PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abt>. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XIX. Št. 196 (5571) TRST, torek 20. avgusta 1963 \ikita Hrušcov pride danes na privaten obisk v Jugoslavijo Za obisk vlada v mednarodnih krogih veliko zanimanje, ker bosta Hrušcov in Tito ob tej priložnosti obravnavala številna aktualna mednarodna vprašanja - Hruščov si bo ogledal tudi porušeno Skopje BEOGRAD, 19. — Na vabilo predsednika republike maršala lita bo jutri ob 11. uri prispel na štirinajstdnevni privaten o-bisk v Jugoslavijo prvi tajnik CK KP Sovjetske zveze in predsednik ministrskega sveta Niki ta Hruščov s soprogo. Nikita Hruščov, ki bo ostal v Jugoslaviji do 3. septembra, bo drugi dan po prihodu v Beograd obiskal tovarno motorjev «Rakovica», v četrtek zjutraj pa bo odpotoval z letalom v Skopje, da bi si ogledal posledice potresa Iz Skopja se bo vrnil v Beograd, naslednji dan pa bo odpotoval z letalom v Črno goro, kjer bo obiskal Titpgrad, Cetinje in Kotor. Od tu bo odpotoval z ladjo v Split, kjer si bo ogledal ladjedelnico, in bo nadaljeval pot na Brione, kjer bo verjetno ostal tri dni. Program bivanja Hruščo-va v Jugoslaviji predvideva nadalje obisk v Kopru, na kmetijski posesti Jjri Ljubljani, v Velenje in Za™ebu. Med bivanjem v Sloveniji bo gost predsednika Tita stanoval na Brdu pri Kranju. Na poti iz Zagreba v Beograd bo Hruščov obiskal kmetijsko posestvo «Belje», ki je tudi ?nano lovišče. Privatni obisk bo Hruščov zaključil 3. septembra, ko bo odpotoval z letalom z beograjskega letališča v domovino. Nikita HrušCov prihaja že tretjič v Jugoslavijo. Od njegovega zadnjega obiska leta 1956 je poteklo skoraj sedem let, tako, da bo Hruščov imel priložnost videti veliki napredek, ki ga jč dosegla Jugoslavija v preteklih letih na svoji poti v socializem. Ni dvoma, da bo ta obisk, med katerim bo poleg slovesnih večerij več intimnih kosil in večerij in neformalnih sestankov,, zelo ugodna priložnost za izmenjavo misli med obema predsednikoma o važnih mednarodnih vprašanjih, o odnosih med obema državama, kakor tudi o najnovejših dogajanjih v komunističnem gibanju in o stanju, ki je nastalo zaradi dogmatskega in trockističnega stališča vodstva komunistične partije Kitajske do važnih mednarodnih vprašanj. Spričo položaja in ugleda, ki ga uživa socialistična Jugoslavija na svetu zaradi svoje dosledne večletne neodvisne miroljubne politike v borbi za miroljubno koeksistenco in enakopravne odnose med državami z različnim družbenim sistemom vlada v novinarskih krogih veliko zanimanje za srečanje med Titom ih HrUščovom in za njune razgovore. Poleg stalnih inozemskih dopisnikov v Beogradu so včeraj in danes v zvezi s prihodom Hru-ščova prispeli v Beograd številni posebni inozemski dopisniki in fotoreporterji, ki bodo spremljali Mimi umni,, um, iiniiiinHiMiumiummmummm, um „iiiiii„iii„„i„„i„i„ii„i„i„iii„i„i„i„„„i„„ii PROTESTNA IZJAVA CGIL PROTI ZLOČINU V ŠPANIJI Protesine izjave raznih organizacij - V Madridu napovedujejo nov politični proces sovjetskega predsednika na njegovi poti po Jugoslaviji. B. BOŽIC , RIM, 19. — Tajništvo CGIL je v zvezi z usmrtitvijo dveh mladih antifašistov v Madridu objavilo izjavo, v kateri pravi, da «ta novi zločin falangistične diktature odraža prot,ljudski značaj tamkajš-nJega režima ter terorizem, ki so ga uvedli fašisti, da bi zavrli nezadržen zalet španskih delavcev, ua bi dosegli demokratično ureditev». . «Tajništvo CGIL. zaključuje izjava, se z ginjenostjo klanja žrtvi dveh mladih antifašistov ter po- l....rnmm delgado martinez »z ' I granados gata živa italijanske delavce, naj združeno protestirajo proti frankizmu in proti tistim, ki ga podpirajo, da s tem prispevajo k zaustavitvi terorja v Španiji in zagotovijo španskemu ljudstvu svobodno in napredno družbo». Podobne proteste so objavili tudi Evropsko združenje pisateljev, ki mu predseduje Italijan Ungaretti, italijansko Združenje za svobodo kulture, italijanski Pen klub in druga združenja javnih in kulturnih delavcev* te države, med katerimi so tudi tri organizacije bivših partizanov. Vse tri sindikalne organizacije v provinci Cagliari na Sardiniji so danes iz protesta proti zločinu v Španiji napovedale stavko. V stavki je sodelovalo okoli ,12.000 rudarjev. Pristaniški