ftt. 43.
V Gorici, v soboto dne 28. maja 1904.
ročaj XXXIV.
IshajA dvakrat na teden, is sicer v sredo in ¦oboto ob 11. uri predpoldne ter stane ~z izrednimi prilogami ter s .Kažipotom1 ob novem leta vred p0 poŠti   prejemana  alt v Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pot leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
5etrt leta.......8 . 40 »   ,    ,    170   --:
Posamične Številke stanejo 10 vin.
NaroSnino sprejema upravuiSho v Gosposki olio1 fitv. 7. v Sorioi v tGoriški Tiskarni* A. GabrSSet vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvedet; ob nedeljah pa od 9. do 12. ture. Na naroJIU brc« d«poiUne narofinfse te ne ozlrano.                                          ,   Mm..,
Ofjlasl In fjaalaalaa ae raSnnijo po petit-vrstah 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 far. vsala vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo Brke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebmo oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kj
Kriza v goriški soc. demokraciji.
V Gorici obstoji soc. demokr. društvo, katero ima namen, družiti v sebi delavce iz mesta ter iz okolice ali na te slednje vplivati roerodajno, ako imajo svoje društvo. Obilo je obetalo to društvo, pričakovalo se je krepke organizacije, od katere bi delavstvo kaj imelo ter se počasi pospelo do važnega faktorja v mestnem življenju ter raztezalo v korist delavstva svojo moč tudi izven mesta. Mnogo se je obetalo, storilo pa se je bore malo ali nic. Že dlje časa smo opazovali, da društvo le nekam Se vegetira, da je ugasnilo prvo navdušenje, ker se je pač že večkrat pokazalo, da društvo ni kos svoji nalogi. Delavci nimajo dejanski nič od društva, m vodstvo ni znalo nikdar poseči pri Strajkih vmes tako, da bi bili skončavaH z dobrim uspehom za delavce, tudi ne, če so priskočili na pomoč sodrugt-voditelji iz Trsta, marveč so se vračali delavci na delo razočarani, vselej pa je pbJ'o nekaj žrtev. Pod-gora in Miren podpričujeta to dovolj. V .slučajih smo se kar naravnost čudili, kako se soc. demokracija igra z delavstvom. NaSčuje jih v Strajk, Strajk nastane, spusti se par govorov, potem pride pomanjkanje, in odločnost gospodarjev zmaga, nd, k*r je delavstvo preslabo, da bi si samo izvojevalo zmago in ker je intervencija iz Gorice in iz Trsta dosledno laka, da ne rodi uspehov. Je žalostno to, ali resnica je.
Soc. demokracija je pač že zapeljala marsikakega delavca na kriva pota, je vcepila v delavstvo srd in jezo do dela in gospodarjev, obetala delavcu 2late čase — ali izpolnila ni Se niti pičice svojih obljub. Proslava 1. majnika pa zbiranje v prostorih, kjer je spodaj gostilna, to pac ne more biti vse soc. demokratično plodonosno delo! — Ali počasi stopa v vrste delavstva spoznanje, in to spoznanje provzroča, da so začeli delavci obračati hrbet soc. demokratičnemu društvu, s prva tisti, ki vedo, kaj se godi v društvu, za njimi pridejo pa še drugi, kadar pač spoznajo, kaj imajo od take soc demokracije, kakoršna je goiHška.
K temu, da so dc.ss.ianji vspehi le negativni, so prišle Se druge reči. Nič se ne
Dr. JB7, LcvHi
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi St, 7 v Gorici v I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 3. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nede^ah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki uliei 5t. 7. v I. nadstr. na ievo v tiskarni. • -    2&r;Siiino in oglaso Je plačati loco gorica.
Dopisi nuj se poSHJajo le nredniStvn.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvn.
„PRIMOREC"
Izhaja neodvisno od «8oSe» vsak petek in stane vse leto 3 g 20 h ali gld. 1-60.         '         ; "
u ». ,S.oB*\In 'Primorec* se prodajata v Gorioi v to-, bakarm 8ohwa« v Šolski ulioi ~*fi: Tellera!1 z v Nunski ]ulioi; - v Trstu v robakami Lavrenčid na trgu della Casermr«
Talefon it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabrš&sk (odgov. Iv. Meljavec) tiska in
ve/^b je z denarnim stanjem društva. Nobeno'leto se ne izkaže, kaj in kako se gospodari z društvenim denarjem, in o manjkanju denarja se raznašajo prav te dni čudne vesti po ntedtu. Društva se je prijela gnjiloba in nastala je vsled nje naravnost kriza v soc. demokratičnih vrstah. Bivši predsednik Gorkič je odšel v Ameriko, »navdušeni* predsednik Cej se je pred kratkim odpovedal, Gekovič je zapustil Gorico ter se preselil v Trst, »Nuova Idea* je prenehala, v nedeljo pa so Binkošti tako vplivale na 30c. demokrate, da so se s t e p 1 i na sestanku v društvu. Prišla je na pomot policija ter naredila mir. Neki Sušič jo traktiral Cekoviča z goljufom, ta mu je prisolil zaušnico, Tonet in Medeotti pa sta se kregala, da je bilo grdo, radi nekega pisma, ki je kompromitovalno za prvega, v neki poprejšnji seji. Zahtevalo se je tudi račun praznika 1. majnika, ker ne verjamejo, da bi bilo ostalo le 184 krone pa nekaj vinarjev. Povod seji pa je bil prav zanimiv. »Nuova Idea* je prijela nekega duhovnika radi nekega dogodka. Oni duhovnik jo baje na to ponudil neko svoto denarja, ako kako poravnajo to reč ter potem molčijo. Nastali sta dve stranki; jedna je rekla, da se ugodi, druga da ne. Slednji so bili v večini, ali kljubu temu je prinesla »Nuova Idea" neko ujavo in oni duhovnik je baje odštd 200 svitlih kronic!! Kako so se končno pomenili, ne vemo, zn?no pa je to, da vlada radi društva velikansko razburjenje med delavstvom ter da je soc. demokracija ob v e s ugled, Dan 1. majnika letos je bil prav pomemben. Delavcev iz mesta se je udeležilo obhoda jako malo, in prihiteti so morali na pomoč delavci iz okolice, da ni bilo blamaže! Vendar je udeležba padla kar za 200, dasi je bila nedelja ter vse prosto. To je bil znak, ki nas je dovedel do tega, da smo začeli povpraševati po vzrokih takemu pojavu. In pokazalo se je, da je bila soc. demokracija v Gorici doslej za delavce le pogubo-nosna, ter da niso imeli od nje še nikakega haska, pač pa le škoio in razočaranje...
Povemo prav odkritosrčno, da smo prijatelji delavstva, želimo istemu dobre, krepke, plodonosne  organizacije,   napisali   pa  smo
gorenje vrste v ta namen, da sprevidijo, da soc. demokracija ne kaže prave poti do zboljšanja delavskega stanja ter ne vede do tiste pozicije, po kateri hrepeni zavedno delavstvo. Obračamo se tu na slovenske zavedne delavce ter jim svetujemo, naj si osnujejo sami za se organizacijo ter stopijo v prijateljske odnošaje s strankami, ki so jim sorodne ali jih hočejo podpirati; kajti goriška organizacija ne vede nikamor na dobro pot. Vede le v jezo in srd dodela,vede v narodnostno mlačnost ter sili furlanšcino v slovenska usta, pa za to je tu, da bi jo kdo izkoriščal! Taka »organizacija* je skrajno škodljiva delavstvu, zato svarimo pred njo.
Ob enem pa pokazujemo s tem člankom soc, demokracijo na delu v pravem svitu vsem onim na deželi, ki radi poslušajo grmenje kakega soc. demokr. voditelja, kateremu je grmenje paC »kšeft* in vsakdanji kruh in nič drugega. Grmijo in polnijo ušesa, vzbujati nezadovoljnost, je lahka reč, zabavljajo prek in prek, pomagati pa ne morejo nic, pomagati ne morejo niti samim sebi, zategadel pa nastajajo v soc. demokraciji take reči, kakoršne je pokazala goriška „organizacija*. Naj ozdravijo najprvo sami sebe, potem naj hodijo zdravit drugam, pa ne s samim zabavljanjem in lažjo do na-rodno-napredne stranke.
Govorili smo odkritosrčno, in članek priporočamo delavcem v blagohotno razmišljanje — .vodstvu* v Trstu pa ga prepuščamo v običajno »razmesarjenje*.
DOPISI.
Iz Kojskcga. — Zvedevši, da v Časopisu .Gorica* od dne 3. maja tek. leta št. 36. je nas kojščanske občinarje nesramni in Iaž-njivi dopisun iz Kozane razžalil s tem, da je izjavil, da je bil sramotno napaden naš župan in tudi nekateri starašine tega županstva v času pohoda njih. eks. cesar, namestnika grofi Goess?, povemo to-le: Isti dan so šli nekateri kojščanski občinarji z zastavo na čelu po glavni cesti županu naproti do Kaleh, da bi ga na časten način sprejeli. Ali žali Bog, — pričakovanje bilo je zaman. Župan pa je prišel po stranskih poteh s svojimi
zaupnimi .leibgardisti* v Kojsko; kar pa je bilo za Kojsko velika nečast. Ali se spodobi, da hodi župan po stezah in ne po glavnih poteh v Kojsko.... in to zakaj? MogoCe res, da si je vstvarjal v svoji glavi kakšen napad od strani naših poštenih občinarjev, ker je isti dan blagovolil prvikrat kot župan »osrečiti naše diCno* Kojsko s svojim prihodom. Mi pa kot zvesti in udani mu občinarji šli smo mu naproti z zastavo in smo hoteli njemu in njegovi »telesni straži* skazati dostojno Čast. Ali more to razumen in trezen človek imenovati nesramen napad, kakor maže oni lažnjivi dopisunček iz Kozane v »Gorici*?!
Kar zadeva Andreja BostjaneiCa iz Brestjega, starešino njegove stranke, da bi g»» bili Šakali pred cerkvijo nekateri iz naše občine in ga sramotili, je gola laž, Resnica pa je na tem, da je ostal omenjeni Boštjan-CiC v cerkvi po svoji navadi, kakor vsako drugo nedeljo več Časa po končani službi božji. Pred cerkvijo pa so bili nekateri otroci od osmih do desetih let in pridevali v svoji otročnosti »pobožnežu* priimek »papež*. To pa zaradi tega, ker se je »pobožnež* izrazil proti nekaterim osebam, da kliče samega papeža na pomoč, da bi zadobila zmago pri obč. volitvah njih »sveta stranka*.
Smejati se moramo dopisniku iz Kozam-, kateri blati na jako podel in nepošten način naše častivredne veleposestnike. On kvasi namreč, da bi bili oni pri pretečenih občinskih volitvah potrosili ne malenkostno svoto 1400 K za volilne namene, kaj ne — lepa svota? Radi bi pa tudi vedeli, ali je kaj resnice na tem!! Da je to gola laž, bodi to v dokaz, da smo mi pripavni dati dotič-nemu koj 2000 K, ako bi nam mogel to dokazati, da je resnica. Vemo pa, zakaj ta lažnjivi dopisun to med nevedno ljudstvo širi. Iti sicer radi tega, ker se bližajo zopet nove občinske volitve, da bi ljudstvo s temi dopisi razdružil in da bi ono z našo pošteno (stranko) ne volilo. Straši tudi, kakor se sliši, da vse te stroške, katere mi potrosimo, bodo morali potem vbogi davkoplačevalci plačevati. Za prihodnje občinske volitve nadejamo se, da zmaga poštena in pravična stvar, in naše geslo je: Vse za  poštenje in
Trije mušketirji.
Napisal Alexandrc Dumas.
DrugI del.                         (»»*)>•)
»Torej ga pustite vstopiti, midame, če smem prositi.*
»O moj Bog, moj Bog,« pravi gospa Bonacieux, »ali vam prinaša morda kako slabo poročilo?«
?Zelo se bojim!«
»Pustim vas samo s tem tujcem, toda takoj po njegovem odhodu pridem zopet, Če dovolite.«
»O, gotovo, prosim vas.«
Prednica in gospa Bonacieux zapustita sobo.
Miladv ostane sama, vpiraje oči proti vratom. Trenotek poznejo začuje na stopnicah žvenketanje ostrog, nato se približajo koraki, pot.m se odpro vrata, in prikaže se mož.
Milady vsklikne veselja: ta mož je bil grof de Rochefort, desna roka Njegove Eminence.
ZXXII.
Dve vrsti vragov.
»Ah,« vsklikneta Rochefort in milady zajedno, »vi ste!«
»Da, jaz sem.«
»In od kod prihajate?« vpraša miladv.
»Iz La Roehellea, in vi?«
»Iz Anglije.«
»Buckingham ?-
* Je mrtev ali pa nevarno ranjen; ko sem odšla, ne da bi mogla od njega kaj doseči, ga jo pravkar napadel zavratno neki fanatik.«
»Ah,« reče Rochefort smehljaje, »zelo srečen slučaj, ki bode izvrstno služil Njegovi Eminenci! Ali ste ga obvestila?«
»Prišedši v Boulogne, sem mu pisala pismo. Toda kako prihajate vi semkaj ?«
»V svojih skrbeh me je posla) kardinal, naj vas grem iskat«
»Prišla sem Šele včeraj.«
»In kaj ste delala ta čas?«
»Svojega Časa nisem izgubila.«
»O, o tem sem prepričan.
»Ali veste, koga sem našla tukaj?«
»Ne.«
»Uganite!«
»Kako morete zahtevati kaj takega?«
»Ono mlado žensko, ki jo je odvedla kraljica iz ječe.«
»Ljubico tega abotnega d'Artagnana.«
»Da, gospo Bonacieux, katere zavetišče je bilo kardinalu neznano.«
»Glejte, glejte,« pravi Rochefort, »zopet nov slučaj, ki je jednak prvemu. Gospod kardinal je res srečen človek.«
»Predstavljajte si moje začudenje,« nadaljuje miladv, »ko sem stala pred to žensko iz obličja v obličje.«
»Ali vas pozna?«                            v
»Ne.«
>Torej vas smatra za tujo osebo?«
Milady se nasmehne.
