati učitelju in učencem možnost, da si urede učilnico po lastni zamisli in željah; — povečati možnosti za aktivnost in angažiranje učencev pri pouku, za njihovo sodelovanje pri bogatenju, urejanju in vzdrževanju učnih zbirk, učnih priprav, virov, knjižnic in učnih sredstev nasploh; — ustvariti možnosti za vsebinsko obogatitev dejavnosti skupnosti učencev. Nova osnovna šola za višjo stopnjo v Litiji je projektirana tako, da zagotavlja vse prednosti, ki jih učencem in pedagoškemu kadru nudi kabinetni pouk kot do sedaj najsodobnejša oblika vzgojno izobraževalnega dela. Menimo, da bo tako zasnovana šola in morebitna dograditev prizidka ali paviljona za nižjo stopnjo rešila prostorski problem osnovnega šolstva v Litiji za nekaj desetletij naprej. Rezervirani prostor in sama konstrukcija objekta pa zagotavljata, ob morebitnih večjih potrebah, tudi razširitev oziroma dograditev novih učnih prostorov. Ko govorimo o gradnji nove osnovne šole, ne moremo mimo odkupa zemljišča. Prav je, da se na tem mestu javno zahvalimo lastnikom parcel, kjer bo stala nova šola, tov. Vrhovec Francu in Mariji, po domače Klinčevima, ki sta bila pripravljena prodati zemljišče po ceni, ki je za obe strani sprejemljiva. Izvršni odbor sklada stalni/ spremlja potek priprav, tako da takrat, ko bodo sredstva na razpolago, ne bo ovir za pričetek gradnjo Seveda pa ponovno poudarjamo, da je pričetek gradnje odvisen predvsem od stališča Izobraževalne skupnosti, kamor je naslovljena prošnja za kredit, ker sklad finančno ni tako močan, da bi z lastnimi sredstvi lahko pričel z gradnjo. Naša prošnja je vsekakor zelo utemeljena, ker z gradnjo nove šole ne bomo rešili samo problema osnovne šole, ampak tudi prostorsko stisko posebne osnovne šole, ki je z dosedanjim delom opravičila svoj obstoj. Učitelji posebne osnovne šole in glasbene šole delajo v nemogočih prostorih in komaj zmagujejo minimalno dejavnost. Že sedaj jc potreba po razširitvi dejavnosti, vendar jc ni mogoče izvesti zaradi pomanjkanja učilnic in delavnic, ki jih predvsem učitelji posebne osnovne šole potrebujejo pri delu z učenci, ki so moteni v duševnem razvoju. Prav zaradi teh in še nekaterih drugih razlogov Izobraževalna skupnost ne more in ne sme mimo naše prošnje. Lojze Kotar Rekli so: V sredini julija smo nekaterim občanom zastavili tri vprašanja v zvezi s samoprispevkom. 1. Ali ste dovolj obveščeni o dosedanjih delih, ki so bila narejena iz sredstev samoprispevka? 2. Kateri problem bi bilo potrebno rešiti s sredstvi sedanjega samoprispevka? 3. S sredstvi sedanjega samoprispevka ne bo mogoče rešiti vseh problemov, ki jih imamo v občini na področju vzgoje in Izobraževanja, zato bi bilo potrebno samoprispevek podaljšati še za nekaj let. Se vam zdi takšen predlog oziroma reševanje teh problemov s sredstvi samoprispevka sprejemljiv? MARJAN CESEK vratar v Predilnici Zdi se mi, da sem o porabi sredstev dovolj obveščen. Informacije preberem v dnevnem časopisju, Glasilu občanov in tovarniškem mesečniku Predilec. Mislim, da jc nujno zgraditi osnovno šolo na Graški dobravi. Neurejen prehod čez železnico, slabi učni prostori in večizmenski pouk narekujejo takšno rešitev. Zdi se mi pravilno, da lastna sredstva združimo z ostalimi in na ta način hitreje napredujemo. S podaljšanim samoprispevkom bi bilo nujno potrebno zgraditi igrišča v bližini stanovanjskih naselij. Otrok se sedaj praktično nima kam podati, igrišča bi ta problem rešila, menim pa tudi, da le-ta ne bi zahtevala ne vem kako velikih sredstev. Seveda je potrebno zgraditi še nove učne prostore in otroške vrtec-jasli, kjer so potrebni. TONČKA OCEPEK prodajalka pri Mercatorju Po moji presoji bi morala občina