45. štev. V Kranju, 5. novembra 1904. V. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naroebo. Si*
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list tanko v*ak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Z glavo skozi zid.
ni.
Prav tistega dne, ko to klerikalci z dobro urejenim, pripravljenim škanda'om proti baronu Heitni provzročili zaključenje deželnega zbora, je predložil ustavni odsek svoje poročilo glede volilne reforme. V predlogih lega poročila se nalaga deželnemu odbotu, da v prvem prihodnjem zasedanju predloži zakonski načrt volilne reforme z naslednjimi navodili: Dovoli se pita kurija z največ štirimi mandati, od katerih spada eden ni ljubljansko mesto, eden na industrijalne okraje, dva pa je razdeliti na celo deželo. Obenem pa se določi, da se more skleniti prememba volilnega reda le tedaj, če je navzočih vsaj štiri petine vseh poslancev, in glasujejo za premembo tri četrtine. Sedanji zakon zahteva navzočnost treh četrtin in dvetreljmske ve Sne pri glasovanju. Tudi se imajo volilni okraji, ki volijo po več poslancev, razdeliti po možno-ti.
S tem poročilom se je postavil deželni zbor pred veliko socijalno vprašanje, tisto vprašanje, ki bo po našem mnenju dalo smer in obliko tekočemu stoletju. To vprašanje je pri nas skoro nenačeto, ne toliko po brezbrižnosti nižjih brezpravnih slojev, ampak vsled naših lokalnih in političnih razmer. Naša dežela je po ogromni večini poljedelska in ima le malo industrije. Vsled tega delavstvo že po svojem številu ne more kazati tiste moči, kakor v drugih industi ijalnih deželah. Giavni vzrok pa tiči v tem, da se je posrečilo naši duhovščini potegniti velik del delavstva na svojo strln. Socijalna sila, kolikor je tiči v delavstvu, se izrablja v cerkvene svrhe ali pa zaduši po raznih zabavah, odvzeta pa je na ta način našemu, delavstvu vsa podpora, katero prejema delavstvo drugod iz velikega denarnega in duševnega fonda mednarodne delavske organizacije. To dejstvo pride sicer na korist našemu delavstvu v narodnem oziru in v tem smislu vpliva celo blagodejno, ali odvzelo mu je vso poiitično moč. In tudi sicer, če izvzamemo posamezne zavode, ki sloneres na gospod arski podlagi, moramo priznati, da je socijalno delo še v povojih. Takozvane katoliške gospo-
darske organizacije ne štejemo med socijalno delo že zaradi tega ne, ker se opirajo deloma na versko, deloma na politično, v nobenem oziru pa ne na gospodarsko podlago.
Vendar naš namen danes ni spuščati se v rekrimi-nacije, temveč konstatirati le hočemo, da je socijalno vprašanje našlo svoj odmev v deželni zbornici in da ga ne bo mogoče odstaviti z dnevnega reda, dokler ne bo rešeno. In takoj bodi konstatirano, da je ravno katoliško-narodna stranka, ki se kar topi ljubezni do kmeta in delavca, zavlekla rešitev tega vprašanja vsaj za eno leto.
Poročilo omenja, da odsek ne priporoča pomnožitve mandatov kmetskih občin, da pa pridejo mandati pete kurije itak kmetom v korist. Mi odseku v tem oziru ne očitamo ničesar. Izkušnja nas namreč uči, da bi pri sedanjih razmerah pomnožitev mandatov kmetske kurije ne imela za koristi našega kmetijstva prav nobenega pomena. Kmetska kurija ima danes 16 mandatov, skoro polovico deželnega zbora. Velika večina nositeljev teh mandatov so vsak zase, če se jih opazuje na domačem dvorišču, vsega spoštovanja vredni možje, delavni, premožni, trezni, pametni možje. Kadar ni v obližju kapelana ali župnika, izražajo celo samostojne, včasih prav umestne nazore. Ali če se skliče deželni zbor, ali samo seja kluba katoliško-narodnih poslancev, so vsi izpre-menjeni. Če pridejo ti junaki v Ljubljano pred klubov lokal, ob poldevetih ne vedo, kaj bodo o devetih soglasno sklenili. V gospodarskih vprašanjih pa imajo vsi ti kmetski poslanci mnogo več stika s preklicanim veleposestvom, četudi nam je to v narodnih vprašanjih nasprotno, nego pa z vodstvan kluba kotoliško- narodnih poslancev. Kranjski agrarci imajo torej že danes v deželnem zboru 26 glasov in nič bi ne oviralo skupnega delovanja v gospodarskih vprašanjih, ko bi duhovščina ne bila mnenja, da je poklicana vladati ne le v cerkvi, ampak tudi v deželnem zboru.
Mi prav nič ne tajimo, da je določba glede obte-ženja premembe deželnega volilnega reda, reakcijonarna in mislimo, da se je postavila ta določba na zahtevo Nemcev v poročilo, ali zaraditega vendar ne trdimo, da naj se cela stvar takoj zaduši s kričanjem,
Znano je, da vsaka stranka v deželnem zboru zase lahko prepreči premembo vollnega reda, da se torej da kaj doseči le potom — kompromisa.
Za nas in morda tudi za vse sloje, ki dosedaj niso zastopani v deželnem zboru, stoji stvar tako: Ali je boljše imeti štiri mandate z omejeno mogočnostjo premeniti volilni red, ali pa — nič.
Za svojo osebo smo sicer mnenja, da bi Nemci tudi pri sedanjem zakonu lahko bili brez skrbi, da lahko preprečijo vsako premembo volilnega reda, tudi če deželni zbor šteje 41 poslancev ali siliti jih ne more nihče, če privolijo v to premembo le pod pogojem, da se jim dA še večjo sigurnost, kajti to naj enkrat premis'ijo gospodje okoli «Slovencat, da nihče v deželi nima manj povoda težiti po premembi volilnega reda nego Nemci. In vse tisto groženje, da ne puste zborovati, dokler se jim ne ugodi, krvavo boli našega k m e t a. N e in c e pa zelo ni a l o ali prav nič. Nemci so veseli, če traja sedanji položaj kar najdalje mogoče in dr. Šušteršič bi se bil vendar žo lahko prepričal, da s škofom vred nima tiste moči, vreči jih šiloma iz te pozicije, in jo tudi nikdar ne bo imel.
V tem ozira je obstrukcija voda na mlin nemških privilegij in Nemci bi to obstrukcijo prav lahko podpirali, če bi bili toliko brezvestni, da bi jim ne bilo nič za korist dežele.
Vsa nesreča kranjske dežele v zadnjih treh letih tiči po našem mnenju v tem, da je klerikalna stranka s svojo nervoznostjo, s svojo nedoslednostjo in vrtoglavostjo popolnoma ustavila normalni razvoj slovenstva na Kranjskem, ki je v ogromni večini in ki se po naravnem zakonu razvija v smeri, v kateri slovenska stvar kljub •zvezi» napreduje, se dviga, nemštvo pa se mu mora polagoma umikati. Obstrukcija je pojedla kmetom deželne podpore, delavcem pa volilno reformo. In če ne našemu kmetu, se bodo morda vsaj delavcem odprle toliko oči, da bodo spoznali, da nihče ne more z glavo sko i zid. _
V Kranju, 2». oktobra. Politični položaj. Nekateri nemški listi hočejo videti v preosnovi Korberjevega ministrstva na vsak nač'ii znamenja za dalekosežni politični1 pomen in sodijo, da preosnova ne pomeni dobro m Nemce! To je stara nemško - nacijonalna  pesem! Cehi so  povedali dovolj
PODLISTEK. Zgodba hudodelstva.
Spisal Mak si in Gorki. Dalj«;.
6.
Tri dni po tern pomenku sta oba korakala zjutraj zgodaj po deželni cesti, z ramo ob rami i h Salakin, razburjen, je govoril svojemu tovarišu in mu med tem zrl v oči: »Razumeš, najprvo zapaliva svlsli, in ko prične goreli, priteko gasiti vsi, tudi on. Matija, — midva pa greva k njemu! In potem mu oropava »nje/do!»