»Jaz sem njena najboljša prijateljica.«
»Pri moji duši,« pravi Rochefort, »samo vi, grofica, morete doživeti take čudeže.«
»In bil je skrajni Čas, clievalier,« pravi milady; »aH namreč veste, kaj se godi?«
»Ne.-«
»Jutri ali pojutrišnjem pridejo po njo s pismenim poveljem kraljice.«
»Res! In kdo ?«
D'Artagnan in njegovi prijatelji, t
»Ti ljudje nas res pripravijo še do tega, da jih bodemo morali vreči v Bastiljo.«
»Zakaj se to ni že zgodilo?«
»Kaj hočete! Kardinal ima pač za te ljudi slabost, ki mi je nerazumljiva.«
»Res?«
»Da.«
»Torej dobro; povejte mu, Rochefort, da so poslušali ti ljudje najin pogovor v krčmi pri »Rudečem golobu.« Povejte mu, ko je odšel on, da je prišel je-jen izmed njih k meni ter mi iztrgal s silo varnostni list, katerega mi je napisal on; povejte mu, da so obvestili lorda Winterja o mojem potovanju na Angleško, da so skoro zaprečili uspeh mojega pota prav tako kakor tedaj, ko sem šla na Angleško glede de-mantnih klinčkov; povejte mu, da se je izmed teh štirih ljudij bati samo, dveh, d'Artagnana in Athosa; povejte   mu, da je tretji,  Aramis, ljubček gospe de
čita, nič ne ve, iti ostane vedno revež na duhu. 6. nune naj oznanja v cerkvi besedo božjo, ne pa opravljati in obrekovati nase društvo. To je grdo, in zato ni poklican k nam. — Da imamo mi prav, muze Se doka-žemo. H koncu kličemo: Živelo naSe društvo!
Is Dornberga. — Leto je okoli, odkar je ,So5a* skoro popolnoma molčala o fiorttbergu in o tukajšnjih razmerah. Sedaj pa se ne sme več molčati. Ne more se več reči: klerikalci hočejo prepir — niti liberalci ga hočejo, ker niti onih niti drugih se skoro ne pozna več pri nas, ampak vsi smo nekako sedaj bratje — sosedje — prijatelji — občinarji. Ali nekdo pa hoče — on hoče prepir^ -^^on —„_na§ kaplan L In tega ne mislim le jaz sam, ampak tega mišljenja je sploh vse v Dornbergu, zlasti radi dopisov v .Prismojene«".
Sledimo jim nekoliko!
V začetku, ko ni bilo kaj prijeti pod pero, začelo se je pisati »Domberške novice* ala Miha Drejčkov je umrl — ta je umri — oni se je zasmijal itd. itd., da celo po 13 takih novic in podobnih je doslo v svet.
Kasneje se je začelo, posebno po oni nesreči na Dornberški postaji, grozno žigosati vrlega in častivrednega g. Marinka, po-stajevodjo v Dornbergu. Ogorčenje mora prijeti človeka, ko čita omenjene dopise in g. Marinka. Vse — že vse — mu očita dopi-sun: o službi — o postavi, o obleki, o družini, o tem in onem, da je groza. Jezi pa največ dopisuna to, da ne dobi odgovora na svoje gorostasne babje čenče.
.Ljubi svojega bljižnjega, kakor samega sebe- — pravi božja zapoved. Spolnjuje jo vsak, kdor ima srce na svojem mestu. Naš »veleum* v kaplaniji pa ne pozna te Božje zapovedi, dasi pridiguje o njej. V žlici vode bi vtopil vsakega, kateri ni vpisan v umrle izobraževalno društvo, kdor slepo ne sledi njegovim poveljem. To je grozno v Dornbergu s tem duhovnom. Sramota, da ordi-narijat sploh dopust   kaj takega še sedaj!
Sledimo mu dalje:
1. Da se razumemo, je moto prvega oddelka tega dopisa. Glavna vsebina je: Jaz ne pišem dopisov. A tako t No l izgovor je vsak dober, če tudi je leskov. Pa to vam tudi verjamejo vsi, signore! Če bi pa pisal: tega nisva pisala,potem — no potem bi vam ne mogli verjeti, ker če je vaSavest tako kosmata že, da ne poznate resnice in laži, ne mislite, da je tudi moja taka in vseh .vaših ovčic*, ker one to dobro razumejo in razločujejo. Kdo da piše dopise, je bilo znano po Dornbergu še predno [ste vi slutil, da se misli kaj o tem. Prisegel bi morda ne bil vsaki, jaz tudi ne takrat, ali poslušajte f Še preteklo ni tri tedne, kar je eden na jzagri-zenejših klerikalcev, kateri vas pa ne more videti, prišel nekam v Dornbergu in se jezil na liberalce, češ, čemu ste taki norci, dane se hočemo izobraževati in citati; kdor nične [ odgovorite dopisniku!  ,Kdo  pa je? Mi ne
pravico. Toda dopisi iz Kozane so vedno le i na »pošteni podlagi", kakor to dotični dopi-sunček trdi, mi pa imamo vse te dopise za neresnične. Konečno pa moramo izjaviti, da bi vendar enkrat končal slepiti in mamiti naše pošteno ljudstvo s svojimi praznimi laži-dopisi, in ako nima nič resničnega in poštenega za dopisovanje, svetovali bi mu, da . bi porabil ta ziati čas v koristnejše namene. Prihodnjič pa, ako mi bo čas dopuščal, kaj več o županovih zaslugah in lastnih hvalah.
Kobiljaglava. — Naše starešinstvo je sprejelo pred časom predlog, da se mora plačati 40 K, ako hočejo na primer mladeniči imeti ples. To se je tudi razglasita po_ občini« Mladeniči so hoteli plesati na dan 23. t. m., prinesli denar ter naredili vlogo s kolekom 1 gld. Ali glej 1 Župan je rekel, da ne sprejme. In ni hotel sprejeti na noben način, dasi je bilo tako določeno. — Kmalu smo izvedeli, zakaj ni hotel storiti v smislu veljavnega staraainstvenega sklepa. Sel je k vikariju, in to ga je pregovoril. Ker se je tako »hrabro' držal, ga je v nedeijo pohvalil v cerkvi. Kaj to je moško delo? Enega hva-Hti, drugega zasramovati? Pa sploh se obnaša surovo, tako da smo ga že siti. Pravi, da ima neke duše pobožne, ali v resnici ne pozna ne sebe in niti »duš* od hlač. Zupana pa vprašamo: AH je več starašinstveni sklep ali prazna beseda nunea-penzijonista ? O tem se bomo še videli. Za norca nas ne bodo imeli ne župan ne nune!
Ig Štjaka. — (Ustanovljenje bralnega društva in nasprotniki njega.) Lepa in posnemanja vredna je misel, katere so se lotili nekateri narodno-napredni možje, namreč da se ustanovi bralno društvo. Ta misel ni ostala brez vspeha, zanašamo se, da nam obrodi obilega sadu, kajti pred kratkim časom so sklicali ustanovni shod za bralno društvo, v katero se je vpi- j salo takoj nad 35 udov. Namen društva je izobraževati ljudstvo v narodnem, političnem in gospodarskem pogledu. Ali čujte 1 Ko hitro je nunc-kurat (ki je prišel k nam iz Rihem-berga še le pred nekaj časom) po svojih par petoliznikih izvohal, da namerujejo ustanoviti bralno društvo, je zapel z leče visoko pesem o bralnih društvih, da so peklenska itd., in kdor da se je vpisal, da naj se hitro zbriše, in nikdo naj se ne vpiše več!
O ti tema srednjeveška, kako si ti priljubljena gg. nuncem! Par klerikalcev se čuti menda užaljenih zaradi bralnega društva, med temi menda najbolj naš g. župan, ki je s par svojimi prisiaši priden obiskovalec fa-rovža.
S tistimi, ki rujejo proti društvu, se že s časom pomenimo — za dane3 le poziv-ljemo vse dobro misleče, naj se vpišejo v društvo. Da bo naše društvo dobro, kaže najbolj to, da se že sedaj zaganjajo vanj, ko se je komaj ustanovilo. Mi smo prijatelji pouka ter
vemo P" »Vse pišeta — kaplan in... drugega ne bom imenoval, ker me je sram"*
No! slišite-li   sedaj   —  gospodine i
Vi torej ne pišete! Pa eden Vaših najboljših Vas ovaja, mi pa že tako vemo to!
Slišite! Povejte mi, je-li kateri v Dornbergu, bodisi že klerikalec ali liberalec, da bi se toliko zanimal za posamezne osebe, njih značaje, njih osebnosti, njih družinske in druge razmere ? Samo enega mi povejte! Da pa lažje poizvesle vse to, imate tri ali štiri ogleduhe, kateri so — seveda — dobro plačani, da hodijo ob nedeljah, praznikih in še celo v delavnih dneh po vasi in v krčme poizvedovat razne novice. Ljudje jih natančno poznajo. Studijo se vsem ti ogleduhi, kateri so že tako daleč padli, da nimajo več lastne samozavesti, ker so jo prodali vam.
6. kaplan! Čemu vse to, če ne radi do- I pisov?! Vi pa vendar ne pišete! Lepo se sicer sliši, prav bi bilo za vas — ali vse govori in kaže proti vam. To je torej laž — prva!                                (Dalje pride.)
Is Podhrda. — Je pač tako sedaj pri nas, da sili nam v ospredje povsodi naš dobrorejeni fajmošter. Pred kratkim se je izrazil proti nekemu tukajšnjemu naprednjaku, da ne vživa nikakega spoštovanja več pri ljudstvu in da mu bodo treba le nazaj v Trento. Mi mislimo tudi, da bi bilo najbolje, če gre v Trento koštrune past, ker za današnje Podbrdo on ni več. Tukaj potrebujemo župnika, kakoršen je bil blagi Carli. Mi potrebujemo izobraženega župnika, ki bo imel manire, kakoršne so običajne med omikanimi ljudmi. Valentin Kragelj bi morda s svojimi manirami bil na svojem mestu za župnika kje drugodi, v Trenti, ali za Podbrdo pa ni in ni. Dokazal nam je to zopet na binkoštne praznike. BinkoStno nedeljo je vpil nad nekaterimi dekleti, ko so šla mimo župnišča: Pfuj sv., je ! Pfuj sv.. je 1 Ljdje se povpra šujejo, če je ta človek še sploh normalen. Prav bi bilo, da ga prepusti ordi-narijat kakemu psihijatru, da preišče njegovo duševno stanje.
Onim na tako nečuven način žaljenim pa svetujemo, naj vložijo proti popu tožbo radi žaljenja časti, da drugič pusti naša poštena dekleta pri miru.
Mogoče povemo v kratkem, kje naj župnik Valentin Kragelj, vulgo Tinče Trentar, išče------sv., je!
Končno povemo še, da ta človek je povabljen tudi med goste pri otvoritvi predora. To bo paradiral tam l
Posebni vlak v Ljubljano.
Gotovo ni nobenega zavednega Slovenca, ki bi si ne želel videti vsaj enkrat v življenju slovensko metropolo, naše kulturno središče, ognjišče prave narodne prosvete —
belo Ljubljano. In kdo bi ne želel videti sto-
lico Slovenije o priliki
II.   slovenskega   v sesokolskoga
izleta na dneve 16., 17. in 18. julija, ko si nadene slavnostno lice, ko se zbere na vabilo .Ljubljanskega Sokola* povodom slavnostnega praznovanja 40-letnice tisoče Sokolov in Slovanov k narodnemu prazniku, kakoršnega Slovenija še ni videla.
Da se omogoče tudi primorskim Slovencem prisostvovati svečanim trenotkom, pri katerih bo srce prekipevalo ponosa, radosti in navdušenja, je sklenil .Goriški Sokol* prirediti posebni vlak.
Vlak bo odhajal iz Gorice v soboto 16. julij a ob 1 uri 15 min. popoludne in pride v Ljubljano ob 6. uri, na kar bo sijajen sprejem in vhod v mesto: zvečer bo koncert sloveče .Glasbene matice". V ponedeljek 18. obisk svetovnoznane postojnske jame. Prihod nazaj v Gorico ob 8, zvečer.
Voznina tja in nazaj II. raz, K 10-30 stM III. raz. K 6'70 st.
Kdor bi se hotel pridružiti med potoni do Nabrežine ali v Nabrežhii, mora plačati voznino od Gorice in nazaj, kar je pa še vedno ceneje, kakor vsak drugi viak, je ugoden vozni čas in pridemo Primorci skupno v Ljubljano k sprejemu gostov.
Ker zahteva želez nično vodstvo naj manje 300 udeležnikov in za te 2000 kron kavcije in ker treba preskrbeti za vse vdeležnike prenočišča, se bode oziralo le na prijave s 5 kronami varščine.
Prijave sprejema br. načelnik Jos. Zadel: prijaviti se je zadnji čas do 12. junija. Slavna društva, kise udeleže izleta korporativno ali v deputacijah, naj blagovole prijaviti svoje člane skupno.
Kdor ima sorodnike ali znance v Ljubljani, naj si preskrbi prenočišče sam in pri prijavi to naznani, da se prireditelju vlaka zmanjša delo.