delavci Livorna so stavkali že v soboto in niso hoteli izkrcati tovora z neke Špan-skg 1 sci j c MADRID, 19. — V poučenih krogih javljajo, da bodo jutri prišli Pred španski vojni svet trije mladi Francozi, ki so jih aretirali v začetku aprila pod obtožbo terorističnih atentatov v Španiji. Kp so tri mladeniče aretirali, so objavili uradno sporočilo, v katerem so zatrjevali, da so prišli v Španijo z raznimi navodili ter z denarjem, in eksplozivnimi napravami, ki so jim jih izročili člani «francoske anarhistične zveze» ter člani «iberijske zveze svobodoljubne mladine», katerih sedež je v Franciji. Nehru o pomoči iz SZ in ČSSR NOVI DELHI, 19. — Pred spodnjo zbornico se je danes začela debata o resoluciji proti Nehruju, ki jo je predložila opozicija, izvzemši komuniste. To j,e prvikrat po 16 letih, odkar je Nehru ministrski predsednik, ko v zbornici razpravljajo o taki resoluciji. 'Opozicijske stranke obtožujejo Nehrujevo vlado, da ji ni uspelo zagotoviti varnosti Indije ter da je preveč privila davčni vijak. Verjetno bo debata trajala tri dni. Se pred začetkom diskusije je Nehru med drugim izjavil, da so «dobrP perspektive» za dobavljanje sovjetskega in češkoslovaškega vojaškega materiala Indiji. Nehru je zagovarjal načrt skupnih letalskih manevrov v Indiji oh udeležbi angleških in ameriških letal. Poudaril je, da so ti manevri važni za vežbanje indijskih specialistov pri upravljanju radarjev. Pripomnil je, da ti manevri ne bodo v ničemer škodovali indijski izvenblokovski politiki. Dalje je Nehru izjavil, da ZDA dobavljajo Indiji radarske postaje za nadzorovanje severnih mej. Bivši predsednik kongresne stranke in sedaj član opozicije, kot neodvisen, J. B. Kripalani je izjavil, da mora Nehrujeva vlada odstopiti in da je treba razpisati nove volitve. Kripalani je dejal, da vladi ni uspelo zagotoviti državne varnosti pred Kitajci, in da ni izraz ljudske volje, zaradi česar je potrebno sestaviti koalicijsko vlado. Dalje je izjavil, da je vlada pripravila pomanjkljiv petletni načrt, ki da ga je slabo izvedla. Glede odnosov s Kitajsko je Kripalani izjavil, da se indijska vlada ne sme pogajati s Kitajci ter je zahteval prekinitev diplomatskih odnosov s Kitajsko. Indijski komunisti so že javili, da ne bodo glasovali za resolucijo proti vladi. Predsednik komunistične parlamentarne skupine je izjavil, da komunisti hočejo, naj Nehru ostane ministrski predsednik, in naj se izvede preosnova v vladi. v New Yorku. Prav tako je predstavnik državnega departmaja izjavil, da mu ni nič znanega o morebitnem sestanku, do katerega naj bi jeseni prišlo med Kenne-dyjem in maršalom Titom, ko bo jugoslovanski predsednik prišel v New York. Senator Brown o razgovoru s Titom BEOGRAD, 19. — Kalifornijski guverner Edmund Brown, ki ga je bil sprejel maršal Tito, je sporočil ameriški agenciji «UPI», da je med razgovorom s Titom vprašal, ali upa, da se bo sestal s Kenne-dyjem, ko se bo udeležil zasedanja skupščine OZN v New Yorku. Maršal Tito je odgovoril pozitivno in je dodal, da je imel že priložnost spoznati Kennedyja leta 1950, ko je ta prišel na obisk v Beograd z dvema senatorjema. Brown je dalje izjavil, da je maršal Tito glede odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom izjavil: «Papež je za mir, kakor mi». Brown je vprašal Tita, kaj misli o možnosti boljšega razumevanja med narodi. Tito je odgovoril, da je mednarodni položaj danes zadovoljiv, čeprav so potrebni še številni drugi koraki za izboljšanje odnosov med narodi. Resno opozorilo Bonnu WASHINGTON, 19. — Na plenarni seji ameriškega senata je demokratski senator Morse izjavil, da «če je danes nemška združitev praktični smoter in ne več pobožna želja», je treba resno upoštevati pogajanja med zahodnimi vladami, Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo. Po njegovem mnenju bi bilo pametno, da bi Washington «vprašal bonsko vlado, ali vzhodnonemška vlada ni konkretna stvarnost in ali zavračanje sleherne diskusije s pankovsko vlado dejansko ne potrjuje in utrjuje delitve Nemčije in ne onemogoča sleherne spremembe sedanjega stanja». Po njegovem mnenju vlivajo za-hodnonemški voditelji preveč zanosa glede nepriznavanja Pankova v zvezi s pogodbo o delni prekinitvi jedrskih poskusov. «Ti voditelji grešijo, če mislijo, da bo ameriško