• Če naju pa zalotijo?* je vprašal Ivan pomišljevaje.
«Ni misliti!* je rekel Salakin. «Kdo bi naju vjelr"-
Pristavil je s strogim glasom: »Gasiti morajo o^enj, ne pa teči za tatovi! Razumeš ?»
Ivan je prikimal.
Bilo je v začetku marca. Mehak, voljen sneg je padal s temnega neba na zemljo počasno, v težkih kosrnih in hitro zametel sledi obeh mož, ki sta korakala med dveras vrstama brez s težko upognjenimi vejami.
«Oh, da se le posreči!* je rekel Ivan s tetfkirn vz-dihljejem.
jasno, da ne stoje s prememhami v ministrstva v nikaki zvezi in da Češki minister dr. R»nda ni zaupnik čeških strank. Izpremenile so se pač osebe, drugo pa je vse ostalo pri starem, in najbrže tudi ostane v državnem zboru v novem zasedanju vse tako, kakor prej.
Državni sbor se bo sešel dne 17. novembra k prvi seji. Predložil se bo zbornici proračun za 1. 1905. Glavna skrb vlade bo omogočiti parlamentarno rešitev proračuna za 1. 1005.
Reforme ogrskega, Ijudskožolskeg* takona. Iz-prememba ogrskega Tjudskošalskega zakona, ki so jo predložili zbornici dne 20. nt. m., opravičeno razburja do skrajnosti nemadjarske narodnosti. Novi zakon določa med drugim: Novi učni načrt za ljudske šole in za vse učne zavo le, državne ali nedržavne, mora obsegati mad-jarski jezik, ogrsko zgodovino in zemljepisje. Na željo cerkvene občine se sme krščanski nauk poučevati tudi v materinem jeziku. Tudi v zasebnih šolah mora biti madjarščina učni jezik, kakor brž je vpisanih 20 odstotkov madjarskih otrok. V ponavljalnih šolah mora biti učni jezik i/.ključno le raadjarski. Učni načrt verskih šol mora odobrili učni minister. V učiteljišča se sprejemajo le raadjarsko govoreči kandidatje. Izpraševalni i je«ik je madjarski
Macedonija. Nasilstva v severni Albaniji se grozno množe, ne da bi Turčija storila potrebne odločilne korake. — V Skoplju so dne 29. m. m. otvorili šolo za orož-niške podčastnike, katero vodijo avslro-ogrski častniki.
V Makru pri Stmrni so odpuščeni rezervisti zaklenili v vojašnico poveljnika in častnike, da izsilijo na ta način svojo petmesečno plačo. Guverner si je moral izposoditi potrebni denar pri mestnih veljakih, nakar so rezervisti častnike izpustili ler odšli mimo domov.
Rusko-japonska vojna.
Kar nenadno mirovanje v operacijah ruske mand-žurske armade je razumljivo in uprav iz tega dejstva izvira zopet drugo dejstvo, da je v Port Arturju stanje še precej povoljno, dokler Kuropatkin v Mandžuriji ne nadaljuje svoje ofenzive. In dejstvo je, da so Rusi že obrnili svojo smer na zapad s svojim kriKm proli Bov-sihu na reki Tailsiho. To je bila situacija dne 18. m. m. in potem bi se dalo sklepati na nadaljevanje operacij v velikem štiiu. Do tega pa ni prišlo še do danes, skoro 14 dni. Pri vsem tem obdržuje situacija tudi v ^ovi obliki svojo vrednost, ker je s tem dana moživ st, da se j Ojama odreže od Koreje, da bo pomnil dan, — dan nesreče, ki si ga človek more misliti.
♦ Bodoš že videl, kako se posreči!* je odgovorit Salakin zaupno.
«Bog daj! Ce se res posreči, presneto, nič več ne počnem kaj lacegal*
Prijale ja sta korakala hitro dalje, ker sta bila oba zelo   slabo   oblečena,   Salakin   v   svoji ženski jopi, ki je bila okrašena z množino lukenj, iz katerih je molela umazana pa vola. Na nogah so mu štorkljah klobu-;  činasti čevlji, na glavi je imel vslod starosti osivelo kapo. j  Ivan si je omislil namesto svoje površne suknje rujavo j suknjico, katere rokava sta bila — Bog ve zakaj — črna.
V svojih ličnatih opankali, v svoji čepici z zlomljenim j ščitkom, prepasan z vrvjo, je bil Ivan enak pijači uda-|  nemu tovarniškemu delavcu, ne pa kmetu.
Zvečer pred onim dnem. ki sta ga določila za svoj« J nakano, je izmaknil Salakin nekje medeno ponev in li-j  kalnik, prodal ju nekemu prodajalcu želez* za 80 kopejk in imel v žepu sedaj Še denar za petdeset kopejk.
«Ako bi med potoma naletela m kakega voznika, da bi se peljala...» je rekel Salakin. « Sicer ne prideva tja do noči; — imava Se kakih štirideset vrst daleč. Več bi ne plačal ko po pet kopejk za vsakega, ko bi naju tja peljal.»
Dne 28. m. m. poizkušali so Japonci pregnati ruske lovce iz neke vasi, ki leži en kilometer zapadno od Čan-lianpa. Obstreljavali so neprestano njih pozicije, a kljub temu so se lovci držali še vedno, izgubivši neznatno število inoHva. V noći od 28» na 29. m. m. so ruski lovci prodirali v smeri proti gori, jna kateri stoji budistiški tempelj. Zavzeli so na nepričakovan način spodnji del utrdb, kjer so bili izpostavljeni najljubjšemu ognju. Dalje 90 zavzeli vas Tinsin en kilomet- r od Liondriantana, kjer so jih Japonci z veliko premočjo napadli, da so se morali umakniti proti Ludziantanu. Ob zori pa so zopet pričeli z ofenzivo in zav/eli Tinsin, ki so ga preje Japonci požgali do tal.
Dne 30. m. m. ob četrti uri popoldne so Japonci poizkušali napasti ruske utrdbe severno r d vasi Linšipu, toda bili so odbiti. Japonsko topništvo je pričelo ob 10. uri zvečer obstreljavati pozicije \ eč oddelkov ruskega desnega krila, katero streljanje je ponthalo šele po 2. uri ponoči. Okoli pele ure drugega dne so se pričeli Japonci pomikati proti ruskim pozicijam pri vasi Tunhov. Pri tem pa jih je nitko topništvo vedno obstreljavalo. Pomikali so se z namenom, da bi pregnali kozake s sosednjih hribov, a naleteli so slabo. Ko je opazil pobočnik Gavtilov nevarni položaj kozakov, hitel jim je na pomoč ter Japonce s tako silo obstreljaval, da sta bila oba japonska bataljona do zadnjega moža pobita ju vsi topovi razen dveh popolnoma unčeni. A i apad, ki se je vršil na utrdbe, ki h že na severno*zhodni fronti m meje na železniško progo, so ruske baterije in strelci na celi črti odbili in Japoncem prizadeli velikih izgub. Boj se je končal ob 7. uri zvečer.
Sicer pa se pričakuje, da pride v par dneh do velike bilke. Kuropatkin, ki ima neprestano v rokah vrhovi o poveljnišlvo, preosnavlja zdaj vojsko.
Port Artur. Kakor se čuje, so se Japonci že precej približali portarturškim utrdbam. Neprestano bombardirajo tidnjavo. pri tem pa prodirajo po rovih proti ruskim pozicijam. Rusi jih zelo oviiajo z njihovim topništvom. Dne 27. m. m. je bil splošni napad na Port Artur, ki se je razvil 30. m. m. v ljuto bitko, katera je trajala ves dan. Izid še ni znan. Sodi se, da niso hoteli Japonci s tem napadom zavzeti mesto, pač pa storiti le nadaljni korak. Sicer pa bo trt ha še par takih splošnih napadov, piedno se bo posrečilo zavzeti Japoncem trdnjavo.