Chevreuse: tega mora pustiti živeti, njegova skrivnost je znana, in more nam še koristiti; kar se tiče četrtega, ki se zove Porthos, je tepec in domišljavec, za katerega se mu je treba malo brigati.«
»Toda ti štirje možje morajo biti zdaj pri oble-j ganju La Rochellea.«
»Mislila sem kakor vi, toda pismo, katero je pisala gospej Bonacieux' connetable in katera mi je v svoji neprevidnosti pokazala, mi daje povod misliti, da so so odpravili ti štirje možje na pot, da jo od-vedo od tod.«
»VragaI Kaj storiti?«
»Kaj vam je naročil kardinal glede mene?«
»Da sprejmem od vas vašo pismeno ali ustmeno poročilo ter se vrnem s pošto. Kakorhitro izve, kaj ste izvršila, vam da poročilo, kaj imate storiti.«
»Torej imam čakati tukaj ?«
»Tukaj ali v okolici.«
»Ali me ne morete vzeti s seboj ?«
»Ne, povelje je strogo. V bližini tabora bi mogli spoznati; in kakor pač uvidite sama, bi krinkala vaša prisotnost Njegovo Eminenco.«
>Torej počakam tukaj ali v okolici.«
»Povejte mi samo še, kje hočete čakati kardina-lovih poročil, da morem vedno vedeti, kje vas dobim.«
»Tukaj mi skoro gotovo ne bode mogoče ostati.«
»Zakaj ?«
»Vi pozabljate, da morejo dospeti vsak hip moji sovražniki.«
»To je res; ali pa ne uide ta mala žena Njegovi Eminenci?«
»Bah,« pravi miladv s smehljajem, ki je bil lasten samo njej, »vi pozabljate, da sem njena najboljša prijateljica.«
vas raz-
»To je res! Njegovo Eminenco morem torej glede te ženske zagotoviti...«
»Da je lahko brez skrbi j.«
»Ali je to vse?«
»Vedel bode, kaj ima to pomeniti.«
»Ugane. A zdaj premisliva, kaj imam storiti jaz.«
»Odpotovati v tem hipu. Zdaj se mi, da so poročila, ki ste jih dobili, ze vredna, da hitite.«
»Ko sem prišel v Lilliers, so se strla moja kola.«
»Krasno!«
»Kako, krasno?«
»Da, jaz trebam vaših kol, jaz.«
»In kako naj potujem ?«
»Na konju.«
»To je lahko reči, a pot znaša steinosemdeset milj.»
»In kaj je potem ?«
»Prav, prejezdim jo. In potem?«
»Ko pridite v Lilliers, mi pošljite svoja kola ter zapovejte svojemu slugi, da mi ima biti v vsem na razpolago.«
»Prav.«
»Vi imate s seboj od kardinala pač tudi kak potni list?«
»Imam polnomočje.«
»Pokažite jo prednici in recite, da pridejo danes ali jutri po me in da moram slediti osebi, ki so predstavi v vašem imenu.«
»Prav.«
»če govorite o meni s prednico, pač ne pozabite, izraziti se o meni s prezirljivim izrazom.«
»Iz katerega vzroka.«
»Jaz sem kardinalova žrtev. Ta uboga, mala gospa Bonacieux m! mora zaupati.«
Donite in razne novice.
Skušnja za poučevanje klavirja. —
Gospodična Petrina L a v re n č i č iz Trata je napravila pred c. kr. izpraševalno komisijo za pouk v glasbi na srednjih šolah in učiteljiščih na Dunaju izpit z izvrstnim uspehom ter je bila spoznana vsposobljeno za poučevanje na klavirju na ženskih učiteljiščih. ViSJIm ravnateljem kaznilnice v Kopru je imenovan ravnatelj kaznilnice v Gradišču ob Soči g. Fran Sche gula,
Koncert vojaške godbe bode danes in vsako naslednjo soboto tekom celega poletja na vrtu hotela Sudbahn. Začetek ob 8Vt zvečer. Vstopnina 40 vin. Vrt je krasno razsvetljen z električno lučjo. Toči se izborno pivo po navadnih cenah.
Prav. Ali mi hočete dati zdaj poročilo o vsem, kar se je ugodilo ?«
»Povedala sem vam že vse dogodke, vaš spomin je dober, list papirja morete izgubiti.«
Prav imate; samo vedeti moram, kje vas morem najti, da mi ne bode treba zastonj tekati po okolici.*
»To je res; čakajte.«
»Ali želite zemljevid?«
»O, to okolico poznam izvrstno.«
»Vi ? Kdaj ste bila tukaj ?«
»Jaz sem tukaj vzrastla.«
»Res?«
»Kakor vidite, je  na tem,  da   je   človek   nekje vzrastel, vedno nekaj dobrega.* Kje me torej počakate ?«
čakajte, da nekoliko premislim; dobro, že vem, v Armentieresu.«
Kaj je to, Armentieres?«
Mestece ob reki Lys; treba mi je iti samo čez reko, pa sem v inozemstvu.«
Krasno! Toda samo ob sebi se razume, da poj-dete čez reko samo v slučaju nevarnosti.«
»čisto naravno.«
»In kako izvem vtem slučaju, kje ste?«
»Ali potrebujete svojega slugo?«
»Ne.«
»Ali je zanesljiv človek?«
»Zvest in zanesljiv.«
»Dajte ga meni; nihče ga ne pozna; pustim ga v imenovanem kraju, in on vas pripelje tja, kjer bodem jaz.«
»In vi me torej hočete pričakovati v Armentieresu?*
»V Armentieresu.*
Priloga „SoH" ti. <3. i dne 28. maja 1904.
L<uii so ti koncerti vselej prav dobro vspeli in so povzdignili naš ugled v goriškem mestu. Uverjen smo, da rojaki razumejo veliko važnost te postojanke. Zato: kdor more — ob sobotah k temu koncertu! 1
Velika slavnost na Vipavskem. — Veliki slavnosti, katero priredi bralno in pev sko društvo v Brjah dne 5. junija 1.1„ bo vspored približno ta-le:
1. Sprejemanje; 2. začetek veselice ob 3V, pop. s predsednikovim pozdravom; 3. netje združenih domaČih t**-*k<h društev; 4. lavnostni govor: 5. peij^ iobravsko-križ-kega mešanega zbora; 6. razvitje zasl.ave^s primernim nagovorom po društvenem predsedniku in posestrimija; 7. pesem »Glasbenega in pevskega društva* iz Gorice ozir. domaČih združenih pevskih društev; 8. zaključni govor; 9. ples in prosta zabava.
Ples se bo vršil v dvorani, prvi del veselice ob ugodnem vremenu pa na prostem. Veselica se bo vršila pri vsakem vremenu.
Naprosili smo slavno železniško vodstvo v Ajdovščini za posebni vlak, ki bo vozil ob 10. po noci iz Ajdovščine, a vraCal se bo ob polnoči iz Gorice.
Nadejati se je obilne udelf ',be zlasti sesterskih društev z dežele, katera so si ozir. si bodo omišljala zastave, te znake in znamenja svojega pomembnega in Čilega življenja.
Kraj veselice —- Kasovlje — je zelo primeren, dvorana je prav velikanska; do postaje se rabi le kikih 8—10 minut.
Na veselo svidanjcl Predpoldanskl koncert. — Tudi jutri, v nedeljo, predpoldne bo na vrtu hotela .pri zlatem jelenu' koncert od 101/-do 12'/g. Svirala bo vojaška godba. — To so prav prijetni sestanki meščanskega občinstva in gostov iz okolice, ki prihajajo ob nedeljah v mesto. — Naše rojake Se posebe opozarjamo, da je to edini koncert te vrste v Gorici,
Slavnost porodom prevrtanja bohinjskega predora dne 31. t. m. obeta biti prav hnpozanlna. Ob 6. uri ?jutraj razdelijo spominske svetinje med delavce v Fodbrdu in v Boh. Bistrici. Ob 7 Vi maši pred porta-loma predora v Podbrdu in v Bohinjski Bistrici. Po maši vožnja v predor od obeh stranij. Razslrelitev zadnje mine in potem skupna vožnja vseh gostov v Podbrdo, kjer bo ogled del izven predora v Podbrdu. Med tem se bodo nudila gostom pred portalom mrzla jedila in pizensko pivo. Stregle bodo gospodične v narodnih nošah« Ob 12. uri vožnja v Boh. Bistrico, kjer bo ob i. uri obed v veliki dvorani gospodarsl-fm^ poslopja g. Ceconija. ZveCer poseben viafc, ki odpelje goste s Primorskega v Podbrdo. Gostje iz naše dežele dobijo 30. t. m. v Podbrdu prenočišče in preskrbo od strani podjetništva Ceconijevega. Za vsakega gosta bo na razpolago suknja in klobuk glede" na ogledovanje po tunelu.
Narodni kolek. — Mi Slovenci smo v jako neprijetnem položaju, da moramo skrbeti sami za svoje najvitalnejše potrebe! Velike so žrtve, katere mora doprinašati vsak slovenski zavednik v narodne svrhe, toda iste se izkazujejo vedno za mnogo prepide v razmerju k potrebam. Treba je torej, da prispeva vsak Slovenec po svojih močeh za ustanj^jjk^jmajp namen braniti obmejne Slovence- proti potujCevariju?"Eno iž!!teft sredstev, s katerimi lahko položi tudi najrevnejši težak svoj oboi domovini na oltar, je narodni kolek. Tupatam se je tudi v kakem slovenskem listu Citalo o tej narodni instiluciji, ki procvita na Češkem, toda taki Časnikarski glasovi so ostali le Časnikarska notica.
Akad. fer. društvo .Adrija* se je s svojega prvega začetka bavilo z vprašanjem, kako uvest! vsaj na Goriškem tak narodni kolek, in danes, v drugem letu svojega obstanka, more isto zabeležiti uspeh — narodni kolek je že izgotovljen. Sliko za ta kolek nam je odposlalo umetniško društvo .Vesna* na Dunaju, izvršila ga je pa .Unie* v Pragi. Narodni kolek ima obliko poštne znamke, radi tega se more kolekovati ž njim vsaka listina, kakor privatna in trgovska pisma, fakture, vstopnice k veselicam, razstavam, društvene legitimacije i!d. Zraven gibkosti, katero priporoča ta narodni davek, je cena 2 vinarjev tako majhna, da se te nove narodne žrtve ne sme in ne more vstrašiti niti najubožnejši delavec, ki se zaveda, da se tudi z malimi žrtvami doseže lahko veliko. Narodni kolek mora postati radi omenjene gibkosti in male cene najprikladnejSe sredstvo, da posredstvom istega žrtvuje vsakdo nekaj v narodne namene.
Akad. fer. društvo .Adrija" jo stopilo v namen razprodajanja narodnega koleka v zvezo s .Šolskim domom* v Gorici, ki ima namen pospeševati vzgojo in pouk med Slovenci na Goriškem; odslej bode pa vodilo nekaj članov društva »Adrija" razpečevanje narodnega koleka v prid slovenskemu šolstvu na Goriškem. Vsa tozadevna naroČila naj se pošiljajo na naslov: cand. iur. Cigoj Anton, Gorica, ulica Formica 12. Sploh parazprede omenjeni akademiCni odbor agitacijo po celi deželi, da se narodni kolek Cim bolj razširi. VeC se objavi po domačih listih. Obračamo se torej na ra/.umništvo v mestu in na deželi s prošnjo, da nas podpira v našem stremljenju. Komur je torej ležeCe na tem, c" i se zgradi iz kamenčkov palaCa, naj širi novo idejo na Goriškem ter prepričuje narod, da se dajo zgraditi tudi iz krajcarjev veličastne stavbe.
Nadvojvoda Ralner pride v Gorico dne 2. junija t. 1. na čelu poučnega teC3Ja za štabne of cirje.
Ka veliko slavnost ,Goriškega Sokola*, ki se ima vršiti meseca junija, je zavladalo vsled ravnokar razposlanih vabil
in oglasov po vsem Primorskem med društvi in Člani samimi veliko zanimanje. Treba pa je tudi mnogoštevilne udeležbe, da se doseže imponujoC vspeh. Posebne reklame delati nimamo namena, kakor tudi ne opisovati posameznih zanimivosti, paC pa potruditi se, da bodo udeležniki presenečeni, da najde vsak, kar mu srce poželi in da se bode vsak z veseljem spominjal tega dne.
Na dan 12. junija vsi v solncnb "G6-* rico! Na svidanje!
Zborovanje .Zaveze* t Postojni. — Letos se je vršilo v Binkoštnih praznikih zborovanje Zaveze avstr. jugoslovanskih učit. društev v Postojni ob obili udeležbi. Delegatov je zborovalo kakih 200. Po pozdravu predsednika Jelenca je poroCal tajnik Česnik. Iz obširnega, izborno sestavljenega poročila je posneti, da je v .Zavezi" zbranih 33 društev, ki imajo 1617 pravih, 53 podpornih in 54 Častnih, to je skupaj 1724 članov, kar je za slovenske razmere naravnost imponu-joče število. Ta društva so imela 137 zborovanj s 138 predavanji večinoma pedagogi-ške vsebine. Poročilo omenja med drugim, da je učiteljstvo tudi iz Brežic poslalo cesarju udanostno izjavo, ne da bi bila to pot došla iz kabinetne pisarne zahvala, kakor je sicer običajno. Na razstavi .Otroški svet" v Petrogradu je .Zaveza" razstavila po 1 izvod zadnjega letnika .Zvončka" in .Popotnika" in prejela od razstavne komisije za i/.iožene predmete Častno priznanje. Tajnik ;e konCal svoje poročilo tako-le: Poleg drugih mnogih učiteljskih društev imamo še .Vdovsko učiteljsko društvo", .Samopomoč", .Cesarja Franc Jožefa in cesarice Elizabete ustanovi", .Učiteljski konvikt«, .Učiteljsko hran-lnico in posojilnico", .Slovenski šolski muzej", rezervni fond, knjižnico za mladino in tri svoje liste. A pri vsem tem lepem napredku je najčastneje to, da smo si to organizacijo ustvarili sami. In tako bomo delovali tudi v bodoCe vstrajno in zanašajoč se v prvi vrsti na lastno svojo moč in na našem praporu, ki naj nikdar ne klone, naj se vsikdar ponosno blesti geslo: Svobodna šola, svobodno učiteljstvo ! (Viharno, dolgotrajno ploskanje in pritrjevanje.) Iz blagajnikovega poročila je posneti, da stojita lista .Učit, Tovariš" in .Popotnik" sicer dobro, vendar imata zaostanke na naročnini. Ko bi teh ne bilo, bi bilo stanje najugodnejše. »Učit. Tov." se spremeni z novim letom v tednik. .Zvonček" krasno napreduje in, kar je najveC vredno, temelji tudi na krepki gmotni podlagi. Tiska se sedaj v 1330 izvodih, ki se večinoma vsi razprodajo. Račun-ki sklep izkazuje za lansko leto 655 K 94 v prebitka, ker znači neobičajen napredek, ako se upošteva, da je bilo lani prebitka samo 309 K 23 v. .Zvonček* je torej napredoval v gmotnem oziru veC nego za 100 odstotkov. .Zveza" je dobila v preteklem letu 411 K 60 v Članarine in je imela v celem 3639 K 41 v čistega dobička. Vsa poročila posameznih referentov so se odobruje vzela na znanje. Na
predlog g. Šege se je za glavno zborovanje določil ta-le spored : 1. .Naša . učiteljska društva z ozirom na moderno šolstvo in vladajočo politično konstelacijo", poročevalec g. Arm. Gradišnik, nadučitelj v Celju; 2. .Nekoliko črtic iz 1. mednar. kongresa za šolsko higijeno v Norimberku«, poročevalec g. Fr. Kocbek; 3. Predlog g. ravnatelja Lapajneta o spremembi šolskega in učnega reda; 4. Razni predlogi in nasveti. Na predlog gosp. Anžlovarja se je sklenilo, da se sklice prihodnja skupščina v drugi polovici meseca avgusta 1. 1905. na Primorskem. Kraj določi .Zavezino" vodstvo. V odbor so se per acelamationem volili vsi stari odborniki.