ljudstvo mnogo časa postavljalo vprašanje nepriznavanja vzhodnonemškega režima pred perspektivo zmanjšanja napetosti med nami in Sovjetsko zvezo. Nekdo v Bonnu se moti, če misli, da bo vzhodnonemško vprašanje moglo dolgo časa zavlačevati pomirjenje med Vzhodom in Zahodom, če bodo drugi pogoji ugodni za pomirjenje.» Posvetovanje nevezanih v v Ženevi ŽENEVA, 19. — Delegati osmih izvenblokovskih držav na razoro-žitveni konferenci v 2enevi (Indija, Brazilija, Švedska, Burma, ZAR, Nigerija, Mehika in Etiopija) so se danes sestali in se posvetovali dve uri. Baje so se posvetoval; v zvezi s poročilom, ki ga mora konferenca pripraviti do septembra za glavno skupščino OZN. Predstavniki se bodo ponovno sestali, da se sporazumejo o morebitnih novih predlogih, ki bi jih nato sporočili predsednikoma konference. Salinger o možnosti sestanka treh WASHINGTON, 19, — Predstavnik Bele hiše Salinger je izjavil, da ni bilo nobene diskusije o morebitnem potovanju Kennedyja v New York, da bi se udeležil zasedanja skupščine OZN jeseni ter se sestal s Hruščovom in z Mac Millanom. Salinger je s tem komentiral trditve nekaterih časopisov, da se pripravlja tak sestanek. Tudi predstavnik državnega departmaja je izjavil, da prizadete vlade niso podale nobene take iz-se bodo njihovi državni poglavar-jave. ki bi dopuščala domnevo da ji ali predsedniki vlade udeležili začetka zasedanja skupščine OZN Mladi budisti v Hue v Južnem Vietnamu protestirajo proti vladnim četam, ki so dobile ukaz, naj skrijejo truplo mlade nune, ki se je dala živa zažgati iz protesta proti preganjanju budistov ii n,„n,i„ m1,1,11,1,111 in,.„ >„„ iiitiHmmiiiiiiiiiHiiiii .nini,.............i„ii„„„„„i„,„„„iiw,„„„„„„„„„„ »i ■ ■ Novi protesti budistov v Južnem Vietnamu SAJGON, 19. — V soboto je nad 17.000 budistov protestiralo proti diskriminaciji, ki jo izvaja Diemov režim proti njim. Zbrali so se okoli glavne pagode v Sajgonu ter ostali tam 12 ur pod vročim soncem ter pod velikim nalivom, ki je sledil. S strehe pagode so zbranim govorili budistični duhovniki, ki so napovedovali 48-urno gladovno stavko. Demonstranti so nosili table z napisi, ki so obtoževali vlado, da preganja budiste. V Hue pa se je velika množica udeležila pogreba budističnega meniha, ki se je dal živ zažgati iz protesta proti Die-movi politiki. Danes so v Sajgonu javili, da je odpotovala z letalom v pokrajino Phu Jen komisija, ki jo vodi južnovietnamski podpredsednik in ki bo izvedla anketo o obtožbah budistov. Vlada - je sklenila poslati na lastno pest to komisijo, ker so. budisti zavrnili nesprejemljive predlog s tem v zvezi. Bonski predstavniki so včeraj podpisali moskovsko pogodbo v treh prestolnicah Pri tem je bonska vlada objavila izjavo, v kateri ponavlja trditev, da cima edino ona pravico zastopati vse nemško ljudstvo - V senatu ZDA nadaljujejo razpravo o pogodbi WASHINGTON, 19. — Zahodnonemški poslanik v Washing-tonu je davi podpisal v državnem departmaju dmeriški ižvod moskovske pogodbe o delni prekinitvi jedrskih poskusov. V Londonu je pogodbo podpisal svetovalec zahodnonemškega poslaništva. V Moskvi pa je podpisal odpravnik poslov Zahodne Nemčije. Nemški odpravnik poslov v Moskvi je podpisal skupno s predstavniki Somalije, Jordanije in Alžirije. V Washingtonu je ,takoj po podpisu imél ameriški državni podtajnik Harriman kratek govor, v katerem, je izjavil, dg je Zahodna Nemčija «med najbližjimi zavezniki ZDA v okviru NATO». Izrazil je upanje, da bodo pogodbo podpisale vse države. Zahodnonem-ški poslanik pa je izjavil, da je njegova vlada pripravljena na vse načine sodelovati, «za nadaljnje korake na poti dejanskega miru». Ameriški državni departma je javil, da je zahodnonemški poslanik izročil državnemu tajniku Deanu Rusku pismo zunanjega ministra Schroederja. Ta zahteva, naj se «takoj ko bo mogoče, razpravlja v okviru NATO o predlogu, naj se pošljejo na razne kra. je opazovalci z nalogo, da se preprečijo iznenadni napadi,» m i„i„„„„„i> „„„ i„iii„„„„„„,i„i„„„„„„„„„„„l„,i„ii„lll, i, m,„„i„„ii„i„,i,„,m, NADALJUJE SE POLEMIKA 0 ATOMSKIH CENTRALAH «La Voce repubblicana» pobija trditve voditelja PSDI Saragata l / , Izjava bivšega ministra Pretijo - Tretji seminar KD na temo «Stranke in demokracija» - Danes izvolitev nove deželne vlade na Siciliji RIM, 