Sneg jima je padal na glavi, na lica. v oči, vlegel se jima je na rameni, ki so izgledale potem kot naramne zaponke, in se oprijemal njunih nog. Krog njiju in nad njima je krožil brezglasno bel vrtinec in ničesar nista mogla razločevati pred njima na cesti. Ivan je korakal s po v esenc, glavo, kakor staro, bolno kljuse, ki ga peljejo h konjedercu; živahni in blebetavi Salakin pa je zrl neprenehoma krog sebe in gooričil v enomer.
• Kako daleč sva in kako daleč imava še hoditi, — se ne da spoznati! Ta sneg! Na eni strani je voda na najin mlin, ker zainetuje sledove, —■ če bo le vedno tako šlo, toda zažgati bo težko! Ničesar ni na svetu, kar bi bilo v vsakem oz ru, — tako ali drugače, — popolno in dobro!*
Snežinke so postajale vedno manje, bolj suhe in niso več padale na zemljo tako navpično in počasno, ampak krožile s^.po zraku sedaj viharno, hitro in v še večjih množinah. Hipno se je prikazalo izza sneženega oblaka od vetra nagnjeno poslopje, enako velikemu in temnemu kupu, ki je izgiedalo vsled množine snega na strehi, kakor bi bilo pntisnjeno k zemlji.
«To je Tomaževo!*—je rekel Salakin. «Ali hočeva iti v gostilno in izprazniti mat kozarec?*
•Potrebno bi bilo,* je odvrnil Ivan, ki se je tresel po vsem životu. _ Dalje prih.
Iz Tokia se poroča, da znaša število ranjenih in bolnih japonskih vojakov, ki so se vrnili na Japonsko 53.000 mož, gotovo pa jih je še več.
Dopisi.
Il Leeeo. Odbor sadne razstave v Radovljici razglaša po časopisih, naj vsakdo, ki misli o razstavi pisati in jo kritikovati, to stori v sporazumljenju celega razstavnega odbora. Take izjave še nismo brali nikjer in kaže le. da ima odbor glede prireditve razstave — slabo vest. Mi nimamo volje v tem oziru ugoditi odboru, to tem manj, ker so nam razmere od začetka do konca nekoliko znane. Ali naj n. pr. g. Korošina prosimo milostnega dovoljenja, da smemo razstavo povzdigniti v nebesa in posebno njega kot načelnika razstave predstaviti svetu kot vzor-moža, njega, ki je moral pri otvoritvi razstave stati za vrati in še oficijelno nastopiti ni smel? Ali naj g. Fajdiga kot voditelja razstave hvalimo, kako zna lepe članke pisati po časopisih o razstavi in farbati ljudi, sam pa o strokovnem znanju nima niti pojma in z načelnikom vred ne zna skorej ločiti hruške od jabolka? Odbor čuti in pozna zdaj velike nedostatke ki so se pokazali pri razstavi, zato pošilja take izjave med svet.  Samo upošteval jih nobeden ne bo. Male krajevne razstave trpe 1 ali 2 dni, ljubljanska leta 1888 je bila odprta 4 dni, letošnja svetovna v Dusseldorfu 8 dni, radovljiška pa celih d tednov. Neveden človek bo mislil, da je bila tako velika, da je ne more v enem dnevu obhoditi ali v enem tednu pregledati. Pa ni res! Tako majhna je bila, da razstavijo dve ali tri občine toliko in vsaj tako lepo sadje, — če ne lepšega. V Ljubljani je bilo 300 razstavljalcev, v Radovljici pa 120. Tudi tukaj je bilo sadje razstavljeno iz cele dežele, nekaj jih je bilo celo s Štajerskega  in Koroškega. In čudno!   Največ sadja je bilo z Notranjskega, najmanj pa iz radovljiškega okraja.   Zopet se bo mož, ki ne pozna razmer, prijel za glavo in vprašal, kako je to? Prav lahko! To kaže, da ni bila sadna razstava v pravih rokah in da sadjarji iz radovljiškega okraja, ki poznajo ljudi in razmere, niso imeli pravega zaupanja do razstavnega odbora.   Kako pa morejo imeti zaupanje vanj, če nima odbor nobenega načrta, nobenega proračuna in nobenega strokovnega znanja. Vprašati se tudi sme, zakaj se niso nikdar razglasila imena onih mož, ki so bili v osnovalncm  odboru?  Najprvo je obstal osnovalni odbor, potem je vse prevzela kmetijska podružnica radovljiška in dala ime, dasi ni prevzela nobene odgovornosti po izjavi načelnikov*« in pri otvoritvi razstave je zopet zlezel o»nova'ni odbor na dan. Kdo je bil toraj odbor? Odbor pravi, da je storil vse, da se razstava v strokovnem in drugem oziru častno in dostojno izvrši. To tudi ni popolnoma neumno.  Kaj bi bilo z razstavo, ko bi je ne prevzela kmetijska družba v Ljubljani v zadnjem tednu pred otvoritvijo! Potovalni učitelj g. Gombač kot odposlanec deželnega odbora, je sam  v strokovnem oziru  razstavo zadnji dan uredil. Njihova dolžnost bi bila, da bi ga nosili po rokah in se mu primerno zahvalili za njegov trud, da je odbor rešil iz zagate. Ali nasprotno! Mars katero grenko je moral doživeti in metali so mu polena pod noge, da je hotel jim zbežati v Ljubljano in prepustiti razstavo odboru, kateri je sam s svojo nerodnostjo in pedantnostjo najbolj deloval zoper njo in zoper njega v zahvalo, da jih je reš:l blamaže. To je gotovo, da tisti odbornik, kateri je sanjal in celo govoril o nekem zaslužnem križcu, istega ne dobi. — Z ozirom na vse dosedanje dogodke glede razstave zahtevamo:  1. Da tisti dozdaj anonimni osnovalni odbor priobči svoja imena; 2. da položi izkaz o prejetih podporah in 3. račun o porabi tega denarja. Zraven pa še ponižno prosimo, naj nam slavni anonimni odbor blagovoli poročati, kdaj se bode vršil tisti tako bombastično napovedani sadjarski shod in kdaj se bodo vršila tista predavanja o umnem sadjarstvu?
Nekaj naprednih sadjarjev. Z Dunaja.   (Društvo   slovenskih dijakov vpodabljajočih umetnosti «Vesna») ima namen, gojiti vpodabljajoče umetnosti. Izmed sredstev, ki ji služijo
v dosego tega namena, je eno najvažnejših, na razvoj umetniških zmožnosti posameznih izvršujočih članov najbolj vpUvajočih, posredovanje pri umetniških naročilih. S tem vzpodbuja svoje člane k delavnosti, daje jim priliko, da se merijo mlade moči, da jih koncertujejo' vse na svoje delo. Tako pa obenem po svojih močeh pomaga Izvršujočirn članom do boljšega materijal nega stanja. Odborov o posredovanje med naročitelji in med izvršu-Jočimi člani se vrši na dvojni način: i.) Odbor odda izvršitev naročenega dela enemu izvršujočih članov; 2.) Odbor razpiše konkurenco za naročeno delo. Prvi način posredovanja velja za sledeča dva slučaja: a) če častna nagrada ne presega vsote 20 K; b) v nujnem slučaju. Konkurenca se vrši. ako Častna nagrada presega vsoto 20 K. Na željo naročitelja pošlje odbor v slučaju posredovanja po načinu 1.) načrt istemu v ogled, v slučaju 2.) odobri tri načrte kot najboljše, izmed katerih si nato haročitelj izbere enega za izvršitev. V vseh umelni-kih zadevah daje odbor brezplačne informacije. Predmet odborovemir pesredovnnju so vsa v področje slikarski1, kiparske, arhitektonične umetnosti in umetne obrti spadajoča dela, tako: Načrti za razglednice, za zunanjo in notranjo umetniško opremo knjig in brošur, za umetniško opremo tiskovin v splošnem, za umetniške plakate, iu-serate. štampilije. ex libris znamenja, diplome, slike, ornainentalrie kompozicije za različne predmete, za tapete i. t. d.; dekorativno-plastični predmeti, n.pr. nippes. nadgrobni spomeniki i.t.d.: načrti za interieurje; vsakovrstna umetna ženska rečna dela za profanne in cerkvene namene, 11, pr. za parainento, stenske dekoracije, oltarni, namizni prti, zastori i. t. d., posebno dela v modernem stanju in v aplikaciji. Odbor si je v svesti, da resi posredovalno nalogo v zadovoljnost naročiteljev, kakor doslej. Potrjuje ga v tej zavesti priznanje, ki ga je donesla 1. jugoslovanska umetniška izložba v Relgradu članom «Vesne*. Obrača se torej na vse p. h. trgovce, obrtnike, tiskarska podjetja, na vse zasebnike, na preč. duhovščino s prošnjo, naj te blagovolijo pri umetniških naročilih ozirati na «Veeno», posebno ker zahteve «Ves-našev» gotovo ne bodo previsoke. S tem opravijo tudi eminentno-rodoljubno delo. Naročila naj se pošiljajo na naslov: * Vesna*, Dunaj III., Thongasse 10. Za odbor: Al. Š an t e 1, tč. predsednik. H i n k o S m rek a r, tč. tajnik.