Postojna je sprejela učiteljske goste prav prijazno ter jim priredila prijetno bivanje, tako da ostane ta narodno - napredni trg udeležnikom v najlepšem spominu.
Goriško dež. učit. društvo sta zastopala na zborovanju učitelja Kutin ia Franzot.
O Škandalih v gorlSkl soe. deino-kraoljl je prinesel tržaški »II Šole" dopis iz Gorice, ki kaže v markantnih potezah, v kako brezvestnih rokah se je nahajalo soc. demokratično društvo. Dne 18. t. m. je prišla iz Trsta v Gorico komisija, ki je pregledovala knjige in prazne blagajne od 10. ure zjutraj do 3. po polnoči. V prostorih društva je bil krik in vik ter pretenje in dviganje stolic, s ceste pa so vpili nekateri soc. demokratje: Ven s tatovi iz društva! — .Nuova Idea« je bila ustanovljena kot delavsko glasilo. Sprva je bila dober list, je bilo dosti naročnikov, kasneje pa je iskala le škandale ter se ravnala po načelu; Ali denar ali škandali. O 200 svitlih kronicah, katere je plaCal neki mestni duhovnik, govorimo v uvodnem Članku, V zvezo s temi redni spravljajo Al. Ceja, bivšega predsednika. Ta Cej je špediter v Gorici v družbi s T. O njem pravijo, da plačuje delavkam v svojih magazinih za 15 urno delo po 70 vinarjev! — Glejte jih 1 Kako rohnijo ti soc. dem. .voditelji* na shodih, kako je delavec stiskan itd. ter tako hujskajo proti drugim gospodarjem, ki pošteno plačujejo svoje delavce — oni pa res stiskajo ter trpinčijo delavce. V teoriji strašno visoki, v praksi nižji pod onimi, proti katerim hujskajo delavce. Lepa kompanija to vo-diteljstvo soc. demokracije. — Gorkič, ki je bil odgovorni urednik lista »Nuova !dea", jo je popihat v Ameriko, Ceš da ne pojde v zapor radi drugih, kajti proti .Nuovi Jdei" je podanih veC tiskovnih tožeb, katere imajo priti na vrsto v bližnjem porotnem z»jeda-nju; pustil je v Gorici družino. CekoviC je šel v Trst ter pustil v Gorici gotovo delo. Žalostna slika propada! — — Denarja pa zaman iščejo, ni ga pa ga ni. Kam je šel? Kje so razni raCuni? — Denarja ni, odgovora ni. Delavstvo kliče, .vodstvo* molči....
Volilno gibanje v Gorici. — Za tretji razred ni bilo nikakega gibanja, postavili so .liberalci* svoje kandidate, in izvo-so bili! Za drugi .azred pa so se malce vz-
»Zapišite mi to ime na list papirja, da ga ne pozabim; ali ni res, da ime mesta ne more ničesar izdati?
»Kdo ve? Vendar to nične de\« pravi milady in zapiše ime na listič papirja, »s tem pridem v nevarnost samo jaz.*
»Prav!« pravi Rochefort, vzame iz miladvnih rok listič ter ga utekne za podlogo svojega klobuka; »sicer pa bodite brez skrbi: Če. t,, papir izgubim, napravim kakor otroci, to se pravi ponavljal bodem to ime tekom celega pota. Ali je to zdaj vse?
»Mislim.«
»Prepričajva se: Buckingham mrtev ali težko ranjen; vaš pogovor s kardinalom poslušali štirje mušketirji; lord Winter obveščen o vašem prihodu v Portsmouth; d'Artagnan in Athos v Bastiljo; Ararais ljubček gospe de Chevreuse; Porthos tepec; gospa Bonacieux zopet najdena; poslati vam kola kakor-hitro mogoče; dati vam na razpolago svojega slugo; govoriti o vas kot o kardinale vi žrtvi, da ne prične prednica kaj sumiti; Armentičres na bregu reke Lys. Ali je tako ?«
»Res, moj ljubi chevalier, vi imate občudovanja vreden spomin. Vendar, spominjam se še nečesa...«
»česa?«
»Videla sem zelo lep gozd, ki se dotika samostanskega vrta; recite, naj se mi dovoli, da se hodim izprehajat v ta gozd. Kdo ve? Morda se bodem morala skrivaj izmuzniti iz samostana.*
»Vi mislite na vse.«
»In vi pozabljate jedno...«
»Kaj.«
»Vprašati me, Če rabim denarja.«
»To je res, koliko hočete?«
»Vse, kolikor imate pri sebi zlata.«
»Imam še kakih petsto pištol.«
»Jaz prav toliko: s tisoč pristolami je človek varen v vsakem slučaju. Izpraznite svoje žepe«
»Tu imate.«
»Prav; in kdaj odpotujete?«
»Tekom jedne ure; treba mi jo le toliko časa, da se najem in si dam med tem pripeljati s pošte konja.«
»Izvrstno. Z Bogom, chevalier !«
»Z Bogom, grofica U
»Priporočite me kardinalu!«
»Priporočite me Satanu.«
Miladv in Rochefort sta se nasmehnila drug drugemu ter se ločila.
Uro pozneje je odjezdil Rochefort v brzem diru. Pet ur pozneje je dospel v Arras.
Našim čitateljem je že znano, kako ga je spoznal d'Artagnan, in kako je to spoznanje napolnilo štiri mušketirje s strahom ter pospešilo hitrost njihovega potovanja.
XXXIII. Smrt gospe Bonacieux.
Komaj je odšel Rochefort, je že vstopila gospa Bonacieux. Našla je milady s smejočim se obrazom.
»Torej,« pravi mlada žena, »česar ste se bala, to se je zgodilo? Drevi aH jutri pošlje kardinal po vas?«
»Kdo vam jo povedal, dete moje?« vpraša miladv.
»Slišala sem iz ust sela samega.«
»Sedite semkaj k meni,« pravi milady.
»Tukaj sem.«
»čakajte, da se prepričam, če naju nihče ne čuje.«
»Zakaj vsa ta previdnost?«
»Takoj izveste.«
Milady vstane ter gre k vratom, jih odpre, se ozre po hodniku ter sede poleg gospe Bonacieux.
»Torej,« pravi, »ali je dobro igral svojo ulogo?«
»Kdo ?«
»Mož, ki se je predstavil prednici kot poslanec kardinala.«
»Ali je igral on samo ulogo?«
»Da, dete moje.«
»Ta mož torej ni...«
»Ta mož,« pravi milady, »je moj brat.«
»Vaš brat!« vsklikne gospa Bonaeieux.
»Prav. Samo vam je znana ta skrivnost, dete moje; če jo komu zaupate, sem izgubljena jaz in morda tudi vi.«
»6 moj Bog!«
»Čujte, kaj se je zgodilo. Moj brat, ki mi je prišel na pomoč, da me odvede od tod, Če treba, tudi s silo, je srečal kardinalovega poslanca, ki je imel priti po me; sledil mu je. Med potom je napadel na samotnem in odljudnem kraju poslanca z mečem v roki ter zahteval od njega papirje, ki jih je imel s seboj. Sel se je hotel braniti; moj brat ga je vsmrtil.«
»O!« se zgrozi gospa Bonaeieux.
»To je bilo jedino sredstvo, tega ne pozabite. Moj brat je torej sklenil, da se mesto sile posluži zvijače: prilastil si je papirje, se izdal za kardinalovega poslanca, in v jedni ali dveh urah mora priti mož, ki me odpelje v imenu Njegove Eminence.«
»Razumem; ta voz vam pošlje vaš brat.«
»Tako je; toda to še ni vse: pismo, katero ste prejeli in v katerem menite, da je napisano od gospe de Chevreuse...«
»No?«
»Je ponarejeno.«
»Kaj pravite?«
budili iz mrtvila. Bil je volilni shod, na katerem so postavili »liberalci* svoje kaudidate, ali lep del zborovalcev ni bil zadovoljen z njimi, zategadel so se »nezadovoljneži** odstranili ter postavili drugodi svoje kandidate. Tako je bilo vstreženo obema strankama. Ker se je že Lekaj mešalo, so mislili klerikalci, da morajo tudi oni na dan. In postavili so kandidate, in sicer tako, da so od-Scipnili enega .liberalcem", dva pa onim dragim, ki hočejo biti menda »partiti popo-Iari", pa je bila lista. Kaj načela, da se le malo pomeša vmes, kadar se dva prepirata, to je »katoliško delo-. Tako smo imeli v Gorici kar nakrat tri stranke, kandidatov pa le 6. Evo jih! »Partiti popoiari*: Lodovico Illi-cher,  Orlo Pich, Corrado Rubbia;   „libe-
Giuseppe Paternolli* klerikalci ali .indipen-denti« (da se lepše sliši!) pa: Francesco Giani, Carlo Pich, Corrado Rubbia. — Za počt'1
Občinske volitve  t Goric.  — V
sredo je volil tretji razred. Od 752 volilcev je prišlo volit 89. Dobili so kandidatje .liberalne« stranke: A. Orzan 89, C. Seppen-hofer 88, dr. A. Venier 88 glasov. Včeraj je volil drugi razred. Izvoljeni so kandidatje .liberalne« stranke: Fr. Giani 204, dr. Ce-sciutti 164, G. Paternolli 161 glasov. Volilcev je 773, volilo jih je 269. — Tako mala udeležba, pa še z izvoščiki so lovili volilce, v obeh razredih, in v drugem so bile kar tri stranke! To govori dovolj. Volilci se vedno bolj odtegujejo volitvam, kakor da nočejo biti sokrivi strašnega gospodarstva mestnega sta-rašinstva!
Tatovi časti. — Ni ga bolj nevarnega človeka časti svojega bližnjega nego je po-litikujoč pop. Posvečena roka je pisarila pred časom po .Priro. listu" ter kradla čast g. Andr. Munibu Podbrdora. To se je godilo v glavnem radi jeze, ker v Baski dolini so bili dobili klerikalci pri občinskih volitvah veliko blamažo. Seveda radi tega niso mirovali in posvečena roka je začela krasti čast g. Andreju Munihu, ki je bil nekaj let občinski tajnik v Marezigah v Istri. Sedaj pa se je oglasilo županstvo te občine ter postavilo na laž posvečenega tatu časti svojega bližnjega. ,Prim. List* je moral prinesti izjavo, da je neopravičeno napadal poštenjaka in mu kradel čast Glasi ce tako-le:
1.   Gospod Andrej Munih je svojo službo sam odpovedal ter svoje odpovedi ni umaknil niti potem, ko ga je občinsko starešinstvo enoglasno naprosilo, naj še ostane na svojem mestu.
2.  Omenjenemu gospodu ni mogoče očitati glede" njegovega štiriletnega službovanja kot tajnik pri tukajšnji občini ni najraa-njega dejanja, ki ne bi bilo v skladu z interesi občine. Sfcazal pa se je vedno poštenega in vestnega obe. uradnika, kateremu je
bila največja naloga in veselje skrbeti za interesa občine in občinarjev. Županstvo občine Marezige, dne 15. maja 1904.
Župan: Kocjančič.
.Prim. list" se hinavsko zvija ter pravi, da noče nobenemu delati krivice! O to pa to, on, ki živi od krivice, noče delati krivice 1 Predrzen lažnjivi jezuit! Nikdo ni več varen pred žegnanirai hijenami. Sedaj obirajo tega, sedaj onega, in sicer na najnesramniše načine. Pribiti moramo pri tej priliki le to, da je reagiranje na V3e napade vedno preveč obzirno. Tatovi časti zaslužijo ekserapla-rične kazni, in do teh mora proti. Zob za zob, nobenega pardona črni suknji, kadar tiči v njej tat časti in navaden ničvredne*!
Vipavska železnic*. — Promet na tej železnici je vedno velik,,reči se sme nepričakovano velik. Ali kljubu temu čujemo večne pritožbe, sedaj na to sedaj na ono stran, da se nikakor ne vstrez& občinstvu, tudi, kidar bi se lahko. Te dni en večer so morali ljudje v vagone za blago v Ajdovščini, dasi je bilo na razpolago še nekaj vozov za osebe, ali jih ni* o hoteli priklopiti vlaku na nikak način. Ravnateljstvo v Trstu se malo meni za to železnico, dasi daje najlepše dohodke l Bo treba potrkati še kje drugje, da bo končno Vipavska železnica tako v redu, kakor bi morala biti. — Ce bi tekla po Furlaniji s takim prometom, kako bi bilo vse lepo M
Možkemu In ženskemu zalogu pevskega in glasbenega društva je daroval gosp, Peter Birsa (dvorišče Chraveggia) 20 K. Srčna mu hvala!