19. — Polemika med Saragatom na eni strani ter socialisti in republikanci na drugi strani, ki zadeva rentabilnost italijanskih atomskih central, se še vedno nadaljuje. Jedro polemike obsega v bistvu dve vprašanji: ali drži, da so zapravili 200 milijard javnega denarja, da bi zgradili naprave, ki proizvajajo dvakrat dražjo električno energijo od tiste, kj io proizvajajo termične in vodne elektrarne, ali to ni res?; ali drži, da je za vse to kriv v naj večji meri glavni tajnik odbora za jedrsko energijo (CNEM) prof. Ippolito, ali to ne drži? Na Saragatove obtožbe odgovarja danes obširno glasilo republikanske stranke «La Voce republi-cana», ki zoperstavlja njegovim trditvam naslednje ugotovitve: «1. Saragat ni dokazal, da je Italija ravnala nespametno, ko je zastavila program za proizvajanje nekaj več kot 500 megavatov električne energije z atomskimi centralami; sam je moral priznati, da se atomske centrale povsod grade v svetu; 2. Saragat je najprej zatrjeval, da je atomska centrala v Gariglianu stala 100 milijard, nato pa je moral priznati, da je stala le 50 milijard; pa tudi glede tega izdatka ima gradbeno podjetje svoje pridržke. «S tako, visoko maržo pomote, so tudi vse druge številke, ki jih navaja Saragat, dvomljive in sporne». 3. Zatrjevanje Saragata, da so vse tri italijanske atomske centrale obsojene na stalno, celo naraščajočo deficitarnost, je brez podlage. Res je nasprotno: čim večje bo obratovanje, tem manjša bo proizvodna cena električne energije; hkrati pa bo moč podaljšati življenjsko dobo atomskih central. 4. Teza Saragata, da bi italijanski tehniki morali mirno čakati na tehnični napredek v drugih državah, ko bodo atomske centrale mogle proizvajati električ. no energijo po konkurenčni ceni, bo morda primerna za nerazvite države, ne pa za Italijo, ki razvija svojo dejavnost že mnogo desetletij na visoki tehnološki ravni in ki teži za pridobitvijo tržišč prav.glede tistih specialitet, glede katerih se čuti bolj usposobljena». V zvezi s to polemiko je bivši minister za zunanjo trgovino, socialdemokrat Preti, ki je govoril v Cattolici, dal naslednjo izjavo: «Ne. kateri časopisi so pisali, da je PS Dl — z mojim včerajšnjim govorom v Cattolici — baje zahteval ostavko prof. Ippolita. To je vsekakor presenetljivo. Vsi bi morali namreč vedeti, da zakon, ki ustanavlja ENEL, določa izrecno, da funkcija člana upravnega sveta ENEL ni v skladu s kakršnokoli drugo funkcijo v državni, poldr-žavni ali finančni državni ustanovi in celo s profesuro. S tem v zvezi so_ se vsi člani upravnega sveta ENEL odrekli drugim funkcijam, in tudi prof. Ippolito sam se je že odrekel, kolikor mi je znano, svojemu mestu na univerzi. Krivico bi delali tako prof. Ip-politu, kakor tudi upravnim svetnikom ENEL, če bi domnevali, da ne nameravajo spoštovati zakonu, kl. J® Iako strog glede neskladnosti, kakor ni bil še noben zakon v Italiji. Ko sem govoril v Cattolici, sem rejal, da je vprašanje imenovanja novega tajništva avtomatično, ker je matematično gotovo, da bo prof. Ippolito moral po-ostavko na svojo funkcijo pri CNEM, ker je rajši ostal član upravnega sveta ENEL». Jutri se sestane na zasedanje sicilska deželna skupščina, ki bo n orala izvoliti novo deželno vlado. ker je prejšnja vlada morala podati ostavko po zavrnitvi z»* konskega osnutka o začasni upravi. KD, PSI, PSDI in PRI so že pojasnile svoje stališče in potrdile formulo levega centra za sestavo nove vlade. Od 13. do 16. septembra bo tretji seminar KD, ki bo obravnaval temo: «Stranke in demokracija». Predvidevajo, da bo na seminarju spregovoril 'r,a koncu tudi politični tajnik KD Aldo Moro. Predstavnik državnega departmaja je s tem v zvezi izjavil: «Bonska vlada je bila obveščena, da se bodo o tej zadevi zace,a posvetovanja v svetu NATO v čim krajščnv častt Gotovo je tudi, da ne bo sprejeta nobena pobuda glede prevzeiha odgovornosti ZDA ali katerega koli zaveznika NATO, dokler se ne bodo o zadevi prej v celoti sporazumeli v okviru atlantskega zavezništva.» V Bonnu pa je v zvezi s podpisom vlada objavila izjavo, ki pravi: «I. Nemška zvezna vlada z zadovoljstvom odobrava smotre te pogodbe, ki morajo služiti preprečitvi nevarnosti radioaktivnih padavin, in torej ščititi blaginjo človeštva. Zvezna vlada upa, da je pogodba prvi korak na poti splošne in svetovne razorožitve in da bo okrepila težnje za odstranitev vzrokov političnih napetosti, ki zaskrbljajo narode predvsem pa nemški narod. Zaradi tega nemška zvezna vlada, ki kot edina svobodno izvoljena in zakonito ustanovljena via. da ima pravico govoriti v imenu vsega nemškega ljudstva, izraža željo nemškega ljudstva v celoti. To ljudstvo ima po 18 letih ločitve, ki je eden glavnih vzrokov mednarodne napetosti, pravico do združitve. 