Loške novice.
— Slav n os t. V nedeljo, 30. oktobra je pripel gospod c. kr. okrajni glavar Alfonz Pire občinskemu tajniku škofjeloškemu, gospodu Ivanu Kajbi od Njega Veličanstva mu podeljeni srebrni zaslužni križec s krono. Na povabilo županstva so se zbrali ob 11. uri v okusno Okrašeni mestni dvorani polnoštev Ini občinski svet ler zastopniki raznih uradov in šole, da prisostvujejo slav-nosi i. Gospod okrajni glavar omenja v daljšem govoru l rodoljubno delovanje slavljenčevo ter sklene svoj nagovor s trikratnim <-■ slava»-klicem na presvetlega cesarja. Nato pripne križec slavljencu. ki se ginjen zahvali za podeljeno mu odlikovanje. Tudi gospod mestni župan, notar Niko Lenček, povdarja vestno delovanje slavljenčevo v dolgi dobi 32 let ter pravi, da to odlikovanje ne zadene samo gospoda Kajbo, pač pa celo občino, ker je uprav podelitev zaslužnega križca občinskemu tajniku dokaz, da se v občini vestno in modro deluje. Zeli od-likovancu še mnogo let doživeti v svojem poslu, nakar mu tudi ostali navzoči srčno čestitajo. S tem je bila sla vnosi končana,
— Dve strašni nesreči sta se pripetili v nedeljo 29. oktobra popoldne. Na takozvanem živinskem trgu je bilo postavljenih par gugalnic. Prilično 18 letni laški delavec v Karnnitniku N. Giullio je tako nesrečno padel iz gngalnice, da se je smrtnonevarno poškodoval. Odpeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljani. Ta se
je ponesrečil zvečer. Popoldne ob 2. uri je pa padel iz giigalnice Galuni, delavec v Karnnitniku, rodom Štajerc, ter se enako hudo poškodoval. Odpeljali so ga tudi v bolnišnico, k;er je čez par dni potem umrl. Lastnika gugalnic so zaprli.
— P r e b r i s a u ga p t i č k a je zasledila prošli teden žaridarinarija v Gorenji vasi ter ga izročila c. kr. okrajnemu' sodišču v Škofji Loki. Aretovanec je približno 30 let stari Jernej Fradelj, porojen v Ljubljani, pristojen v Ovsiše na Gorenjskem. Opravljen je v popolno kapucinsko obleke. Goljufal je ljudi z različnimi svet.inji-cnmi, rožnimi venci i. t. d. Dovršil je baje vseh osem gimnazijskih rarredov ter bil eno leto bogoslovec. Obhodil je od tedaj mnogo sveta v Fvropi, Aziji i. t. d. Pravi, da je bil v norišnici 4 leta in 8 mesecev, a trdi sam v sebi, daje popolnoma normalen.
— Rdeče, s v e ž e jagode so ob Vs--h svetih gotovo redki prikazen. Minuli teden pa je prinesla neka stara nabiralka rož gospej Heleni Ilafnar šopek najlepših rdečih jagod, Nabra'a jih je pOd Ljubnikom. '
Zaradi težke telesne poškodbe je bit izrbčen c.'lr. 'okrajnemu sodišču v Škofji Loki 31. oktobra France Kurim iz Stare Loke, ker je ranil 30. oktobra Blaža Luznarja "t nožem.
Novice iz kamniškega okraja.
— Ustan o vite v «K a m niš k ega Sok ol a» je gotova stvar. Po pripravljalnem odboru, katerega voditelj je g. dr. Al. Kraut, sestavljena pravila je deželna vlada ze potrdila in se bode tudi y kratkem vršil ustanovni občni zbor. Cilalniški gostilničar, g. Ivan Slabajna je odstopil mlademu «Sokolu» svojo najlepšo sobo za telovadnico in s tem rešil pripravljalni odbor iz največje zagate, kiji i ravno v Kamniku je težko dobiti tako sobo. Pripravljalni odbor je bil jako marljiv in je bodočemu Sokolu pre-skrbel že sedaj ri3kaj fonda, toda to še nikakor ne zadošča z& nabavo telovadnega orodja, ki bode stalo precej novcev. Ta odbor se bode sedaj obrnil na radodarne kamniške rodoljube, kateri bodo brezdvomno po svojih močeh polagali darove na oltar domovine. Gospodje ^meščani, podpirajte tega boiiulju naših narodu h idej! Vaša požrtvovalnost nam je porok, da boste podpirali to naše novo, v Kamniku za obstoj narodnega življenja tako potrebno društvo.
— So se vendar zganili gospodje pri' odboru političnega in gospodarskega društva «Zora» v Kamniku. Dne G. t. m. ob dveh popoldne sklicuje odbor svoj redni občni zbor v prostore «Narodne »Čitalnice*. Dnevni red: 1.) Pozdrav predsednika; 2.) Poročilo tajnikovo; 3.) Poročilo blagajnikovo; 4.) Volitev novega odbora; 5.) Volitev dveh računopreglednikov: 0.) Raznoterosti.
— Nič ne velja! Tako je zarenčal kamniški te-hant pretočeno nedeljo nad neko služkinjo, ki je hotela iti po pridigi iz cerkve. Zalotil jo je med vrati in jo pestil, zakaj odhaja iz cerkve, ker maša še ni končala. Revica se je vsa tresoča opravičevala, da je bila pri maši v frančiškanski cerkvi, toda pomagalo ni nič. «Nič ne velja! Marš  nazaj!* so rekli tehant in, kar tehant
I rečejo, se mora tuii zgodili! Radovedni smo le, zakaj maša pri ftančiškanih nič ne velja. Pa ne morda zato, ker so nekateri «patres franoiscani* tako kavalirski, da odnašajo na različnih izprehodih mekinskim nunskim kan-
I  didatinjam — manlilje?
— Državno podporo v znesku 800 kron je do-i  bil« mlekarska zadruga na Prevojah pri Lukovici.
Novlćar.
N» 'i o i e n j i km
Osobne vesti. G. kr. davčni oficijal g. Franc Rervar je premeščen iz Novega mesta v Kranjsko goro, in c. kr.
: davčni pristav g. Tomaž Tavčar iz Kranja (sedaj začasno v Kranjski gori) v Mokronog. — C. kr. centralna komisija za umetne in zgodovinske spomenike je imenovala
' g. Franca Koinotarja, profesorju v Kranjj, v priznanje zaslug za arhivarična ražiskavanju na Kranjskem svojim
j dopisnikom.
Volitev načelnikov cestnih odborov. Načelnikom škofjeloškega cestnega skladovnega^ okraja je izvoljen g. Franc Šli bar, posestnik iz Selc, njegovim namestnikom pa g. Ign. G a d e ž, župan v Srednji vasi pri Poljanah. Načelnikom kranjskogorskega cestnega skladov-
nega okraja je izvoljen g. Fran Budi nek, trgovec in posestnik v Kranjski goij, njegovim namestnikom pa g. Alojzij Schrev, c. kr. nadpošlar in posestnik na Jesenicah.