Orešeo — profesor na goriškem učiteljišču? — Čujemo, da ima biti danes ali v kratkem seja deželnega šolskega sveta. Najbrže bo takrat stavljen predlog zi imenovanje glavnega učitelja, t. j. profesorja za nemščino in slovenščino na c. kr. učiteljišču v Gorici. Kakor se govori, je to mesto odločeno sedanjemu suplentu teh predmetov, g. Fr. Orešcu, ki ima izpit le za ljudske šole in še to po milosti. Ker le ni mogel narediti nikakih izkušenj in ker so smatrali, da ne more ostati večen suplent na gimnaziju, so ga tako rekoč prisilili, da je napravil izpit za ljudske šole pred komisijo ad hoc sestavljeno. Orešec je star sedaj 6i let, torej bi ga morali takoj penzijonirati, ako bi bii imenovan, seveda s profesorsko penzijo. Mož je postal c. kr. vadniški učitelj leta 1900., 57 let star, torej nepostavno. Da bo imel ta profesor uzorno disciplino in velike uspehe, zlasti v poučevanju metodike, je jasno, saj je po ab-solviranem vseučilišču postal — ljudski učitelj! " Orešec je ostal z gimnazija, kjer je bil suplent četrt stoletja, v najslabšem spominu, kajti možu manjka vse, kar potrebuje učitelj na srednjih šolah. Nima potrebnega znanja, nima nastopa nima discipline, zato pa je bil gimnazijcem dobrodošel .objeetum fopabile", katerega so .vlekli* ter se norčevali iž njega,
da je bil joj. Koliko je vreden kot Slovenec, priča dejstvo, da je bil Sel svoj čas on kot slovenski učitelj na gimnaziju slovenskega dijaka ovadit k znanemu pangermanskemu prejšnjemu ravnatelju radi — .narodne nestrpnosti*. Mož je radi tega pomilovanja vreden, in ne tiče nikamor drugam nego v pokoj — nikakor pa ne na žensko učiteljišče v Gorici za profesorja. To bi bilo nasledstvo: Orešec za Bežkom! G. Bežek, sedanji ravnatelj v Kopru, izvrsten profesor, šolnik, kakoršnih treba iskati, bogatega znanja, pri-kupljiv in uljuden učitelj, ki je dosegal lepe vspehe s svojim poukom — naslednik njemu pa čmeren nevednež, antipatični Orešec.
Ako se to zgodi, potem bomo morali našo deželo še vse drugače krstiti nego deželo neverjetnosti. Tako imenovanje bi bilo atentat na naše učiteljišče ter bi se znaten pouk postavil na tak nivo, da bi ne bilo mogoče računati na nikake vspehe — marveč bi bile Oreščeve ure le ure za špas in zbi-janje burk. — Povemo še to, da ako se izvrši imenovanje tega klerikalnega benja-minčka profesorjem, potem bomo že znali najti pota, da se tak škandal primerno osveti na merodajniših mestih nego so naše šolske oblasti.
Mesto učitelja telovadbe je razpisano na c. kr. učiteljišču v Kopru. S tem mestom so spojene pravice in dolžnosti vad-ničnega učitelja. Prošnje je uložitt do konca junija predpisanim potom c. kr. deželnemu šolskemu svetu za Istro v Trstu.
Poskus vožnje ¦ avtomobili. — Po-
skušnja vožnja z avtomobili v gradiščanskem okraju, katere se je udeležila vladna komisija, se je vršila 24, t. m. Iz Gradišča so odšli ob 10-30 dop., 150 m narazen avtomobil od avtomobila, čez Romans, Verso, Št. Vid ter so dospeli v Višek ob 11-19. Ob 11*55 so odšli vCervinjan, dospeli ob 12-20. OdSli v Oglej ob 325, dospeli 3*45, iz Ogleja ob 4*10, nazaj v Zagraj ob 5*53, Vmes so se vstavili okoli 30 m. Največja brzina je bila 40 km, kjer je bila cesta prosta ter ravna, drugače 25 km; slednje se bodo držali v službi prevažanja.
Gradež, to znamenito morsko kopališče, kaže že živahno lice. Dan na dan prihaja mnogo tujcev. — Mesto se lepša ter se delajo vedno več priprave za prijetnejše bivanje, toda manjka še marsikaj. •— Na županstvo je došla potom gradiščansfcega okr. glavarstva zahvala barona Becka glede lepega sprejema generalnega štaba.
Ob vola Je prišel. — Andrej Pod« gornik iz Čepovana je prišel v torek zvečer v Solkan ter prignal s seboj vola, vrednega 400 K. Tam se je vstavi!, spravil vola v hlev, sam pa še! spat. Drugo jutro je Pod-gornik šel v hlev po vola. Ali glej! Ni-kjeri ga ni bilo. Iskali so ga okoli povsod?, ali vse zaman. Vola je odpeljal najbrže kak tat ponoči.
Naveličan živeti. — Tukajšnji policiji je bila došla iz Trsta brzojavka, da naj prime nekega 48-letnega Evg. F., češ, da si hoče vzeti življenje ter da so njegovi v Trstu v skrbeh. Redar Kumar ga je kmalu našel. Ko ga je vzbudil, je segel oni F. po revolverju, ali redar mu ga je iztrgal. Rekel pa je, da je zamau, nadzorovati ga, kajti kar je sklenil, tudi stW. Prišla pa je potem hči z možem v Gorico ter sta ga odvedla nazaj v Trst. j           Nezavesten Je padel na tla v  ulici
Dreossi v četrtek pop. neki Matej Brollo iz Vižinade. Položili so ga na voz ter prepeljali takoj v bolnišnico usmiljenih bratov.
Iapred sodnjje. — Na 5 mesecev ječe s postom vsak mesec so obsodili Laha iz kratjestva Iv. Angelonija, ker je bil ukradel iz Munihove prodajalne Podbrdont konjaka, sli-ovca in drugih rečij v vrednosti 106 K. — 7 mesecev ječe s postom je dobil A. Tri-najstič z Voloskega, ker je kradel po cerkvah v Brumi in Romansu.
•Croatla*. — Pretekli mesec je imela »Groatia* svoj osemnajsti redni občni zbor v dvorani mestnega sveta v Zagrebu. Deloma osebno, deloma s polnomočmi bilo je zastopanih 112 glasov. ,Croatia*f je razširjena po vseh krajih Hrvatske, Slavonije, Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Istre. V Bosni in Hercegovini imela je »Groatia* mi-nolega leta priliko preskusiti tudi veliki mestni požar in sicer v Travniku, pri katerem je poplačala 42 zavarovancev na splošno zado-voljnost strank in brez sodnega posredovanja. V plačilo za to pretrpljeno škodo se je v tem samem letu podvojilo število zavarovancev Bosne in Hercegovine. V Primorju in Dflmaciji, kakor še v novem delokrogu .Groatiae* napreduje ista, z ozirom na veliko konkurenco drugih društev sicer počasi toda sigurno — ter jej olajšuje razvitek priznano rodoljublje v onih krajih. Račun izgube in dobička za leto 1903. je sledeči: Na premijah, pristojbinah in drugih dohodkih je bilo vplačanih K 512,89202 (za K 77.69060 več nego lansko leto.) Prirastek premij v obvezah zavarovancev znaša K 524.G4996 (za K 11.690*27 več nego lansko leto) mej tem, ko izkazuje stanje vsevkupnih obvez zavarovancev z dnem 31, dee. 1903. K 1.848.630*12. Zadruga je izplačala v minolem letu 173 5k ><1 v skupnem znesku K 229.31663. Od prvega začetka pa do 31. decembra 1903. izplačala je za odškodovanja K 1,631.792 89.
Iaglnll deček. — Izginil je 14-letni deček Ivan Pavšič, starisi stanujejo .pod kapelo". Nobenega sledu ni z% njim.
Uboga reva. — V Dolgi ulici 23. stanuje Ana Pušnar, soproga Štefana Pušnarja. s svojimi otroki v veliki revščini. Mož je bolan že dolgo časa ter leži v tukajšnji bolnišnici. Reva se obrača do usmiljenih src za podporo.
»Da, ponarejeno. To je zanjka, da bi se ne obo-l iavljala, če pridejo po vas.«
»A saj pride d'Artagnan.«                                         |
»To je žaiibog velika zmota; d' Artagnan in njegovi tovariši so se vrnili k obleganju La Rochellea.«
»Od kod veste to?«
»Moj brat je srečal kardinalove poslance v mu-Šketirski uniformi. Poklicali bi vas k vratom, vi bi mislili, da imate opravili s prijatelji, odvedli bi vas in peljali nazaj v Pariš.«
? O moj Bog, pri teh vznemirljivih poročilih iz-1 gubim glavo. Če bode trajalo to še dolgo, še zblaz-nim,« nadaljuje gospa Bonacieux in se prime z rokami za čelo.
»Tiho...«
»Kaj je?«
»Korak konja čujem * moj brat odhaja. Pridite, Še poslednjič mu hočem reči z Bogom.«
Miladv odpre okno in pomigne gospej Bonacieux k sebi. Mlada žena stopi k nji,
Rochefort je dirjal mimo.
»Z Bogom, brat,« zakliče miladv.
Chevalier dvigne glavo, vidi mladi ženski ter v polnem dira prijazno zamahne miladv.
»Ta dobri Jurij!« pravi ona in zapre okno z obrazom, polnim ljubezni in otožnosti.
In zopet sede na svoj prostor, kakor da se je zatopila v misli, ki se tičejo samo njene osebe.
»Ljuba doma,« pravi gospa Bonacieux, »oprostite, da vas motim! Toda, moj Bog, kaj mi svetujete storiti? Vi imate več izkušnje, kakor jaz. Govorite, jaz poslušam.«
»Naprej,« pravi miladv, »bi bilo mogoče, da se motim in da vam pride d'Artagnan s svojimi prijatelji res na pomoč.«
»Ah, to bi bilo preveč lepo,« vskiikne gospa Bo-naeieux, »toda tako velika sreča za me ni ustvarjena.*
»Torej, kakor lahko spoznate, bi bilo to čisto priprosio vprašanje časa, vrsta tekmovanja, kdo pride prvi. Če jezdijo hitreje vaši prijatelji, sto rešena, če jezdijo hitreje kardinalovi sateliti, ste izgubljena.«
*Of da, da, izgubljena brez usmiljenja. Kaj torej storiti, kaj storiti?«
»Čisto priprosto, čisto naravno sredstvo je...«
»Kakšno? Govorite!«
»Da čakate skrita v okolici ter se na ta način prepričate, kdo so ljudje, ki prihajajo po vas?«
»Toda kje čakati?«
»O, to ni nič težkega,- jaz sama počakam, da pride po me moj brat, skrita nekaj ur od tod. Vzamem vas s seboj, skupaj si poiščeva skrivališče in skupaj počakava.«
»Toda ne pustijo naju iz samostana, jaz sem tukaj skoro jetnica.«
»Kei* menijo, da odpotujem jaz na kara malovo povelje, ne bodo mislili, da vam je mnogo na tem, da mi sledite.«
»Torej?.
»Torej, voz obstoji pred vrati, vi mi rečete z Bogom, stopite na stopalo, da me v slovo še obja-mete: sluga mojega brata, ki pride kmalu, bode obveščen, namigne poštarju, in v diru se odpeljemo.«
»Toda d'Artagnai«, cTArtagnan, če pride ?«
»Ali ne izveva?«
»Kako?«
»Nič ni lažjega. Tega slugo mojega brata, ki mu, kakor rečno moreva zaupati, pošljeva nazaj v Be-thune. Preobleče se in nastani v sobi nasproti samostanu. Če pridejo kardinalovi poslanci, se na gane, če
pride d'Artagnau s svojimi prijatelji, pa jih pripelje k najinemu bivališču.«
»Ali ga pozna?«
-^Gotovo; ali ni videl gospoda d'Artagnana pri meni ?«
»Ah, da, da, prar imate; tako pojde vse dobro; vse je dobro premišljeno; toda ne smeva se oddaljiti od tod.«
*i*lajveč sedem ali osem ur; ustaviti se moreva na primer ob meji, in pri prvem svarilu zapustiva Francijo.«
»In kaj hočeva storiti zdaj?-
»Čakati.«
»Toda če pridejo?«
»Voz mojega brata pride pred njimi.*
»Če pa pridejo po vas, kadar mene ne bode zraven, na primer nrad obedom ali večerjo,«
»Hočem vam nekaj predlagati.*
»Kaj ?«
»Da me ne zapustite, čim najmanj mogoče, prosite dobro prednico, da smete obedovati z menoj.*
»Ali dovoli?«
»Zakaj naj bi odbila?«
»O, krasno ; na ta način se ne ločiva niti za hip.«
*No dobro; pojdite torej k njej in jo prosite ! Meni je postala glava silno težka, grem se sprehajat v vrt«
»Le pojdite; in kje vas zopet najdem ?*
»V jedni uri tukaj.«
»Torej tukaj, v jedni uri; ah, kako ste dobrot-Ijiva, in kako sem vam hvaležna!«
»Kako naj bi ne sočustvovala z vami? Ali niste lepa in dražestna, ali niste prijateljica jednega mojih najboljših prijateljev?«
Slovenska Čitalnica v Bol. Vrtojbi
je odnesla, kakor smo zadnjic sporočili, svojo veselico na jutrišnji dan 29. t. m. Prične ob 4'/« pop. Veselica se bo vriila v prostorih g. E. Savnika. Svirala bo vojaška godba. Vstopnina k veselici je 40 v, k plesu 20 vinarjev komad.