bolj skrbeti za osnovno šolstvo, sevoda pa ni izključeno, da se ne bi temu denarju pridružila tudi sredstva občanov. SILVA STRITAR predlca v Predilnici Zaradi preobremenjenosti v tovarni in doma niti ne najdem časa, da bi se za samoprispevek bolj zanimala. O tem, kaj bi bilo potrebno zgraditi s sredstvi tega samoprispevka, niti nisem dosti razmišljala, menim pa, da je nujno narediti novo osnovno šolo v Litiji, ker so otroci v stari šoli preveč natrpani, pa tudi pouk je dopoldne in popoldne, kar predstavlja posebej za matere, zaposlene v izmenah, poseben problem. Edine informacije o samoprispevku dobim iz Glasila občanov. Zdi se mi, da sem skoraj premalo obveščena, zato menim, da bi bilo potrebno najti še druge oblike obveščanja. Katere, o tem nisem razmišljala. Potrebe po novi osnovni šoli in otroških vrtcih so v Litiji vedno večje, zato ne bi smeli z gradnjo tega predolgo odlašati. Nisem proti podaljšanju samoprispevka. Da pa bi šli še hitreje naprej, je nujno, da občina prispeva več sredstev, kot jih je dosodaj. MARIJA VRHOVEC gospodinja O samoprispevku sem zadovoljivo obveščena z dosedanjimi izdajami Glasila občanov, s tem pa ne trdim, da ni potrebno občane še bolj informirati, kam gredo njihova sredstva. Mislim, da bodo bodoče izdaje Glasila občanov izpopolnile praznino na tem in drugih področjih družbenega življenja v Litiji. Kot prvi problem postavljam novo osnovno šolo na Graški dobravi, ki pa ne bi smela biti brez telovadnice in plavalnega bazena, ki bi še posebej pritegnil staro in mlado. Tudi lokacija je dobro izbrana glede na to, da se v okolici mnogo gradi. S samoprispevkom se ne da dovolj hitro reševati problemov. Ob samoprispevku bi bila Litiji potrebna pomoč republike v obliki posojil,saj vemo, da je občina dostikrat nemočna pri tako obsežnih problemih. Sem za samoprispevek, širša skupnost pa bi morala bolj gledati na to, da se pomaga tistim, ki žele z lastnimi sredstvi pospešiti reševanje perečih problemov, pa naj bo to v šolstvu ali na drugih področjih. L. K. Vztrajen, toda prepočasen napredek Šolstvo In otroško varstvo smo do srede 1967. leta financirali samo iz proračuna, zato je razumljivo, da zanju ni bilo nikoli dovolj sredstev niti! za pokrivanje osnovnih potreb, kaj šele za razširitev dejavnosti. 13. junija 1967 pa je bila ustanovljena Temeljna izobraževalna skupnost (TIS) Litija, kot tudi v vseh ostalih slovenskih občinah, ki ima naslednje osnovne naloge: organizira vzgojo in izobraževanje, skrbi za nove kadre, spremlja delo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, zboljšujc delovne pogoje učiteljev, vodi politiko nagrajevanja prosvetnih delavcev in zagotavlja sredstva za financiranje vzgojno-izo-braževalnega dela v občini. Njen najvišji organ je skupščina, ki jo sestavlja 24 članov. Sprejema vsakoletni finančni načrt TIS-a, obravnava učne uspehe, skrbi za brezplačne prevoze šolarjev, uvaja pri šolah svetovalne službe (socialni delavec, psiholog, pedagog), vodi štipendijsko politiko in opravlja druge naloge z vzgojno-izo-braževalnega področja. Bila je tudi med pobudniki krajevnega samoprispevka v občini za izgradnjo in obnovo šolskih poslopij. Njen izvršilni organ je izvršni odbor, ki šteje 9 članov. Sestaja se skoraj mesečno in redno obravnava vsa tekoča vprašanja. Skupščina TIS-a ima tudi več stalnih in občasnih komisij: za kadre in štipendije, za statut in druge samoupravne akte, za kategorizacijo podružničnih šol (njihovo razporeditev glede na težke delovne pogoje) in podobno. Ustanovitev TIS-a pa ne pomeni zboljšanja le v vsebinskem ali organizacijskem pogledu, ampak tudi v materialnem. Republiška izobraževalna skupnost, ki deluje za