Ni praznik vseh svetnikov, dne 1. t. m. je bilo kakor običajno polno pokopališče ljudstva; Po dovršenih cerkvenih ceremonijah je zapel pevski zbor tukajšnje •Narodne čitalnice* pod vodstvom g. V. Rusa troje ganljivih žalostink. Čitalnici, kakor neumornemu g. pevo-vodju moramo edino le čestitati na tako izvrstno iz-vežbanem zboru. — Pri tej priliki naj še omenimo, da smo videli na pokopališču samem ta dan, da pota med posameznimi vrstami grobov niso bila osnažena in strebljena različnih trav, kakor je bilo to vedno za časa prejšnjega dekana. Dekana Koblarja bi opozorili na to, da naj obrne več pozornosti na te stvari.
Interviv i državnim in deželnim poslancem Pogačnikom. Dr. Korber ie ponudil Mladočehom roko v spravo. Čebi so zopet dobili svojega ministra. Tako se je kolikortoliko ublažilo razmerje med Cehi in vlado in prav lahko je mogoče, da bo ponehala mladočeška ob-strukcija v državnem zboru. Klerikalci sedaj govoričijo, da vsled sklenjenega dogovora Mladočehi brez privoljenja lepega kluba, t j. dr. Šušteršičeve <Slovanske zveze* ne morejo ničesar enostranskega ukreniti, tedaj tudi ne opustitve obitrukcije. Če je vse to res, potem nastane vprašanje, kako razmerje bode nastalo v državnem zboru, Če Mladočehi prem haj o z obstrukcijo brez privoljenja •Slovanske zveze*. To prevažno vprašanje pretresa sedaj ves politični svet in ker bi v označenem slučaju vsekako «Slov. zveza* nosila v gubah svoje toge vojsko aH mir, se nam zdi povsem naravno, da se je Šufiteršič v razbistrenje zamotanega političnega položaja obrnil do najkompe-tentnejše strani, namreč do — dr. Šušteršiča kot načelnika lepega kluba. Dr. Šušteršie je Udaj intervivai samega sebe in je potem ta inteiviv na vseh vernih duš dan obelodanil v «Slovtncu> v pomirjenje vernim in pobožnim bralcem. w Kratka vsebina dolzega uvodnika je ta, da dr. Šufiteršič odklanja vsako izjavo o vsebini napominanega dogovora in da mu glede stališča, katero bo zavzemala «Slovanska zveza* napram morebitnemu odstopu Mladočehov od obstrukcije, ni mogoče datitočnegaodgovora! Ta «velepomembna izjava* katoliško-narodne Piti je je brez dvoma popolnem zadovoljila klerikalni svet in izvestno so se «Slovenčevi» faj-moštri samega navdušenja kar valjali po trebuhih, ko so čitali duhoviti in bistroumni Šuštersičev orakel Na nas zopet je Šušteršičeva izjava napravita ta vtis, da ali dr. ŠušteršLč sam prav ničesar ne ve, ali da ničesar povedati noče. Ker slednjič tudi drugo ni izključeno, se nam je zdelo potrebno, v vso zadevo prinesti malo več luči. Vemo sicer, da se tudi g. državni in deželni poslanec Pogačnik rad skriva v diplomatično meglo, a ker ta megla — kakor se je že večkrat pokazalo — ni ravno tako neprodorna in ker nam je nadalje znano, da dr. Šušteršič Pogačniku vse zaupa, kolikor se mu zdi potrebno, smo poslali odličnega člana našega uredništva v prijazni Podnart z naročilom, da interviva čislanega politika Pogačnika o kočljivem političnem položaju. Naš odposlanec gospoda poslanca ni dobil doma. Povedalo se mu je, da je svojo političnih skrbi polno glavo nesel na izprehod v Podbrezje, da se pa vsak čas mora vrniti. Naš poročevalec, ki je hotel s prihodnjim vlakom nazaj, mu gre naproti in res sreča gospoda poslanca že na njegovem, Pogačnikovera mostu, ki posreduje promet Čez Savo. Ko po prijaznem, nad vse prisrčnem medsebojnem pozdravu pojasni poročevalec namen dvojega poseta, pravi poslanec, da je že kaj takega pričakoval. Do vrata zapne svojo lepo črno suknjo in, tako zavit v tajinstveno politično meglo, povabi žumalista, da naj kar na mostu stavi svoja vprašanja, češ, sej sem tukaj na svojem; prav kakor doma sva. Solnce je ravno zahajalo in rdečilo vrhove krasni, gorenjskih planin, ki ao molče prisostovale zgodovinsko važnemu pogovoru na Savskem mostu. Na vprašanje glede onega dogovora z Mladočehi, nabere g. poslanec svoje belo čelo v resne gube in po kratkem razmišljevanju poda točna po-
jasnils, ki so se pa doslovno in do pičice glasila tako, kakor dr. Šuslersičev interviv v »Slovencu*. «Tudi Pogačnik ničesar ne ve, ali pa ničesar vedeti noce,» si misli naš poročevalec in ker se mu je prva eventualnost zdela verjetnejša, se hoče razočaran posloviti. Bržčas se je Pogačnik zbil, da ne bi veljal samo za Šušteršičev odmev, zato ustavi poročevalca, odpne mahom vse gumbe svoje črne suknje in razpršila se je neprodorna /megla: «Ali Vas morda zanima moje mnenje o držav-nozborsk! obstrukciji ?» Poročevalec prikima in gospod poslanec razpravlja o tej važni' zadevi nekako takole: «No, vidite, stvar je namreč takale. Obstrukcija bo, ali je pa ne bo. Če bo, bo, če je ne bo, je pa ne bo. To vse je odvisno od nas in od dobre volje vlade. Kar zlepa ne odnehamo. Če je g. pl. Korber dal Čehom ministra, ga mora dati tudi nam. Pa to Se ne zadostuje. Hein mora s Kranjskega. To je conditio sine qua non našega kluba in moj ceterum censeo. Jaz smatram za svojo življensko nalogo, da odstranim Heina, Kaj nam pomaga minister, če bi Hein za njegovim hrbtom vse pokvaril. To sem ie z vso odločnostjo povedal tudi Korberju. Če hoče, da bo državni zbor delal, mora brezpogojno ugoditi našim zahtevam, sicer bo pela obstrukcija in da znamo obstruirati, to smo dosti jasno pokazali v kranjskem deželnem zboru. Predvsem pa mora Hein proč!* Pri tem se je g. poslanec tako razvnel, da ni pazil na veliko špranjo sredi mostu. Ravnoprav ga je še zgrabil naš odposlanec, da ni padel v deroče valove sinje Save. Na vprašanje poročevalčevo, koga izmed katoliških poslancev bi pač odbrali v tem slučaju za ministra, odgovori g. Pogačnik: «Na to vprašanje Vam danes ne morem dati točnega odgovora. Za ministra ni vsak. Ne zadostuje samo duševna sposobnost. Vzemimo n. pr. dr. Šušteršiča —» Poročevalec: «Prosim Vas, to je nemogoče, saj veste, že zaradi tiste afere. Minister mora biti docela neomadeževan mož.* Pogačnik: «Potem imamo Šukljeta —-» Poročevalec: «Ne pride v poštev. Če je kot dvorni svetnik moral še tako mlad v zaslužen pokoj, potem gotovo tudi ni sposoben za ministra.* Pogačnik: «Povše bi se neki branil z vsemi štirimi, ker mu je tista primera v «81 Narodu* s pečenim krompirjem vzela vse veselje do tega posla. Je pač križ dobiti pripravnega moža. Dotičnik bi moral dobro poznati vse naše razmere, človek bi moral biti, ki je vedno v dotiki z ljudstvom, neustrašen Značaj, zraven pa mož olikan, ki se prilagodi vsaki situvaciji, ki ume občevat) z rokavicami, ne prestrasten stran kar, ki uživa simpatije tudi pri nasprotnikih ...» Poročevalec: «Wozu denn in die Ferne schvveifen? Gospod poslanec ste podali verno sliko o samem sebi. Morda mi ne zamerite vprašanja: Bi li Vi prevzeli ministrski portfelj?* Pogačnik (po kratkem molku): «Portfelje v nihče ne odklanja, najmanj pa ministrskih. Sicer pa glede na to vprašanje odklanjam vsako izjavo. Oprostite me, dragi gospod, a dokončati moram še važno in nujno pismo na kolego, pardon, hotel sem reči na ministra Korberja. Dovolite tedaj, da se poslovim. Poročevalec: »Priporočam se Vaši bla-gonaklonjenosti, ekscelenca!* Gomod poslanec je še enkrat prijazno — milostno pokimal z glavo, ponudil rahlo dva prsta v slovo in naš poročevalec je bil odpuščen. Poročevalec je še moral plačati 1 kr. mosta-rine, kar je bilo gotovo vredno med brati, Pogačnik pa nič, ker je most njegov. Smatrali smo za svojo časnikarsko, dolžnost izročiti javnosti ta velepomemben pogovor. Cenj. bralci so nam za to pozornost gotovo hvaležni.