Vspored veselice je ta-le; 1. V. Parma: .Mladi vojaki«, godba. 2. I. K. KnahU .Slovan*, možki zbor. 3. I. pl. Zaje: Ouver-tura iz opere .Čarovnica iz Boissv*, godba. 4. E. Komel: .Slovenska dežela«, možki zbor. 5. Ro3as: .Ober den Welien«, valjček, godba. 6. P. H. Sattner: ,Za dom med bojni grom*, aiožki zbor. 7. Smetana: SeksfefTz opere .Prodana nevesta«, godba. 8. I. Bartl: ,Oj planine«, mešan zbor. 9. Ziehrer: .Zaljubljen«, romanca, godba. 10. »Dobrodošli, kdaj po j d ete domov«, veseloigra v jednem dejanju. 11. Ples.
Odprti lekarni. —• Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kumer.
Javni ples bode v Kobdilju dne 5. junija. Svira goriška godba.
Še nekaj! — Posestnik (oduren, oho! in nepriljubljen človek) praia svojega revnega soseda: .AH nisi bil včeraj v vaški kremi, J*kob ?* -— Sosed: , Se veda, gospodi"
—  Posestnik: »Tam so me zopet zmerjali in čez me govorili kakor navadno, kaj   ne t!"
—  Sosed : »Seveda, gospod !¦ — Posestnik: .Kakor sem izvedel, so roi rekli celo osel!"
—  Sosed : »Seveda, gospod! — Posestnik ; »Priznaj mi brez ovinkov, kij se je zgodilo le v krfimi!« ¦— Sosed: .Rekli so mi, da mi dajo lahko pismeno, da ste vi res osel!«
—   Posestnik: „AU nisi sprejel pismenega potrdila ?• — Sosed: .Ne! Rekel sem le, da jim verjamem tudt brez pismenega potrdila .*
Napačno preb»vy«nje Je varok mnogih bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat!      1
Pred zajutrkom ^.r*
spešuje tek in redno stolico.   „SlytL-vrelee* učinkuje drugače jednako loda močneje.
Razgled po svetu«
Sklicanje deželnih iborov. — V seji deželnega odbora pražkega dne 25, L m, je naznanil detelni maršal, da namerava vlada sklicati takoj po delegacijah vse deželne zbore,
Delegacije. — V proračunskem odseku avstrijske delegacije je obrazložil finančni minister Bdhm-Bawerk Onanctjelno stran vojaškega kredita rekoč, da se je finančna uprava prepričala o neizogibni potrebi in nujnosti zahtevanega kredita. Gre za svoto okroglih 391 milijonov kron. Ta s vola ne sme presenetiti, ker je več nego dve Ir* tjini le skupne sv»>te  te  de!eg»e«ia prej dovolil«.
Na drugi strani gre za anticipatni znesek | postavkov, kakor se jih sicer dovoljuje v izrednih proračunih. Resnično nova postavka je samo zahteva mornaricne uprave za gradnjo novih ladij. Minister je pojasnjeval koristi načina o povračilu, po katerem se vojna uprava obveže, izplačati vsako leto 27 milijonov kron iz tekočega proračuna skozi 25 let obema finančnima upravama za obresti in popolno amortizacijo najetega posojila. S tei»««e^j^.Lbjs^Qni^                         ker
ostane letni proračun vojaške uprave .nespre-mejen. V debati so se izrekli nekateri deleg. proti načrtu povrnitve vojaškega posojila, ki je samo izmišljen, ker prebivalstvo ne bode le nosilo vsa bremena, nego tudi nobena vojna uprava si ne bo dala med amortizacijsko dobo glede novih zahtev vezati rok. Končno so bile vojaške postavke sprejete z 12 proti 5 glasovom.
Delavsko podporno društvo t Trstu.
— To društvo je imelo pred kratkim svoj občni zbor. Skupno število vseh členov je 1592. Prometa je bilo 86.899 K 02 stot. Društveno premoženje pa znaša 80.058 K 87 stot Iz letnega poročila posnemamo tudi, da bo ^Delavsko podp. društvo* obhajalo svojo 25-Ietnico, katero se misli proslaviti na način, dostojen tega društva. V* prošlem letu je izplačalo 22.176 K 3S stot. podpore in je potrošilo 4444 K 10 stot. za zdravila, bol-nišaico in druge potrebščine za bolnike. Skupaj 16.620 K 41 stot. D-issmo korist pa dobivajo delavci in bogate knjižnice in bralne sobe z mnogimi časopisi. Predsednik društvu je Mate Mandič.
Trije samomori v Tr#t«. — V jednem dnevu, v sredo, trije samomori! -- V sredo je bil sprejet v bolnišnico nevrasle-ničui 44-letni sodar Fran God mg. Popoludno okolu 1. ure je Godnig stopil na okno sme, ter se ? okna vrgel na vrt bolnišnice. Pobrali so ga nezavestnega in z razbito glavo ter ga nesli v sobo za operacije a tu jim je kmalu potem   umrl.
Drugi samomorilec je bil 21 letni slikar Henrik Iška. ? sredo popoludne, malo pred 5. uro, je šla mati po vode, a ta čas je Henrik porabil v to, na kar je revež že dlje časa mislil, Vtegel se je na posteljo ter izpil 100 gramov karbolne kisline iz stekleničke, katero je imel v žepu. Našli so ga v groznih bolečinah, dočim so mu temno sline silile na ustnice. Ko je prišel zdravnik k nesrečnemu mladeniču, mu je izpral Hodeč tor ga dal nemudoma prenesti v boini%uic>. A v bolnišnici je revež umrl ob 7. uri 7večer. Glede vzrokov, ki so ga pripravili do tega nesrečnega koraka, se govori o neki nesrečni ljubezni. Tretja je ženska: 4o-ktuega Frančiška Dežman, se je zaprla v svojo sobico, zažgala sredi iste oglje, katero je bila nalož la v neko posoda, ter legla na posteljo. V sredo ob 9. uri je neka tam stanujoča ženska prišla temu na sled ter dala poklicati zdravnika, kateremu pa m preostajulo drugo, nego konstalovati smrt nastopivšo za zadušenjem.
Francija lit Vatikan. ~ Francoski poslanik Nisard je odšel v Pariz. — Mmi-sterski svet se j»- bavil zopet s papeževim protestom. Sklenil je, da se poslanik pri Vatikanu Nisard odpokliče. To dokazuje, da se je konflikt od sobote poostril, ker je prvotno dobil Nisard le dopust. Strogo vladni list »Polile Rcpubi;quc« piše: »Zasedaj ne zahtevamo nič več. Ta odredba se spopotni z odpovedjo konkordata«. Dne 27. t. n». je začela z zbornici deb.ta o interpelaciji glede papeževega protesta. R*zna antiklerikalna društva so sklenila, da pošljejo ob tej priliki
vladi resolucije za odpravo konkordata in za ločitev cerkve od države. Zbornicaje je odobrila odpoklic.
Papež In bojazljive!. — Papež je podelil visoka reda klerikalnima dijakoma v Inomostu, nekemu Weberju in Sehuhma-cherju, ker sta se odtegnila dvoboju z izgovorom, da jima tega ne dovoli versko prepričanje. Prvi je dobil častni križ pro eccle-sia et pontifice, drugi pa »vitežkitjcrižj&e-, gorjevega reda.
O aferi radarske posojilnice. — Najvišji sodni dvor je zavrnil priziv bivših funkcijonarjev svetovaclavske posojilnice Drozda in Kohouta ter ničnostno pritožbo Pekelenderja ; pač pa se je ugodilo ničnostni pritožbi knjigovodje Henrika v nekaterih točkah ter se razpiše nova obravnava.
Dolgost brzojavnih Stena vsem svetu znaša nad 380.000 kilometrov Od teh spada samo na Anglijo 233.000 kilometrov. Po tem prihaja na vrsto Francija s 59.000 in Zjedi-njene države s 37.000 kitom.
Plačilo molčečnosti. — Neki bogat, I ekscentričen, a pri tem še precej pameten Anglež ie zapustil v svoji oporoki volilo, znašajoče 1000 funtov sterlingov, oni nesrečni ženski, ki bi moleč prenašala vse udarce i nemile osode. — Neko nemo dekle je dobilo volilo!
Papež PIJ IX. — svetnik. — V Vatikanu imajo že vse pripravljeno, da proglasijo v kratkem papeža Pija IX. za svetnika.
Nemce kupil velikansko posestvo nu Ogerskein. — Kakor se javlja iz Budimpešte, je prešla ena največjih posestev v kraško-serenjski županiji iz madjarskih v nemške roke. To posestvo meri 6000 kata-stralnih jutrov; dosedaj je bila lastnina grofa Erdedija, kateri je je pa prodal nemškem baronu Korb-Vudemcimu. To dejstvo kaže v slabi luči madjarsko plemstvo, a pri tem tudi pričuje kolonizacijsko nemško politiko,
Zlato Iz Amerike na Francosko. — Dne 24. t. ni. je dospel v Gherbourg nemški poštni parobrod .Kaiser VVilhelm II.« ham-tturško-ftmerikanske proge in je prinesel s seboj 42 Vt milijona frankov v zlatu. Zlato je bilo shranjeno v 155 malih zabojčkih. Ono svoto — katera je del svote, za kojo je bil prodal panamski kanal — so pripeljali s posebnim vlakom in pod strogih policijskim nadzorstvom v Pariz.
Zadnje vesti % bojišča. — Japonci so vzeli Kinccv no hudem boju z Rusi. — ,Dai!y Cronicle« poročajo boju med Iiao-jangom in Ilijčcngom. V boj bi bilo zapletenih 15.000 Rusov pa 30.000 Japoncev. Rusi bi bili imeli velike izgube. Toda ta vest je najbrže izmišljena. — Pri Kinčevu ie padlo baje 17 tisoč vojakov. Boj strašan. Padlo je baje 15.000 Japoncev in le 2000 Rusov. Zmagali ^a da so Japonci. Čudno!
Vojna med Rusi in Japonci.
Na ruskega carja prihaja največ pisem. Ako bi on čilal vsa pisma, ki jih dobiva na dan, ne bi mu preostajalo ni tre-notka svobodnega časa. C*r dobiva nad 500 pisem vsak dan in zraven tega še mnogo prošenj in pritožb. Vsebino teh prošenj in pritožb pregleduje več tajnikov, ki morajo obvestili carja  o  vsaki prošnji ruskega po-
danika, pa naj je to miren podanik ali kak puntar.
V Tokiju.
Doslej so bili navajeni Japonci le vriskati ter se veseliti zmag, zlasti je bilo glavno mesto Tokio nekako splošno veselišfie. Seveda so se slikale dosedanje .zmage" Japoncev ljudstvu v najsijajniših barvah, tako da so mislili, da bo kar kmalu konec Rusov ter se preseli mikado v najkrajšem času v matuško Moskvo. Sedaj pa tako razočaranje. Vojna sreča se je obrnila. Rusi so začeli zmagovati nad Japonci in ti slednji 30 izgubili kar nakrat dve veliki ladiji, tri so jim zaplenili Rusi, in mnogo moštva so izgubili v zadnjem času. To je delovalo na Japonce kakor mrzer curek, navdušenje se oblaja in daja prostora misli : Kaj pa bi bito, ako bi zmagali Rusi in ne mi Japonci. Na Japonskem vlada poparjenost, in zlasti v Tokiju se je spremenilo vse prejšnje razkošno veselje v razočaranje in britko Žalost. V Vladlvostoku. Admiral Skrvdlov ima nalogo, reorganizirati v Vladivostoku vse tamkajšnje bojne moči ter delati na to, da začne rusko bro-dovje iz Vladivostoka napadati japonsko obrežje ter tako prisiliti Japonce na delitev brodovja ali na popolno opustitev bojevanja pred Port Arturjem. Ko pride Se baltiško brodovje, potem začne ples na morju, in kdo ve, kako skonča za Japonce, ki imajo pač premalo ladij na razpolago, da bi se mogl boriti pred Port Arturjem in zajedno proti vladivostoškerau brodovju.
Uspehi Basov, Iz Sanghaja se preko Londona poroča, da se je 18. t. m, pet japonskih bataljonov dalo izvabiti v neko sotesko pri Inkovu,kjer jih je napadel h zasede general Fok z arti-ljerijo in pehoto ter jih do zadnjega moža uničil. — Iz Mukdena pa se javlja, da so kozaki generala Rennenkampfa odvzeli Japoncem dva transporta. Iz Petrograda pa se brzojavlja, da je dosla iz Mukdena vest, da so Rusi napadli mesto Andžu v severni Koreji, je <zavzeli in uničili tamkajšnjo jap msko posadko; na to so se zopet umaknili. Izpred Port Artnrja. »Standartu« se brzojavlja iz Čifua, da so v Port Arlurju vsi popolnoma prepričani, da se jim posreči uspešno odbiti vse japonske napade z morske in kopne strani. Vse ruske vojne ladje so že zopet popravljene in tudi .Retvizan« bo še ta teden od-plul iz pristanišča.
Razno vesti. Poročila angleških listov o veliki bitki so v toliko resnična, da so Japonci pri Kin-čau naskočili ruske pozicije, a so bili z velikimi izgubami adbiti. — Tudi angleški poročevalci javljajo, da so kozaki napadli Anžu, razgnali japonsko posadko in mesto užgali. — V Njučvang je prišlo še 9000 Rusov. — Vest. da se v Kjensengu nahajajo kozaki s topovi, je vesnična.
»Dragi d* Artagnnn!   Ah,  kako   vam   bode hva-!
lažen!«     *                                                                              i
»To pač upam. Ker je vso dogovorjeno, pojdiva.« I
»Vi greste v vrt? ¦                                                       j
»Da.*                                                                              I
»Pojdite po tem   hodniku  in  potem  peljejo  doli'
stopnice.*                                                                                j
»Prav. Hvala lepa!«                                                    \
In ženski se ločita, dražestno se druga drugi na«
smehljavši.
MHady je povedala resnico, glava jej jo res postala težka, kajti njeni slabo vrejeni načrti so so kaotično mešali, čutila jo, da jej je treba samote, da vredi nekoliko svoje misli. Bodočnost je ležala pred njo nejasna in nedoločna. Trebala je tihote in miru, da podeli svojim zmedenim mislim določno obliko in gotov načrt.