vso Slovenijo, dodeljuje svoja sredstva tridesetim občinam, ki same ne zmorejo financirati šolstva in otroškega varstva. Med temi, dopolnjcva-nimi občinami, je tudi naša. Sredstva za vzgojno-izobra-ževalno delo, tako občinska kot republiška, iz leta v loto rastejo, a še vedno prepočasi, da bi lahko zadostila vsem potrebam. Leta 1968 smo imeli v občini za izobraževanje 3.567.343,00 dinarjev, leta 1969 že 5.462326,00 dinarjev, leto dni pozneje 6.362.376,00 dinarjev, predlanskim (1971) 8.091.827,00 dinarjev, lani 9.515.630,00 dinarjev, za letos pa predvidevamo 10.540.970,00 dinarjev. In za zaključek še pojasnilo, kako TIS financira posa-samezne dejavnosti. Zaradi že omenjenih naraščajočih potreb, da o podražitvi niti ne govorim, imamo obvezni — A program in neobvezni — B program. Pred začetkom novega šolskega leta Te dni začenjamo novo šolsko leto. Morda res ne bi bilo napak, če o tem spregovorimo prav na začetku. Predvsem o tem, kako naj sodelujeta šola in družina. Navadno ima vsak učitelj določeno uro ali ure za razgovore s starši. Pri teh razgovorih starši izvedo vse o vedenju in učenju svojega otroka. Dobro je, če se lahko pogovorijo tudi z drugimi učitelji, ki otroka učijo in ne le z razrednikom. Družina in šola morata biti v najtesnejših stikih, ki jih lahko vzpostavita na več načinov. Učitelj mora v prvi vrsti skrbno proučiti pogoje, v katerih živi njegov učenec. Pri tem naj bi mu bili starši pomagali, mu odkrito prikazali morebitne vzgojne težave in se z njim posvetovali, kako bi jih odpravili. Učitelj lahko obišče starše na domu ali pa se oglasijo starši pri njem. Seveda poznamo več oblik sodelovanja med šolo in domom. V prvi vrsti so to roditeljski sestanki, ki so poleg govorilnih ur najbolj razširjena oblika sodelovanja med domom in šolo. Na teh sestankih govori učitclj-raz-rednik le o problemih, ki so zanimivi za vse starše. Posamezne otroke in njihove probleme pa učitelj s starši obravnava pri govorilni uri. Pravilno bi bilo, če bi na roditeljskih sestankih bolj aktivno sodelovali tudi starši. Mnogi so po naravi zelo dobri vzgojitelji in njihove izkušnje bi bile dragocene za učitelja in tudi za druge starše. Možne so tudi druge oblike sodelovanja med starši in šolo. Priporočljivo bi bilo, da bi se starši udeleževali tudi šolskih izletov in bolj pogosto prisostvovali raznim šolskim prireditvam, seveda pa so starši zastopani tudi v svetu šole, organu samoupravljanja na šoli. Za zaključek pa še tale nasvet: Vse nevšečnosti in težave šolarja bodo manjše, če bodo starši večkrat stopili v šolo, k razredniku in se zanimali za otrokovo delo. V šolo pa je treba stopiti ne samo takrat, ko je naš otrok slab učoncc, ampak tudi takrat, ko je naš otrok mod najboljšimi v razredu. Miloš Djukič Mod A-program uvrščamo: sredstva za osebne dohodke ter materialne izdatke osnovnih šol in posebne šole, amortizacijo, prevoze učencev, obveznosti do drugih TIS-ov (imamo več učencev v raznih posebnih šolah in vzgojnih zavodih) ter za režijo strokovne službe. V B program pa spadajo: težka delovna mesta, male šole, vzgojno - izobraževalna ustanova (otroški vrtec), po- daljšano bivanje, varstvo vozačev, testiranje novincev ob vpisu v 1. razred, počitniška kolonija, učbeniki za novo matematiko, vzgojne posvetovalnice, glasbena šola, baletni oddelek, prehrana za socialno ogrožene učence, interesne dejavnosti (razni krožki in društva), ekskurzije in štipendije. Ko TIS pokrije potrebe obveznega programa, lahko preostala sredstva razporedi za B-program. V njem zasledimo razširjeno delovno področje osnovne šole, ki ne pomeni razkošja, temveč nujnost. Vsega tega v prejšnjih letih sploh ni bilo, ali pa so