V dijaški kuhinji v Kranju, kjer je sprejetih 77 dijakov, se je plačalo od 2. do 31. oktobra 11. za 1967 kosil in 1863 večerij 73290 K.
Redek slučaj. V četrtek popoldne ja vjel g. H. D. na potu s kolodvora v mesto živo kresnico. Gotovo redek slučaj v novembru.
Besniski fajmoster Medvedkov France je zadnje dni rohnel na prižnici in pital Besničane z barabami, ki imajo hudičeve larfe. Gospod župnik, prav nič se Vam ni podalo''močno zbijanje po prižnici. Tako razbijajo le še v kaki beznici pijani šnopsarji. Tudi Vam kot boi-
j{$n namestniku prav nič ne pristaja grdo zmerjanje raz prižnic.o. Kar se-tiče «osra,«wtoyv katerjh pa se kakor ste sami pnajili — prav n,W ne pojite, vam svetujemo, da se obrnete na dr. Šusteršiča, fci Vam pa skoro gotovo dal pravi naslov zu <osrano» šolo, .saj je v eni zadnjih sej rekel dr. Tavčarju, da ima otroke za tako .šolo. Vsak p razni lf zabavljale raz prižnico. in tega se niste mogli vzdržati se cajo na praznik vsej) svetnikov. Vsi ljudje so so se domov gre^oč zgražali nad Vašim postopanjem, |fer morajo poslušati zabavljanje namesto, temu dnevu primerno pridigo. Sicer pa, £m,alu na tvi-
r«\ rof e
Snoja, v Nodjgerci prepeljali v bojnico.
FonearičUa se je v Meugišu Ivana Pavlinec. Ho-tala je na voz. a je vtaknila nogo v kolo, ki ji je zlomilo nogo.
Iavoicek} na $rezjah in t okolici prirede veselico, v nedeljo 6. novembra 196<$ v gostilni g. Jo.sipa Kovača v Otočah. Vspored: 1. PJes in goaba! % Petje. 8. Prosla zabava. Začetek popoludne. Vstopnina prosta.
Častnim meščanom je imenoval ljubljanski občinski svet v četrtkovi izredni seji podžupana g. Karola viteza!. Bleiweisa-TrsteniSkega z ozirom na njegovo tridesetletno delovanje kot član občinskega odbora.
Iskaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva «Merkur»v Išče se: 2 pomočnika manu-tiakturijske stroke za oVželo, 2 žele/ninsbe za Ljubljano. 2 mešane za deželo,, Ippntorist za deželo, praktikant za Jagerndorf, učenec za deželo, 2 blagajnučarki za deželo in prodajalka za deželo. ~- Službe išče: 3 pomočniki manufakturne stroke, 6 Špecerijske, H mešane, l^ontorist, Jmntnrski praktikant, blagajnicarka in prodajalka.
Kritem sveta.
Krvave demonstracije so se primerile dne 4. t. m. v Inomostu povodom otvoritve italijanske fakultete. Na cesti je velika tolpa Nemcev ob 11. uri pbnoči napadla večjo družbo' Italijanov, katere je grozovito pretepla. Italijani so se zatekli v bližnji hotel *pri belem križu*. Nemci so sedaj napadli hotel, v katerem1 je bilo 120 Italijanov. V trenutku največje nevarnosti so Italijani začeli streljati z revolverji1 in ustrelili 200krat. Ena Os'eba je bila zadeta v src«» in je na mestu umrla. Vsega skupaj je bilo ranjenih i) Nemcev in 10 Italijanov. Ob 2. uri ponoči je prišlo policiji na pomoč vojaštvo, ki je raz-gnalo Nemce in napravilo mir. Razburjenost y lnomostu je velika. " '
Umrla je v Gorici soproga bivšega deželnega predsednika kranjskega, barona VVinklerja.
Živila 80 še podražila. Ker so se malone podražila vsa živila, morajo naše gospodinje povsod misliti na nove prihranke. Pri tem naj opozarjamo nato, kar smo poudarjali že čestokrat, da si tisti, ki uporablja Kathrei-nerjevo Kneippovo sladno kavo, dokaj prihrani, se celo v mnogih primerih popolnoma odreče zrnati kavi in tako lahko poravna marsikaj, kar izdaja več. Gospodinje, ki so brez predsodka, že davno prinašajo «čisto» Kath-reinerjevo kavo na: mizo, in izkušnja uči, daje ne opusti nihče več, kdor se jo je navadil. Močno pripravljena, je «Kathreinerjevo Kneippova sladna kava* jako prikupnega okusir in zlasti za otroke redilna in krvotvorna. Pri tem je treba dosti manj mleka, da se doseže okusna kavina barva, nego ob uporabljenjii močno barvajočih kavinih snrogatov,k torej prihranek tudi tu. Zategadelj poudarjajte pri nakupovanju vselej ime Kathreiner, zahtevajte le izvirne zavoje S sliko župnika Kneippa in ne jemajte niti odprto odtehtanih opraženih izdelkov, niti malo-vrednih posnemkov v drugačnih zavojih.
Gospodarsko stvari.
misjja naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani,
pbCfe^e za ' Iptp. mei^rrjgjnii, tudi. ^i»dm;ete:*'mj)k6^ '^jhpir, "riž,' poper/ paprio.
cimet,
kavo, slador, makarone, kis, lečo, ttžol, proso, ječmen, koruzni zdrob, šoj, svinjsko mast, slanino, kislo zeljo,-Ćebuljo, i. t. d. ponudbe je najkasneje- do 10. novembra i,). |S, ure opoldne poslati cinkr. garnizijski raonalni komisiji tačas pri 15. pehotnem pOlim v Lvovu. Dobavni razglas in pogojni zvezek sta v pisarni trgovinske in obrtniško zbornice v Ljubljani do 6. novembra 1.1. ha vpogled.