2. Zvežita vlada, ki ima dolžnost skrbeti za koristi nemškega ljudstva, izjavlja, da nemška zvezna republika s podpisom, z ratifikacijo in uveljavitvijo te pogodbe ne priznava nobenega ozemlja kot države in nobenega režima kot vlade, ki jih ne bi že priznavala. Nemška zvezna republika poudarja, da tudi odslej ne bo priznavala sovjetskega okupacijskega področja kot države in tam postavljenih služnosti kot vlade. Za zvezno vlado ne bo v zvezi s tem sporazumom navezan noben odnos v okviru pogodbe s sovjetskim okupacijskim področjem ali pa z organizmi, ki jih je Sovjetska zveza tu postavila. 3. Zvezna vlada ve, da glede teh načelnih koncepcij soglaša z ZDA in 7. vladami, s katerimi ima prijateljske odnose. Izkorišča to priložnost, da izrazi svoje priznanje zaradi podpore, ki jo je dobila od teh držav in teh vlad.» V ameriškem senatu se nadaljuje razprava o ratifikaciji moskovske pogodbe. Danes so načelniki glavnega štaba general Lemay (letalstvo), general Whgeler (vojska), general Shoup (mornariška pehota) in admiral MacDonald (mornarica) izjavili v zunanjepolitičnem odboru senata, da odobravajo moskovsko pogodbo in prav tako tudi izjave, ki jih je prejšnji teden podal pred tem odborom načelnik glavnih štabov general Taylor. General Lemay je dejal, da je pogodba absolutno negativna z vo. jaškega stališča, kar pa lahko nadomestijo politične koristi, če se sprejmejo nekateri zaščitni ukrepi, kakor je nadaljevanje podzemeljskih poskusov in možnost, da se v primeru nujnosti takoj obnovijo tudi ostali poskusi. «Vendar pa, je dodal, do sedaj ni nihče izjavil, da bodo ti ukrepi res sprejeti.» Zlatem je general Lemay ob- razložil nekatera svoja gledj.šča, in sicer? Malo verjetno’je, čeprav ni nemogoče, da bo pogodba menjala ravnotežje jedrskih sil, ki je' sedaj ugodno za ZDA. Lahko smo gotovi, da ameriški raketni sistem lahko vzdrži prvi nasprotnikov u-darec in ohrani svojo sposobnost povračilnega odgovora. Razvoj velikega sovjetskega poskusa z nad 50-megatonsko bombo lahko zaskrblja. Letalstvo je že leta 1954 zahtevalo to vrsto bomb, toda sedaj se je ministrstvo za obrambo dokončno orientiralo k manjšim bombam. Razen tega je treba ameriški program jedrskih poskusov v zadnjih letih kritizirat'. ker bi bilo potrebno večje število poskusov, bodisi podzemeljl skih kakor atmosferskih. Po mnenju Lemaya «si ni moč s tehničnega stališča zamisliti trenutka, ko se lahko ustavijo poskusi, spri. čo zahtev, ki jih postavljata raziskovanje in razvoj». Tudi general MacDonald je izrazil zaskrbljenost zaradi sovjetske 50-megatonske bombe, ki bi lahko prekinila komunikacije v okviru sistema podmornic «Polari»». Sindikati v Brazzavillu zahtevajo sojenje opata Zuluja BRAZZAVILLE. 19. — Sindikalni voditelji iz Brazzavilla so ža-htevalDod. novega'pre'dsednika Via. de Alfqnza Masemba Debota, naj bivšega‘predsednika republike opata Yoiilouja (Zuluja)'* * * * vin njegoye sodelavce postavijo' pred sodišče zaradi kfcrupcije in poneverbe, državnega, premoženja. , Kaljor' poročajo . iz LeopoldvRla, je baje (tjakaj pribežal predsednik poslanske:1 2 3 zbornice bivšega francoskega .Konga Marce! Ibalico. Opat Zulu je še vedno zaprt v taborišču «Zulu» pod zaščito francoskih in kongoških čet V tem taborišču sta tudi dva bivša ministra. Ostale ministre policija še išče. V svoji zahtevi, naj se Zulu postavi pred sodišče, poudarjajo sindikalni voditelji, da zahtevajo sojenje Zuluja bolj zaradi zlorabe in prisvajanja državnega denarja', kakor pa zaradi njegove namere, da bi uvedel enostranski režim na osnov! diktature lastne stranke. Zatrjujejo, da je opat Zulu med svojo triletno vladavino postal lastnik dveh največjih hotelov v Brazzavillu in da je kupil velika posestva ter hiše v Franciji in Svici. Včeraj so v Brazzavillu v prisotnosti članov nove vlade, predstavnikov