morali zanj prispevati denar starši. Čeprav sredstva iz leta v leto nezadržno rastejo, še hitreje naraščajo potrebe, zato je jasno, da denarja primanjkuje, ne omenjam pa nujne modernizacije našega vzgojno-izobražcvalnega dela, ki je potrebna, če hočemo ujeti korak s časom. Le-ta zahteva nova sredstva, ki jih zaenkrat nimamo. V tem prispevku sem hotel seznaniti vse naše občane z delom in uspehi TIS Litija, ki se že kažejo v učnih uspehih učencev in obširni dejavnosti vzgojno-izobraževalnih ustanov, to je šol. Probleme, ki nas tarejo, sem pustil ob strani; o njih bodo pisali drugi. Boris Žužek Dom počitka »Tišje« Šmartno pri Litiji včeraj, danes, jutri moremo izpolniti. Zato smo pripravili program razvoja domskega varstva ostarelih, ki bo v razpravi v nasled- Dom počitka »Tišje« Šmartno pri Litiji je bil ustanovljen takoj po vojni v letu 1946. Dejavnost doma se je v prvih začetkih omejevala le na nuđenje strehe in hrane v črnopotoškem gradu In je imela karakter sirotišnice. V zadnjih letih pa je družba dala velik poudarek socialnemu varstvu ostarelih ljudi. V preteklih desetih letih je dom investiral v adaptacijo zgradb in opremo več kot 350 starih milijonov — nova sodobna kuhinja, preureditev nefunkcionalnih prostorov, nabava sodobnih strojev v kuhinji, pralnici in na kmetiji, oprema domske ambulante ter ureditev ožje okolice doma. Vsa sredstva jc skoraj v celoti ustvaril delavni kolektiv. V zadnjem času je tudi Društvo upokojencev občine Litija jmelo razumevanje in je prispevalo 30.000 dinarjev v obliki dotacije za opremo kuhinje. V domu je danes 110 oskrbovancev, za katere Skrbi in dela 17-članski delovni kolektiv. Pri celotni oskrbi dajemo velik poudarek zdravstvenemu varstvu in negi starih ljudi, saj jc zaposlenih 5 medicinskih sester z višjo in srednjo izobrazbo; 3-krat tedensko pa 3 zdravniki specialisti. Velike potrebe po domskem varstvu ostarelih v občini in širši ljubljanski regiji ter želja kolektiva po ren-tabilncjšem gospodarjenju, ustvarjajo določene probleme, Iki presegajo okvire delovnega kolektiva in občine. Zlasti pereč je prostorski problem, saj veljavni predpisi določajo prostorske normative, ki pa jih zaenkrat ne škega varstva in danes lahko trdimo, da je socialno varstvo te neproduktivne kategorije« urejeno. Z vso upravičenostjo pa ostareli ljudje in delavci, ki delamo na področju domskega varstva ostarelih pričakujemo, da bo tudi za to kategorijo »neproduktivnih ljudi« našla družba Ena izmed lepo urejenih sob v domu počitka njem mesecu, preden ga bo sprejela Skupščina občine Litija. Akumulativnost doma počitka jc premajhna, da bi z lastnimi sredstvi lahko financiral sanacijski program. Ostali viri financiranja pa so zaenkrat nesistemski, improvizirani in nezanesljivi. Družba je v bližnji preteklosti zelo dobro in sistemsko uredila financiranje otro- Ivanka iz lesne industrije Litija Da, to je Mahkovec Ivanka doma iz Širmanskega hriba št. 3 pri Litiji, ki je že od 1.9.1956 zaposlena v Lesni industriji Litija. Njena delovna naloga je, da odvaža lesne odpadke od ključnih strojev in z njimi oskrbuje kotlovnico. To delo opravlja že sedemnajst let in to zelo uspešno. »Zaljubljena« je v svoje delo in voziček, ki ga vozi bolje, kot kakšen šofer. Pravi, da se dobro počuti pri delu in da bi rada ob tem vozičku dočakala upokojitev. Želimo ji, da bi se ji želja izpolnila. I. Boh take sistemske rešitve financiranja domskega varstva, ki bodo zagotovile izpolnjevanje razvojnih jn sanacijskih programov. Pričakovanja ostarelih ljudi so toliko bolj realna, ker tudi ustava priznava kategorijo minulega dela. Tudi v tem smislu lahko gledamo minulo delo, saj so stari ljudje pustili