—-r—I---'•-j-r-*--- . , -j-•-—
BnmO Vfcjjr« x^'ob|ienosU *li p» pomofonu Pffljbti
Dijaški kakteji t Kranju to darovali aledei-e prispevke p. i. gg:dr. Ign. J«do**ek, <•.. kr. viAji okrajni zdravnik * Kadetnici SO K, Dr. lan. Šiffrer, e. ki. viAji Štabni zdravnik "v l)uOA)*kem H» vemmeatu 5 K, Župnik Jern. Ranioves v Poljanah 40 K, župnik'i.' CebaSek na trati 90 K, kaz. zađ. Jari. LikozoV hf Vcikla 10 K, ka«. poravMra Jeie Hatoer in P. PiceU- iO C, kaz. porv. fr. Porenta in, $r. B tone tO K (vse troje po soda. adj. Antlogi) prof. tyasejj v Vratih ob otvoritvi Aljaževega coma 7 K, Fr. Krenper, pot. v Kranju} 10 ti J. Kbchiut, tftfbvec v Kranju 10 K, krokarji v Vatvazdrjevf k<tfh$% k. Z. ta «ri**JHJ«« i KJ B. s*'srečen izid pri naboru 2 K,' (Navedene zneske, pilane e« blagajno od 28. jul. do 20. avg. izkazuje t;»- letoo'pronio.) , '
Od 5. ■ept. do 28. okt. srno prejeli naslednje dur»ye in prispevke: po dr.'FrancPreveu 20 K.fkae. «ad. slifalr ca. Likbiar), pri-marij dr. 'B.' Slajmer rt Ljubljane 20 K mbnesib venca pok. M. Zupan u, nadinženir Fr. Žužek iz Ljubljane 20 K namesto venca' pok. gospodični Kani Jugov«, c. kr. poiu. kapitan Alf. VViifkn iz Ptuja 5 fc^
goljai na Sv. Jostu S'SO K, notar Ant. Šlambefger 24 K, N. N. it Kranja 2W K., inženir V/ Polak v Tržiču 30 K, neimenovan snopaar 1U h, kaz. zadeva Štrupi-Nadi^ar 20 K (po sodn. adj. Sebskarju), dr, Fr. Prev'c 2U K, prof. kolegij eu oktober 13 K, k«z. zadeva Kuralt-fićar M) K, EbnerGlavnik 5 K, (oboje po sod. *dj. Antlogi), meščani 4v4 40 K. nadučitelj Fr. Luznar 10 K., kaz porv. Rozman-Vdfan .10 K, 4 kuharji in Z, kurjača 7 K, Župnik Josip Zalokar (Bridgeville, Pa. 4. S, of ^ortb-Auierika) 60 K Uročil župnik J. Vrhovnik v Ljubljani po ravh. Joi. tlubada; ' Mar. in Marj, Brajer ca. Ant. Ublob 20 K (sodn. adj. SelrSkar), kaz. sad. Jan. ZabreU m Ane Bitene 6 K; (sodh. adj.* L Antloga). Jos. Bbdee^. trgovet' v Železnikih, 5 K (po upraV. »Gorenjca«). t. . ,
Odbor dijaške kuhinje v Kranju se zahvaljuje v imenu podpirane mladine za poslane darove iri pro^i vie'dobrotnik«*, naj se'pb-gbiib spominjajo imenovanega zavoda. . ''
se sprejo pri H.
aVdnuia žilne bave
poskusite! mp       v«,,« «rn«««:ir<«, " PoiM« ek(. poMiks 4 K 80 kVanea,
DOMAČI PRIJATELJ!
■j*! j. .   M    i h'   i j
moškega spola, poHinigo leto. star. '
• ■ Albin Bajit v Kranju.
^^^^«61^1
% fmc% ■vfc*     f*? 1
*t. sna.
Podpisana trgovinska in obrtniška zbornica razpisuje za leto 1904 osemnajst cesar Franc Jožef ovih ustanov (osem po 50 K in deset po %0 1Q za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske in pet cesarice EUiabete ustanov po 40 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov.
Prošnje naj se pošljejo trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 20. novembra 1904. Prilogi naj se jini od občinskega in župnijskega urada potrjeno cjokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma daje prositejjica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnikai.
V Ljubljani, 29. oktobra 1904.
Trgovinski in obrtniška ibornlca zaKraijsko.
Oni človek, kateremu sem na semnju v Kranju Ine 18. oktobra 1904 v oni go*tilnf pri ii vinskem trgu menjal bankovec na 100 kron ter sem namesto kron itel goldinarje, tako da sem dal 100 kron prevez, se prosi, če ima kaj poštenja še, naj mi Jih vrne nazaj.
Anton Jereb, Račeva št. 11
isa-i pri ŽireU nad Skoljo Loko.
_^_533
i * ii n 11 j   ii i i mm
le veliko let dateo uani
stroji vsake vrste
»ar*, i
»Uni
kotli aa kuhao}« kkvje, sezalkf za vino, pipo, aesatk« za. vodnjake, sesalke za gnojico, Škropilnice za gnojnico, vodovodi. | zateka bati, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopnene cevi, '      | ( priprave ca točenje piv*, .. priprave ta sladoled, omare aa led. mlini za kavo »o dišavo, ' »troji za delanje klobas. Ovalni stroji,
priprave sa petrolej, iS JgL       JZJtfM,      leletn« blagajne, "fEmLm.   Qb Ib      železno pohištvo, ffiMB  |Bll      namizne tehtnice, Wm »      steberske tehtnice,
^\ decimalne teKtniee,
tehtnice za živino, tehtnice na diog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah, vse pod doigdefni« jamstvom, po najugodoejtita plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki » već ket 40O *h\ami brekphcaoia Dopisuje se v slovenskem jeziku. Prekupci in ejrentf aa-ise naj se naravnost: ~im-ia[
iva, sohiBii«, n^i, m., er^rg^r^is!
^^i^ckvjt? >|gg  z^etjAr^^j*^ bogastvo
l
i
3(apljtce sv. JVtarka
Te glasovite in nenadkriljivekapljice sv.Marka se uporabljajo za notranje iu zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubliiujejo kat%r, urajujejo izmeček, oo>
8ravijo naduho,' bolečine in krče, pospešujejo in zboljA jejo ans-e in maJe gliste' ter vse iz gluH izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Legijo vse bolezni aa jetrih in slezek ter koliko in Sčipaijfl v «-»----".......■—«'-- ^ , ;      •   —   Te kap^i^to naMb)e
želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni bolezni nn maternici in nu.ironu ter ne bi srn le rali tega manjkati v nob Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se nanvujejo
sredstvo proti mefe1aiiis£i in kmečki hiši. pod naslovom:
I p$XN4 IESARMA, Z^EBB, ljuktrf frf ft 90, pol^eartM sv. Marka.. |
% Denar se poAilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne ne posuj:«. Cena je nasled- * nja, in sicer franko dostavljena na vsakdo po^lb: *
« 1 dneat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 stekL) 8 K, 3 ducate (36 stekL) &
« u k, 4 ducate (4» tteklealc) 14 60 K, 5 dtuaictv m sttflemcl \%%,"' $
S linam na tisoče priznajnih pisem, kj jih ni moguće tu tibkati, salo navajam samo imena nekaterih gir,
4i ki so s posebnim vspehom rabili SHpljiee sv. Mark« {ef papoln^nia, ojjdrav% lvafl MsjraUn/% ućij^njj; Jazjko )*
J k-isitr, kr. nad^gor: Stepaa. B|prčić, t*?n,fy; jyiia> Maniji-, opw»i^ix
nt, ojdra^OU: i*a* Ber*tiri/ič, ućijnjj; Janko » ; ^oftja Vukelić, sivilju: J. Sečnic, seljakttd. »
MESTNA LEIUpiU, ^ife^ft |
Majrkov trg st. $0 pole«;, cerkve ^v. Marka^. j
j Ustanovljena 1.1800. w-
L<X«rt)«k» arnika da« tP. oktobra i 1
gv,i Jrst: 48     12     81       7 11
Posamezne številke »Gorenjca*
prodajajo po 10 vin. t LJubljani g. A. Kalifi, trafika, Jurčičev trg 3; ftkofjl Loki g. M. 2igon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; JavornlkU g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek, trgovec.
I
»a Popeli, jiakoz tudi 6ipt, \>a*€ in
v  vock  6atuan,  ttpt*ue in cen« pMpotoča piva in največja
lovaiA\a
Kmetovalci!
'V 3&| /te
Take in podobne najvišje rnedajle na Dunaju nn mednarodni razstavi družbe Modrega križa 1904 v c. kr. družbi za vrtništvo pod visokim pokroviteljstvom Nje cesarske in kraljevske Vzvišenosti pi esv. gospe nadvojvodinje Marije Jožefe, v Londonu, Parizu ic Rimu je dobil edino le doktor pl. Trnk6o*y-jn»
Kranjski .w*W-'ataick zi prašiče
za pujske, krave, teleta, vole, ovce,'perutnino i. t. d. Pri vsakem trgovcu 1 zavoj 50 vin., po posti 5 zavojev.
Lekarna Trnk4csy, LJubljana.
Slav. ioltkim vodstvom
se odano priporočam ta cenj. naročila eolskih tiskovin
Z odličnim spoštovanjem
' Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
Šivalni ptroji in kolesa
Tovarniška zaloga
1«1-10>
Ivau Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopoftjjejo na zahtevanje zastonj.