političhih, in družbenih organizacij pokopali z državnimi častmi posmrtne dstartke štirih' Afričanov, ki so zgubili življenje-med spopadi s policijo in vojsko. Ubiti so sodelovali pri napadu na mestni zapor, s katerim se je' začela splošna stavka detavcev, ki je pripeljala do padca opata Zuluja. CADENABBIA, 19. -, Zahodno-permski kancler Adenauer je prišel danes v Cadenabbio, kjer bo ostal na počitnicah približno štiri tedne, 'MOSKVA, 19. — Podpredsednik zahodnonemškega Bpndestaga in voditelj liberalne stranke Thomas Dehler je prišel danes v Moskvo, kjer bo ostal dva tedna. TUNIS, 19. — Tunizijski predsednik • BUrgiba je sporočil, da se bodo- še zadnje francoske čete umaknile iz Tunizije v prihodnjih tednih. n, ii,,i,„, iimu,,, ii„, n, n,, ,,,,,,,,, ,„,, ,,,,„ Park solidarnosti v Skopju ♦ * :i • * ■ Do Lt. a v"ux ta so v vseh republikah zbrali sa pomoč Skopju nad sedem milijard dinarjev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. - Razširjeni izredni plenum CK mladine Makedonije je sprejel danes predlog mladinskih delovnih brigad, ki delajo pri obnovi Skopja; da se v Skopju zgradi park solidarnosti, v katerem bodo inózemski državniki, ki bodo obiskali Skopje, vsadili drevesa. Plenum je razpravljal o aktualnih nalogah mladine Makedonije po potresu v Skopju. Na plemenu je bilo mod drugim ugotovljeno, da je potres hudo poškodoval večino šo! Od triintridesetih osnovnih šol, Katere. je obiskovalo 36.000 otrok, so zn pouk sposobne samo tri šole, v katerih se lahko šola samo 1200 učencev. V predmestjih Skopja bodo začasno postavili montažne šole za 10.500 učencev, nekaj šol pa bodo začasno premestili v druge kraje Makedonije. Zveza mladine Makedonije bo skrbela za šolanje mladih ljudi, ki so po potresu ostali brez staršev.- Po nepopolnih podatkih republi-, ških odborov za pomoč Skopju je bilo do 15. avgusta zbranih za pomoč skopskemu prebivalstvu 7 milijard 311 milijoiiov dinarjev. Največ so do sedaj zbrali na Hrvaškem: 1,4 milijarde. V Srbiji so zbrali 994 milijonov, v Sloveniji 907 milijonov, v Bosni in Hercegovini 612 milijonov, v Črni gori 85 milijonov. Komisija za identifikacijo je danes identificirala še 17 oseb fei so zgubile življenje ob potresu’ tako da je število identificiranih in neidentificiranih umrlih oseb v Skopju 1063. Znani argentinski arhitekt in urbanist Julio Rodriguez je obiskal danes jugoslovansko veleposlaništvo v Parizu in izrazil željo, da odpotuje v Skopje in sodeluje z drugimi strokovnjaki, ki so se prostovoljno javili, da delajo pri rekonstrukciji glavnega mesta Makedonije. B. B. TOULOUSE,, 19. — Neznanec je odvrgel ročno bombo proti neki kavarni, ki jo obiskujejo Aliirci. Trije 'Alžirci so bili hudo ranjeni. Policija trdi, da gre za posledico nesoglasij med pristaši in nasprotniki Ben Bele. , V središču mednarodne pozornosti je danes obisk — čeprav privaten — predsednika sovejtske vlade Hruščova v Beogradu, posebno še, ker prihaja Hruščov v jugoslovansko prestolnico v trenutku, ko se je mednarodno o-zračje mnogo izboljšalo in ko se odpirajo nove perspektive za nadaljnje popuščanje napetosti'-in za mednarodno sodelovanje, za 'katero se tako Hruščov kakor maršal Tito odločno zavzemata. Oba voditelja bosta izkoristila priložnost, da prerešetata vsa najvažnejša 'mednarodna vprašanja in med temi tudi spor, ki so ga vnesli kitajski voditelji v mednarodno delavsko gibanje. Kakor je bilo napovedano, so predstavniki zahodnonemški' vlade včeraj podpisali v treh prestolnicah moskovsko pogodbo o delni prekinitvi jedrskih poskusov. Pri tem je bonska vlada objavila izjavo, v kateri ponavlja svoje samovoljne trditve, da je ona edi-na zakonita predstavnica vsega nemškega naroda in da podpis ne pomeni priznanje vzhodnonemške vlade. Resno opozorilo bonski vladi pa je včeraj Izrekel demokratski senator Morse, ki je v senatu poudaril, da «če je nemška združitev praktičen smoter in ne pobožna želja», je treba upoštevati pogajanja med zahodnimi državami, SZ in Vzhodno Nemčijo. Senator dodaja, da se motijo tisti v Bonnu, ki mislijo, da «bo ameriško ljudstvo še dolgo časa postavljalo vprašanje nepriznavanja Vzhodne Nemčije pred perspektive zmanjšanja napetosti med nami in Sovjetsko zvezo». V Južnem Vietnamu nadaljujejo budisti protestno akcijo proti