Še več jej je bilo na tem, da odpelje gospo Bo-nacietis, jo spravi na varen prostor in izrabi v primernem slučaju kot talnico. Milady se je pričela bati odločitve strašnega dvoboja, ki so ga bojevali Ž njo njeni sovražniki prav tako vetra j no kakor ljuto.
Poleg tega je čutila, kakor čutimo približevanje nevihte, da je ta odločitev blizu in da mora biti strašna, Kakor rečeno, je bila torej za njo glavna stvar, da obdrži gospo Bonaeieux v svojih rokah. Gospa Bonacieux je In', a d'Artagnanovo življenje, je bila več nego njegovo življenje, je bila ženska, katero je ljubil; ona je bila v slučaju nesreče pr dmet pogajanja in sredstvo, s katerim je bilo z gotovostjo mogoče doseči ugodne pogoje.
Toliko je bilo gotovo, da jej sledi gospa Bona-cieux brez nezaupnosti; ko prida ž njo v Armentičres v skrivališče, jo bode lahko prepričati, da d'Artagnan
ni prišel v Bethune. K večjemu v Štirinajstih dneh! mora biti Rochefort nazaj; tekom teh štirinajstih dnij more misliti poleg tega na to, kaj ima storiti, da so maščuje nad štirimi prijatelji. Dolgočasiti se jej - I hvala Bogu ne bode treba, kajti Čas jej je imelo! kratiti najprijetnejše opravilo, katero mora spravljati j ženska njenega značaja: pripravljanje za veliko ma-j ščevanje.                                                                               '
Med temi mislimi se je ozirala okoli sebe ter si vtisnila v svoj spomin fotografijo vrta. Milady je bila kakor dober vojskovodja, ki misli na zmago prav tako kakor na poraz in je po odločitvi bitke pripravljen, ali korakati naprej ali pa se umakniti.
Ko mino jedna ura, začuje, kako jo kliče prijazen glas. Klicala jo je gospa Bonacieui:. Dobra prednica je seveda vse dovolila, in da pričneta takoj, gresta skupno k večerji.
Prišedši na dvorišče, začujeta drdranje voza, ki obstane pred vrati.
Miladv posluša.
»Ali čujete?« vpraša.
»Da, drdranjo voza.«
»In sicer vo;;a, ki nama ga pošilja moj brat.«
i O moj Bog !¦
»Pogum, pogum!«
Pri vratih nekdo pozvoni, milady se ri motila.
»Pojdite v svojo sobo,« reče gospej Bonacieux, »gotovo imate kake dragocenosti, katero Želite vzeti s seboj.«
»Njegova pisma imam,« pravi ta.
»Prav, pojdite po pisma in pridite potem zopet k meni v mojo sobo, da se hitro večerjava; morda so bodeva morali voziti nekaj časa ponoči, in zato je treba, da se okrepčava. <•
»Veliki Bog!« pravi gospa Bonacieux ter položi roko na svoje prsi. »Srce se mi zaduši, jaz ne morem več iti!«
»Pogum, samo pogum! Pomislite, da ste za četrt ure rešena, in imejte vedno pred očmi, da delate to, kar delate, zaradi njega.«
»Da, da, vse zaradi njega. Z jedno samo besedo ste mi vrnila ves pogum. Pojdite brez skrbi, takoj pridem za vami.«
Milady odide hitro v svojo sobo; tam najde Ro-chefortovega slugo tor mu da potrebna povelja.
Imet je čakati pri vratih, če bi prišli mušketirji, je imel oddirjati z vozom okoli samostana ter počakati milady v majhni vasi onstran gozda. V tem slučaju je hotela iti miladv skozi vrt ter peš potovati do vasi. Kakor že omenjeno, je poznala milady ta del Francije čisto dobro.
Če ne pridejo mušketirji, pa se je imelo izvršiti vse, kakor je bilo dogovorjeno. Gospa Bonacieux stopi v tem slučaju s pretvezo, da se poslovi, na voz, in v tem hipu se odpeljejo.
Gospa Bonacieux vstopi, in da bi jej odvzela vsako sumnjo, če je sploh kako imela, ponovi milady v njeni prisotnosti slugi ves drugi del povelj.
Miladv stavi vprašanje glede voza; bila so kola, v katera so bili vpreženi trije konji, ki jih je vodil postiljon. Roehefortov sluga je imel jezditi naprej kot kurir,
Milady se je bala po nepotrebnem, da bi gospa Eoiiacieux kaj slutila: uboga mlada žena je bila pre-nedolžna, da bi slutila v kaki ženski tako verolom-stvo; razun tega jej je bilo ime grofice Winter, katero je cula izgovoriti prednico, popolnoma neznano, in vedela ni niti, da je pripomogla k trpljenju njenega življenja tako mnogo ta ženska oseba.              (Dalje pride.)
Pred Port Arturjcin.
Japonske operacije proti Port Arturju odi kopne strani imajo malo vspeha. Generala Stfissel in Pock se iz trdnjave vspešno vstavljata prodiranju Japoncev, ki se kažejo trdovratni in odločni. Istemu listu so poročali iz Mukdena: V zadnjih dneh je bilo ubitih več sto Japoncev. Potonnli Japonski vojni JadlJI »Joshtno* In  .Hatsnse".
Obe pred Port Arturjem potonuli japonski vojni ladiji, križažka ,Joshino* in oklopnjaCa .Hatsuse*, sta bili ograjeni na Angležkera. .Hatsuse« je stala 1,250.000 „ funtov sterlingov (1 fant šterl. 24 kron) ter je bila najmocneja in najmoderheja japonska vojna ladija. ,Times* piše, da je ta izguba tako velika, da bi bila pomorska vojna krenila povsem dragim pravcem, da je ta katastrofa prej zadela Japonce. Ako hočejo Japonci popraviti to svojo izgubo, morajo uničiti vso ruako mornarico v Pet Arturju in zavzeti pristanišče.
Ii Mukdena.
Glasom zadnjih poročil so začeli zopet Japonci prodirati. Sedaj napreduje več kolon, akoravno je večji del japonske armade še v bližini Fengvangčenga. Tamkaj krožijo neprestano govorice, da se je vršila pri Kjučju bitka med ruskimi četami in med Japonci, ki prodirajo ob železnici pri Port Adamsu. Se-vemovztočno od Mukdena so se prikazali japonski izvestiteljni oddelki, vendar so ostali v veliki daljavi od mesta. Večjih sovražnih oddelkov ni bilo opaziti.
Baltiško brodovje , ki odpluje v kratkem v vztočno Azijo, sestoji iz nastopnih ladij: iz oklopnjač .Orel", »Knez Suvarov*, „Borodin\ ,Car Aleksander ID.*, ,Sisoj Veliki«, »Navarin«, iz kri-Zark »Oslabja*, »Oleg«, .Admiral Nakimov«, .Dimitrij Donskoj«, .Knez Edimburžki«, .Aurcra* in .Svjetlana*, iz križarke II. razreda .Izurort* in od flotilje torpedovkinru-Siteljev torpedov.
činskih bolnišnic. V rokah imam izkaz zdravnikov Bosne v letu 1900., po katerem je delovalo v okupiranem ozemlju v tem letu 140 zdravnikov. Med temi zdravnice: gospa dr. Hed-viga OIszewska, uradna zdravnica v Dolnji Tuzli, gospa dr. Teodora Krajevrska, zdravnica v Sarajevu, gospa dr. BohusUua Keck v Mostaru in gospa dr. Gizela Kuhn v Ba-njiluki. Za zdravstveno stanje je torej storila bosanska vlada jako mnogo. Znanost in delavnost tamkajšnjih zdravnikov in zdravnic sta si pridobili vsi ed požrtvovalne neumor-nosti neomejeno hvaležnost prebivalstva, in bodi to tudi edinolfi radi odprave koz. Zdrav« j niki so delovali po lepem reku, da le v zdravem telesu more bivati zdrava duša ter so ozdravili Bošnjaka, kolikor človeška zmožnost le more. In zdrav je Bošnjak, da se bo nam Avstrijcem kar milo delalo pred temi zdravja kipečimi junaki!
Da je to polno zdravlje že občutila primorska industrija z žagami, sem že pokazal v .Soči". Da pa imajo tudi naši kmetovalci vzrok, varovati Se pred robustnostjo in zdravljeni bosanskega kmetovalca, poskusim dokazati v nastopnem.
Iv. Hollet. (Pride še.)
Narodno gospodarstvo.
Nekaj izkušeni v industriji glede na naše politični in gospodarsko življenje.
(Ponatis dovoljen le proti  naznanilu  vira).
V svojih zadnjih člankih sem navede! nekaj običajev, naziranj in šeg iz bosanskega ljudskega življenja. Tu moram zatrditi, da mi je študij okupiranih zemelj dal mnogo veselih in razvedrujočih ur ter mi prihaja težko izbirati za časopis primemo gradivo, ker je mogoče pisati za časopis le kratke članke, posnetke, in ne cele knjige, kajti toliko imam na razpolago zanimivosti]. Tu hočem navesti kar na kratko le najvažnejše,
Predno preidem h kmetijskim razmeram, hočem opisati še v dodatku k že povedanim šegam in običajem, kaj je storila vlada v po-vzdigo zdravstva v Bosni. Ohranitev zdravlja je največje dobro na svetu. Predno je bila Bosna vojaško zasedena, je bila okužena skozi in skozi s kozami. Po okupaciji še v letu 1889. je naštela vlada 13.000 slučajev bolezni »koze*. Že v letu 1892. je ta bolezen skoro izginila, leta 1895. pa ni prišlo v vednost vlade nikako poročilo o kozah. Od tega časa dalje, torej od leta 1895., so se pripetili le posamezni slučaji te bolezni, ali je bila zanesena iz sosednjih dežela, kakor se je dokazalo.
Ta vspeh je pripisati le vladi, kakor je povedal dr. Kobler na dermatoioškem kongresu v Sarajevu, ki je dala cepiti koze nn jako previden način pa konsekventno. Bojevati se je imela z mnogim nezaupanjem in s predsodki, zlasti med mohamedanskira prebivalstvom. Najprvo se je pomnožilo število zdravnikov, kajti polagala se je največja važnost osebnega vpliva zdravnika na prebivalstvo, in da se je pridobilo mohamedan-sko prebivalstvo za cepljenje koz, so nastavili ženske zdravnike. Mislim, da se ne motim, ako rečem, da v deželah pod avstrijskim že-zlom je delovala v Bosni prva zdravnica. Po previdnem postopanju vlade se je doseglo, da je bilo do leta 1898. uradno cepljenih koz 772.000 osebam, torej skoro vsej mla-deži so bile sedaj cepljene koze. Vspeh je splošno pripoznanje vrednosti cepljenja koz od strani prebivalstva pa okolnost, da so koze ponehale. Gotovo da to ni jeden najmanjših vspehov deželne vlade. Vlada je dala sezidali deželno bolnišnico v Sarajevu, vakuf-bolnismco istotam, 8 okrajnih, 13 ob-
InjižBvnost
.Klrdžali". — Podonavska povest. Poljski spisal Mihael Čajkovski. — Drugi natis. Str. 360. — Naročniki .Slovanske knjižnice* dobd v kratkem ta krasni roman v knjigi, ki bo veljala za štiri snopiče, torej za K 1-20; v razprodaji stane K 1-60.
Prvič je izšel ta roman leta 1865. Kdo starejših razumnikov ne ve. kako se je mla-dež kar trgala za to knjigo P Ker je čitajoče občinstvo še vedno živo popraševalo po njej, smo oskrbeli popravljeni ponatis.
Zdaj smo že pričeli tiskati največji Sienkievičev roman .Potop*. Da bo prej dovršen, tiskamo po dva snopiča na mesce. Romana bo okoli 100 tiskanih pol.
Hennebergove svila ITfr^Z-
vana od 60. kr. do gld. 11*35 meter za bluze in obleke. Franko in carine prosto na pom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svile Henneberg t Curihn.    (1)
Doslej je izšlo o zalogi „Goriške Tiskarne fl. GabršCek".
o Gorici
? knjig „0enca slovanskih pouestij" b a
I. knjiga: 1- Figura. — 2.12 križarskih bojev
na Poljskem. — 3. Slepčovodja. — 4. Slika iz glaclnih let, — 5. Slovaške sličice. — 6. Ada. 7. ©čenaš, — 8, Sovražnik. — Cena........K !•—
II.  knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji
dogodki. -- 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zla ti j a, vojaška nevesta. — 7. Žywila aH mofi domovinske ljubezifi. — H. Črnogorski .stotnik. 9. Odrtnik. 10. O Hiljakih.       CVna .   .      ,KI'
III.  knjiga: I. »Prokloti ste...!«      2. »Kadar
pridem z vojno !»      t. Pomladni mraz«.
5. Sliko.     0. 3Narodne pripovedk«'«.
Cena      ..........K fin
IV.  knjiga:  1. Rusinja.       2. Prve  rože.
.',. Mala igra.       4. Stara pestunja. .">. Maščeval se je,     G Jftnikovi otroci. Cena                        .......K vm
V.  knjiga: I. Lux iti   tonobris lucet.        2.
Moč   ljubezni.         :t.  Že  zopet.         4.
Glasovi iz groba. - G. Noe v gozdu. 6. Izdajalec. 7. Gozd Sumi. H. Dva huzarja. - - Cena.....K I'20
VI.  knjiga: 1. Orlice z ogljem.    2. Ta tretja.
- 3. Poroka po pomoti.     Cena K l*iiO
VII.  knjiga: 1. Bolnik. ± Dež. 3. Svetla prikazen. I. Pripovedka o oftahnem Ageju. "1. Stari oče Za h ur. (5. Go-rolomov. - 7. Strašna osveta. ft. Dva sini.   - !». Zakaj?      Cena K 1-20
Gorica  -s**-   Gorica
Klima ično zdravišfia.
Hotel Sildbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razs večava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalaSft za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. - V hotelu je obsežna knjižnica.