Dr. med. nniv.
praktični adratnik specijalist sa keine in »polne bolesni
začne ordinirati 8 novembra in sicer od 10. do 12. ure dopoldne in od 5. do 6, ure popoldne
Ljubljana
v Prešernovih ulicah, Mestna hranilnica, II. nadstropje.
aa
Naznanjam
slavn. občinstvu, da sem sedaj otvoril v Kranju h. št. 102
trgovino z usnjem.
¥ zalogi imam vsakovrstno usnje na drobno in debelo po primernih cenah. Kupujem tudi vsakovrstne surovo kože.
Ivan Berienk.
178-8
Imam v kleti m-i
vee sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj flne rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega ■ izdelka.
Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajfcnji državni kolodvor po primerno nizki ceni,
Ivan Pujman
posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra)-
Hamburg-Amerika
160-9
Iz Ljubljane v
Novi York
• samo BO gld. s dobro prosto hrano.
, Odhaja se iz Ljubljane vsaki ponedeljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat .brezplačno. V
'     Zastopnik: FR. 8EUNIG, Ljubli RIlUi Dunajska cesta d\ (zraven Srange).
Svjtem laik«
m. mm
frizer
za dame in gospode
Ljubljana, sv. Petra c. 35
priporoma za gojitev las in za umivanje jrlave svoj z-travniško prip noi'-eni gorko in mrzlo 'zraftu sušilni aparat. Suši brez nadležna vročine. N« provzruriij.' skrf-enja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti Ins.
Dalje s« izvršujejo vsakovrstna dela iz las.
Oddelek za dame s seperat-
uim vhodom.
„Zakaj so Vaši zobje tako beli?," ;!? „Vsak dan rabim 0. Seydlovo hlgijeniČBO kozmetično UStno VOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite
te"
jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju,
38-85
7 K—hO
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „MER30TR" peter Jffajdič v Kranju.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni. kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje sledilna
ognjišča, vodne žage,
pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano plošče vino, kar-
boiinej, trsje za obijanje
Zaloga voznih plaht in pokrival za komate.
>
.2 M
CCS ^
M S o o
>u
i C
3 O
¥ S
g. p
pr £
N<
-1
stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, železnih peči
Hontasi-1« porttand-cement, traVerze, stare, železnice *i«e
šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk. zaloga različnih barv.
r
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
Velika zaloga zgotovljenih oblek
za gospod«, dečka in otroke
konfekcije za dame.
•mm- Solidno blago po čudovito nizkih oensb -mm- |
Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto
1*17 - i k
ft
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
18-48
K
it i
1
i I I
JmcHaloVini brizgalnicattti
nove sestavo, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bi'a je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počastno diplomo aa izboljšanje parnih in motor-briz-galnic ter lestev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk
in gospodarskih strojev. p£.
j      . p
Tedenski sejen v Kranjn dne 81. m. za.
Prignalo se je 103 glav goveje živine, b telet, 61 prašičev, 08 ovac, — kozlov, 199 bu*.   —    50 kg: pfc-nic« K 10*60, prosa K 7*60. ovs« K 750, iH K H-25, ajde K 8*—. jpčmena K 7*—, fižol: inandalonin ribničan Iv 14'-koks
I se Alfi  Je* S
„Dobra škarica" j
spisala M i n k a V h s i r p v a
v založništvu Lavosl. Schwentner-)a v Ljubljani.
Dobiva se samo veiana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Ohseza na .r»7r> slnineh ver ne^o 1300 receptov u pripravljanje najokusnejčih jedi domače in tuje kuhe, mi« 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega sliokovrijaškega stališča, lil nuna kritika zaradi lepega, hhko umevnega jfzika, lin.-i dama zaruči njene lepe, pri s,lo venskih kuhar- kih knj gah nenavadne offfvme, in koneeno varčna gospodinj« »*r»dl njene cene, ker ni n'U- dražja, nego zn ne nemške kuharske knjig*'. 10—63
I
Nike) nas ta anker-iemont. roakopf. želez-nienrjeui dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura. prav fino kolesje. Pokrov .stanovitno hel |ld". 3,7.,>, najfinejša znanka, gld. 8*60.      114- ltf
• iriP
v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrn ine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj ir> poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
'!. Podružnica v Celovcu.
Kupuje in prodaja
vse vrste •renti, »zastavnih; pisem.
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Fromese izdaja v vsakemu žrebanja.
Folnovplačani akcijski ti    kapital ic 1,000.000
Zamenjava in eskornptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje, srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Mana (Holizej)
u Marije Terezije cesti
Bogu t* zalog* po-h litra Make vrsti v vseh cenah. Ogle dala, »like v vseli velikostih.
Zalagatel) društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pohištvo iz žeieza, otroške postelja /• vozički  po vsaki coni.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta : Gostjlniiki stoli.
97
Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gid.
Modreci iz Žična-tega omrežja, afri-danske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
specijalitete v ne-vestinih baiah. Veliki proatori, prh tlično In r /. nad' atropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelji, nočna o m ar i ca, o-mivalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo.
I
h»—as
»Moravija* -šivalni stroji so najboljši, najpripravnejši ter najtrpežnejsi.
„Moravija'-šivalni stroji so jako pripravni za umetna* vezenje.
„ Mora v ija "-šivalni stijoji so poleg tega mnogo cenejši ter se dobivajo tudi na me> sečne obroke.
Pouk za umetne vezenje na „Mora-vija"-šivalnih strojih vsaki dan in sicer
brezplačno.
Cenike pošiljam zastonj.
Zaloga in pouk pri tvrdki
LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189.
Zastopstvo vsakovrstnih poljedel. strojev tvrdke K.& R. Ježek (Blansko).
Kdor hoče kupiti
8jf * . ii
ceno in dobro barvo
pravega domačega izdelka, broz vsake zmesi (Schvvcrspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
J. Wohlgemuth
18212 v Kranju, glavni trg *t. 118.
ISče se pod jako ugodnimi pogoji vešč in popolnoma zanesljiv
kolporter
gr
Z0b0* tehnični i\0
Oton $eydl
pri ga dr. E. Globočnik u v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne, plošče, iz jcavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice io obtnratorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije izvršuje tu gpeoijaliat.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6, ure.
Ifi bi po -slovenskih krajih razpečaval brošure, časopise u t. d.
-pojasnila »laje uptavniHvb < Gorenjca <». 10H-—9
MU
'   J. Spreitzerjev naslednik '
LJUBLJANA, Slomškove ulice st. 4 Stavbeno-umetno in Konstrukcijsko ključavničarstvo.
žično omrežje na stroj, obhajilu* miz«, ouraie na mirodvoru. obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpn* križe, štedilnike i t d i cm
Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
G. Tonnies
104 26
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot  posebnost  žage  in vse
stroje za obdelovanje lesa. IT r a n c i s - turbine osobito za žagine napravi; zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-t o rs ki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedi I no milo z znamko jelen'.
Ono je (gkW zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primes'. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamoeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad
ime „Schioht" in varstveno znamko ,,jelen".
119-19
Ustje (Č«5Ko)
Dobiva se povsod!
JURIJ 8CHICHT
največja toVarna sVoje Vrste na evropska Kontinenta.
Ustje (Cesto)
Izhaja vsako soboto zvečer, če je i> dan praznik, pa »lan poproj. - Velja po poŠti prejeman zn celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta, 1 K. Za druge države stane K 5 60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane zu cHu leto 3 K, za pol leta K 150. Dosta vijanje na dom ■tane za celo leto 60 vinarjev već. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na nanrbe brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje s« za petitvrsto 10 vinarjev, »'e se Uska enkrat, 8 vinarjev, <-e se tiska dvakrat, će se Uska večkrat, pa po dogovoru.. Uredništvo in upravnietvo ne nahaja v hiši Stav. 105 nasproti t u p n e cerkve. —Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj.se izvolijo frankirati. — Rokopini se ne vračajo.
tzdaja in zaiHtra konzorcij 'Gorenjca«.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lainpret v Kranju.