Diemovemu režimu. V Brazzavillu, v bivšem francoskem Kongu, pa zahtevajo sindikati, naj se bivši predsednik opat Zulu postavi pred sodišče zaradi prilastitve državnega denarja in zaradi korupcije. V ospredje prihaja Dam Goldwater V Združenih državah Amerike »e je začela široko zasnovana bitka, in to ne samo za prihodnost predsednika Kennedyja, marveč tudi za usodo miroljubne koeksistence v svetu. Razprava o ratifikaciji sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov bo hkrati uvod v predsedniško kampanjo. Ze v tem začetnem merjenju sil se je predsednik Kennedy znašel iz oči v oci z zastavonošo skrajne desnice, s senatorjem Barry-jem Goldwaterjem, ki ima v rokah najboljše adute za to, da postane prihodnje leto predsedniški kandidat republikanske stranke. Razprava o ratifikaciji moskovskega sporazuma je prvi šok, ki naznanja velike boje v prihodnjih mesecih. Pred kratkim, ko je bilo prvikrat načelno govora o u-stavitvi atomskih poskusov, je bilo stanje v senatu tako, da bi predsedniku Kennedyju manjkalo kakih deset glasov za večino, ki je v senatu potrebna za ratifikacijo. Odkar pa so vojaški šefi dali na znanje, da se strinjajo moskovskim sporazumom, pa ima predsednik Kennedy več šans v tem zgodovinskem glasovanju. Vendar pa je že jasno, da bo Goldvvater ta sporazum izrabil kot odskočno desko za svojo predvolilno kampanjo. Ze nekaj časa bije ta senator iz Arizone plat zvona in obtožuje vlado, da se je pokazala slabotno v odnosih z Rusi. «Velika napaka vlade je v tem, da odklanja tveganje», pravi Goldvvater. «Ne trdim, da bi morali sprožiti svetovno vojno, ni pa nobenega razioga za to, da se najbolj močna država na svetu obnaša tako, kot da bi bila najbolj slaba.» Večkrat se je zelo kategorično izrekel proti prenehanju atomskih poskusov, ker bi to po njegovem oslabilo vojaško moč ZDA. Goldwater je zablestel na ameriškem političnem nebu šele maja, Prej je imel v ameriški politiki samo postransko vlogo kot šef republikanske desnice. Četrtega maja pa je Goldwater postal favorit republikanske stranke. Tega dne se je namreč njegov glavni tekmec, republikanski guverner države New York Nelson Rockefeller vdrugič oženil z mlado Margarette «Happy» Murphy, ki se je ločila od moža. Republikanski volivci so reagirali porazno na to ženitev. Sprijaznili so se z njegovo ločitvijo od prve žene, hlso pa sprejeli njegove druge poroke. Nezadovoljstvo pa je preraslo v pravo histerijo, ko se je razvedelo, da je Rockefellerjeva nova soproga prepustila vzgojo štirih otrok iz prvega zakona svojemu ločenemu možu. Zenske po vsej Ameriki, posebno tiste med 40 in 50 leti, so začele javno in množično obsojati Rockefellerjevo ravnanje. Predsednika republikanske ženske organizacije za državo Illinois Phi-lis Shartly je izjavila: Razočarane smo nad Rockefellerjem; človek, ki je razdrl dvoje družinskih ognjišč, ne zasluži u-radne funkcije.» Ankete só potrdile, da je popularnost guvernerja države New York strahovito padla. V nekaj tednih je njegova popularnost padla s 43 odstotkov na 30 odstotkov. Kot kandidat za predsedniškega kandidata ga je zamenjal Goldwater. Ce bi šlo samo za družinske zadeve, bi Rockefeller še lahko u-pal. da popravi nastalo škodo. Toda kandidaturi Goldwaterja govore v prid tudi nekateri politični *■ tm o m enti. Vedno več volilnih strategov je pr(epričahih, da je Goldwater najbolj pnpjeren človek, ki se lahko nadeja na uspeh v boju s Ken-nedyjem. Prepričani so, da bo lahko zaradi svojega dvoumnega stališča do črnskega vprašanja la^iko izpeljal Kennedyju tradicionalno demokratske države Juga m da bo tako dobil zmago na volitvah. Medtem ko se je Rockefeller nedvoumno izrekel za integracijo črncev, je zavzel Goldwater stališče, Jci je istovetno s stališči belega Juga. Seveda je priznal, da tndi on. ne bi bil miren, če bi bil črne barve, obsodil pa je vsako vmešavanje zveznih oblasti v sedanjo krizo ras. Po njegovem je integracija na Jugu šele drugotnega pomena. Glavno vprašanje so prerogative zveznih držav. «Sem iz Arizone in se zavedam, dg nimam prav nobene pravice vsiljevati svojih pogledov prebivalcem z Juga.» Tako stališče mu je priborilo na Jugu veliko popularnost. Se pred dvajsetimi leti je bila stranka, ki jo je ustanovil Lincoln, dobesedno odsotna na jugu države. V