.\Y„,c slov. po rii^emi', poljščini', fr> hrvaščine. -    Izhaja
»tij* prinaia prtivoilf rt. Sine, slovoSČiiie in «rli«-nedolo&mih rokth.
Kdor naroČi po ooSli, na) prldene 10 oln. ta poSlnlno.
&m~   Pošilja se jedino po povMlju ali naprej poslanim zneskom.   -»*>
tla zalileuanje pi$li|mno cenik nate knjlžcune zaloge.
Garantiran pristen
brinjevec
prodaja
po 2 K liter H po K I60- hektoliter I
Ante Subašič ;
v Primoštenu (Dalmacija).
C. kr. priviligiraDi
aparati za krojiti obleke
Zahtevajte
T svoj prid vselej
pristno Kattireinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v rarojih t varstveno saamko iip.ka Kneippa in s imenom Kallireiner ter se skrbno izogibajte vseh   manj   vrednih   posnerako-.
ti %% %t %% tt x% %% %% za
M. Poveraj
v  Gorici,  na  Travnik«   Štev.  5.
Civilna,   vojafika  in  uradniška  krojač niča I. vrste. Velika zaloga   vsake  vrste blaga /.a obleke iz inozomskih in avstrijskih tovaren,   gotovih   oblek, perila   vsako vrste, vso paradno pripravo z orožjem xa vojaški in uradniški stan. „80kolsks" kompletna obleka popred-pisu K 35•--.   Na obroke K M*       Obleko za birmnnce od 7 kron naprej; za dečko od 3--9 let od 2 kron naprej; za gospode od 17  kron   naprej;   hlače  za delavce od 2 K naprej. Novi aparati, s katerimi lahko vsakdo brez pogroška reže obleko v 40 velikostih.
Cena 1« 10 kron.
Gorica # Gorica
Hčtel
ji zlatem jelera"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. -— Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. •— V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko  «prazdroj» -pivo.
Hotel pri zlatem jelenu
*«*t--<t^<K^,>'»^i*'
v nedeljo dne 29. maja
......    bode na urtu =
dopoldanski koncert
i                        od 10'z do 12'2 popoludne
Suira uojaška godba.       ^      Dstopnitia prosta.
Ete slovenska i kleparska delavnica
I -=zz v Gorici z=z
Karal Čuffer
! ulica Sv, Antona št 1 Se  topi«   priporoča slav, občinstvu v mestu in na deželi za izdelovanje vseh  kleparskih izdelkov, kakor cevi} z* vedo, žlebe ta poslopja, kuhinjske I priprave    Itd     Prevzame   tudi I  vsako   popravo   po   zmernih I  cenah.   Zagotavlja  točno  postrežbo in polteno delo. iideloje iodt si »te napise
za trgovine. a,            ^^**^^            j*.
Išče se mladeniča
17—18 let starega .za štacuno, veščega slovenskega če mogoče tudi italijanskega ali nemškega jezika. Obrniti se je na Elizo Tanee — Prosek pri Trstuv'
Sprejema zavarovanja človeSkega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmaujSujočiml se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let "•*        fgav^-dou 4vyidanri p.,,, ,    ,
v tujcih.u zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapltalljo: 76,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
Voa pojasnila daje t
Gennralnl zastop v Ljubljani, Segar pisarne so v lastnej banžnej hiši
^       Gospodskih ulteah štev* lis___
Zavaruje poslopja in premičnine! proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode, ceujuje takoj in naj-kulontneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz filatega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
Koncert vojaške godbe
52   bode danes in vsaka naslednjo soboto   ~
na vrtu
hotela Sudbahn
Začetek ob 8. uri in pol.
Za birmance!
Samo dobro ure in *>o cen srebrno in zlate s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja najbolj renomirana tvorniška zaloga ur
tej, Mariabitferpirtet 37.
Zahtevajte bogato ilustrovane cenike, ki  se pošljejo   zastonj in
Vstopnina 40 vinarjev.
ZaHItn« znamka: SIDRO.
UMMENT. GAPSIGIGBMPOS.
Iz fllcM«r]*v« Itkarna v Pragi pripoznano kot izvrstno bol oblivajoče mazilo; za ceno 80 b, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to tplošno priljubljeno domače adra-vilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z nažo zaščitno znamko s ..SIDROM«« namrrf, iz RICHTERJKVE lekarno in vzame kol. originalni iz&aleli le tako steklenico, ki jo prsvi.lena s to zaščitno znamko.
RicMarjeva lekarna .,pri zlatem levu" r PRAGI. Elizabethfiras»se st.6.j^§*
Dobi so t lokami                [LT
.Pri Znlliarji« liliri lutnr, Tolali.     \XL
Javno priznanje
„Cf°Oatiji"  zavarovalne)   zadrugi   v   Zagrebu,   ki  je   vestno precenila mojo škodo ter mi pripadajočo odškodnino
kron 186891
kulanttio izplačala.
Nova Gradiška,  13. maja  1004.
Emilija Krpan I. r.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
MaČslstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov, 1902. tako:
Hranilna vloga se obrestujejo  po 41/, %.   Stalne vloge od 10.000 kron  dalje  z  odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama, Posojila s  na vknjižbe po B%%,  na varščino ali  zastavo 6%, na menice B%. Glavni deleži koncem leta 5Vt%,
Stanja   31.   dec.   1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K--U'3.t?44. — Hranilne vloge 1,416.573 66. — Posojila 1,471.650-42 Vrednost hi§ 162.16205 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 70.125 85.
Hranilne vloge ae sprejemajo od vsakogar. Telefon Št. 79.
Po tovarniških cenah ~%$M
razprodam radi pozne zimske sezone vse zaostalo zimsko blago kakor:
Za gospoda:
Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrate, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlačnikov, čepic, Čevljev, dežnikov itd,
Za dama:
Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajčolane, pasove, predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solncnike, bluze, čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke itd.
Opozarja
prečistite duaie, na svojo veliko
zalogo obče priznano najboljih
modercev vsake cene. Za vsakega najbolje naložen denar posebno pa z ozirorn na vedno dvigajoče se cene vsega volnenega in bombažastega blaga.
J. Zorni k   Gorica, Gosposka ulica štev. 7.
Josip Rovan Gorica,
Rabatišče štev. 20 in 22.
Priporoča se gg. gostilničar]am in zasebnikom iz mesta in dežele v svrho cen j. naročil na  izborno  eksportno
KUP**   marčno pivo   *^QH
Iz   prve   kranjsko  oksportne   pivovarno   in   sladovno   na   par
T. Frohlich na Vrhniki.
Pivo se dobi vedno sveže v sodčkih in steklenicah tudi v podružni zalogi na Goričici pri R*i)ku.
Ob onem opozarja uljudno, da ima zalogo in zastopstvo valjčnega mlina W. Jochmann iz Ajdovščino. Mlinski izdelki te domače tvrdke nadkriljujejo vsako ptujo konkurenco glede kakovosti. V zaje razun bele moke raznih vrst tudi vedno pseničen in turščin zdrob (Gries) in drobni otrobi.
»*¦« Mizarska zadruga ¦**
v Gorici - Solkanu
.............„,.„-........___; ;.....; „     vpisana zadruga z omejenim jamstvom    :'„„..',;: "„' :,::.„'.......v, .
tovarn s strojevnim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
......• „••-.:.....r;.1:......"¦...:.: ter sprejema v delo vsa večja stavbena d la. ~—  ,, ——
Podružnica v Trstu Via di Piazza vecr«ila 1. Zastopstvo v Spljetu tur Orijentu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani
naznanja slavnemu občinstvu, da je otvorila z dnem 1. maja 1.1. svojo zalogo piva za vso Goriško in Gradiščansko v Gorici ter isto poverila gosp. Antonu Ivanovemu Pe6enko-tu, Verdijevo tekališče št. 8 v Gorici, kamor naj se vsa naročila na priznano dobro pivo odpošiljajo.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laiki trg v Ljubljani.
Ranjen j a
Make vrste naj se skrbno varuje pred vsako nesnago, ker vsled te vsaka majhna ranitev lahko nastane velika, težko ozdravljiva rana. Že 40 let. je odkar se imenuje meeilno nudilo, praiko domača mazilo priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje celenje in zdravljenje.
(JpaT**   Razpošilja se vsak dan.
Proti naprej poslanem znesku K. 3'IG se pošilja */, škatlic ali K'3'36 "/a Sk., ali K *C0 */t Sk., ali K 4'9G °/3 Sk. fraDko na vse postaje avstro-' agersko monarhije. — Vsi doli omota Imajo postavno deponirano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. Fragner, c. kr. dvorni založnik, lekarna „Pri Urnem orlu"
Praga, Mala strana, na voglu Spornerove ulice č. 203.
l^arol prasSK,
pekovski mojster in  sladdičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
PriporoCa se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po iako zmernih cenah.
Josip Marmolja
v Mirna,
trgovina na drobno in na debelo. Dobiva se po najnižjih cenah
kolonijalno blago.
Zaloga moke. otrobov  prvih  mlinov.
PotrebSčlne asa čevljarje.
Obširna zaloga mavca (škajile) prve vrste.
Razna vrtna semena,
zelenjave, cvetlic, detelje In
trave za umetne, stalne se-
nožetl.
Posebnost: 'ovoiznaili    prah,    ki   uničuje
predilnico (los), ki ne Škoduje detelji, ampak provzroči, da na istem mestu kjer se je nahajala predilnica detelja še močneje raste. — Dobiva se v zavitkih od 2 do 5 kg po zmerni ceni.
Božjast,
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervozni' boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. Schtvannen-Apoteke, Frank far t a. M
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi KaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO
Najceneje kupoval šče nlrnberškeaa In drobnega blaga ter tkanin, prejo In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in Čevljarje*
Svetiujlce. — Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vse leine čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
Anton Pečenko
Vrtna uhea 8 - GORICA - Via Giardino 8 prfporoCa pristna bol«
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse  kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 Utrov naprej. Na zahtevo peSilja tudi uzorce. C*«« miru Poatrvifea paitoaa.
- Anton Krušič =
trgovec In krojaški mojster
v Gorici, ulica Gius. Vordi št. 33. naznanja slavn. občinstvu, da je dobil ravnokar sveže angleiko In avstrijsko
blago raznih vrst  v veliki izberi za
bližajočo se spomladno sezono. Enako je dospela ravnokar velika izbira
gotovih oblek in površnikov
za  pomladansko  sezono.
Zaizdelek iz lastnega blaga jamčim.
Christofle & CJ*
—_____                           c. in kr. dvorni založniki                        -__
imrnu tofims                                                                                                                                     Zna«)
Heinriehhof Dunaj I. Opera litng 5.
Težko posrebrnjeno namizno orodje In posodja vsoti vrst
(žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosii.
Največja izbera najlepših modelov.
¦jp- Ilustrovan cenik na zahteva nje.  "HOJ
Vsi Ghristoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in iaie Christofle.
Andrej Fajt  jj =
pekovski mojster j
v loriGi iia f eafpo št. 5.
Sprejema naročila vsakovrstnega | peciva, tudi najfinejega, za nove J maše in godove, kolače za bir- < mance, poroke itd. Vsa naročila j izvršuje točno in natančno po želji \ naročnikov.                                    j
Ima tudi na prodaj različne moke, ]
fino pecivo, fina  vina in  likerje ]
po zmernih cenah.
Za veliko   noč  priporoča   goriške 1
pince. potice Itd.
t         Prva koneesijonirana delavnica z mo-   »>
|  tornim obratom za fino mehaniko, fiziko, ma-  L
i  tematiko, optiko, fino brušenje in poliranjc itd.   >
(   Vp-iljava strelovodov,   hrzojavov,   hišnih   tele-   ^
j   fonov, plina in vode.                                          L
L      Poprave se izvršujejo hitro in po eni       L
I Ivan PoteM & A. Mpl I
3                   Gorica, za vojašnico.                  J" ; Precmjsta delavnica predmetov za merjenje > •t                    Bogata zaloga                   >
4   raznih predmetov za razsvetljavo za plinovo «                        in električno lue. 4        Posamezni deli za električno, plinovo vodno J  in parno vpeljavo. Pompe, železne in kovinske
Zaloga  mesarskega   orodja,   kuhinjskih | nožev, brivskih britev, Skarij ild. | IUzpoSiljatev na deželo  se  izvrši hitro in !                          — po ceni. —
Veliki požar!
zamore se lahko In naglo pogasiti samo s
Smekalovimi = = hrizgalnica il
nove sestave, koje od de .ie in leve strani vodo vlečej< in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgainice nepotrebno!
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih  predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
i i 129 odlikovanj l i
MajtfJ
želo znižane vozne cene v
Ameriko
Prej L1105
Ravno ista vožnja in postrežba kakor prej
R. A. Smekal 1 Iz Ljubljane v Novi~York samo gld. 70
s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois,  Minnesota, Monlana, Cal;fornija itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po pmeriski železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg - Amerika Linie
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor  preskrbi, naj posije 20 kron are na moj naslov :
Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31.
po 41o
AmnPfi7i!Riiskn nircnilh PonuKmo na 15 do 65-letno odplačevanje potom nillUl IKfililjtnU UU5UJUU prvih  kroditnih  zavodov iz Budimpešte in inozemstva do 3/, cenilne vrednosti proti vknjižbi na I. in II. mesto.
flSPhni krPflif f Duhovnikom, častnikom, državnim in zasebnim uradnikom
uobum ni duh, trgovcem,  obrtnikom s porokom ali brez poroka na 1 do
lfHetno odplačevanje. Izvršuje se hitro kulantno In diskrotno.
Konverzija bančnih in privatnih dolgov
ITleller Isajos es larsai
bančni zavod
Budimpešta, Di. Dduid-ufcza 15.
(Protokolirana tvrdka.)
(Prosi se marko za odgovor.)
Zahteuajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „JELEN".
Varstvena znamka.
¦MT* Največja tovarna t« vrste na ovropejskem ozemlju I     -------
Dobiua se pousod!