zadnjih nekaj letih pa so republikanci poželi na Jugu ve like uspehe. Odkar je postal črnski problem na Jugu neposredno aktualen, bi gledal Jug s simpatijami ra kandidata, kakršen bi bil Goldwatjr. Goldwaterjevi pristaši menijo, da se ninrta smisla brigati za črnske glasove, kajti 90 odst. teh glasov je že naprej oddanih Kennedyju. Zavedajo se tudi, da njihov f«.vorit ne more računati na poseben uspeh v industrijskih središčih severovzhodnega dela države, kjer so prav gotovo sovraž- no razpoloženi njegovim konservativnim pogledom. Vsi njihovi upi in nade so torej usmerjeni na srednji del ZDA in na Jug. Ta premik v korist Goldwaterja odkriva tudi odkrit upor v republikanski stranki sami, v kateri velika večina članov deli konservativna gledišča, ki jih zagovarja Goldwater. Velika večina republikanskih volivcev je bila vedno zelo konservativna. Toda to večino je že trideset let vodila veliko bolj liberalna manjšina iz vzhodnih držav, ki je imela na razpolago ogromna sredstva in je zato lahko vsilila tudi svojega predsedniškega kandidata. Leta 1936 je na volitvah v ZDA zadnjič nastopil kandidat republikanske desnice. Alfred Lan-don je takrat vodil močno kampanjo proti «socialistični» politiki predsednika Roosevelta. Doživel je strahovit poraz. Odtlej si je pokojni senator Taft zaman prizadeval, da bi dobil investituro z desničarskim programom. Konservativci so prepričani, da s0 z Goldwaterjem dobili moža, ki se mu bo posrečilo priboriti uradno kandidaturo stranke na konvenciji republikanske stranke, ki bo prihodnjega julija v San Franciscu. Zaradi zagorele polti in osivelih las je zelo fotogeničen, kar je v ameriški predvolilni kampanji izredno važno. Star je 54 let in je rezervni general letalstva. Je radio-amater in ima svoj oddajnik. V parku njegove vile se avtomatično, s pomočjo elektronskih fotocelic, vsak dan ob sončnem vzhodu izobesi ameriška zastava, ob vzglavju njegove postelje pa mu poseben zvočnik reproducira šum vodometa, ki žubori v parku. Njegova priljubljena ideja je izenačiti davčna bremena za vse davkoplačevalce, ne glede na njihove dohodke. Njegove politične ideje sodijo v svet morečih sanj. Predlagal je, naj bi proti osvobodilnemu gibanju v Vietnamu uporabili atomsko bombo in pa, naj bi prekinili diplomatske odnose z ZSSR. «Sem proti sodelovanju s tistimi ljudmi, ki so danes v Rusiji na oblasti,» je izjavil. «Z njimi so podpisali 52 pogodb in od teh so jih 50 že prekršili.» «Ne verjamem v njihovo poštenost. Prepričan sem, da hočejo zavzeti ves svet in ne vidim nobene- prednosti v tem, če sedem z njimj. za isto, mizo. Zahod vedno izgublja, kadarkoli gre na kakšno konferenco na najvišji ravni.» «Mi, ki smo največji idioti v zahodnem svetu, še nismo uspeli spoznati, da nas hočejo Rusi uničiti. Ne samo, da nas hočejo podjarmiti, marveč si prizadevajo uničiti tudi svet, da bodo potem zgradili hovega po svoji podobi. Proti takemu nasprotniku bi bilo treba uporabiti enako orožje» «Lahko vam jamčim, da je povprečni Američan že sit pogajanj z Rusi. Noče več popuščati Rusom Prepričan sem, da bi dobil podporo vseh Američanov, če bi jutri hotel napasti Kubo in pregnati komuniste.» Celo republikanci priznavajo, da njegove razumske možnosti niso najbolj briljantne. Njegovo poenostavljanje kompleksnih problemov spravi v jezo slehernega razgledanega republikanca. V Wa-shingtonu pravijo: Goldwater ni še nikoli pomislil na posledice, ki bi jih imeli njegovi predlogi, če bi jih uresničili. Toda v oznanjevanju svojih nenavadnih teorij in stališč ni osamljen. Obdajajo ga senatorji z enakimi ali podobnimi idejami. «Newsweek» jih nekaj tednov sem imenuje «kitajsko krilo republikanske strank?». • Bilo bi zmotno podcenjevati te «Kitajce», ki uživajo podporo nekaterih vojaških voditeljev in nekaterih znanstvenikov ter se skupaj z njimi upirajo politiki koeksistence. Pred nekaj tedni je bila smešna že sama bežna misel na to, da bi utegnil biti Goldwater predsedniški kandidat. In vendar je proti pričakovanjem pustil Rockefellerja za seboj. Zaostrovanje črnske krize in težave, na katere bi utegnil naleteti Kennedy v svoji politiki koeksistence, bodo njegov vpliv in njegove uspehe samo še povečali. Za sedaj še ni mogoče resno .• rriti« 0 tem, da bi utegnil Goldwater resnično ogrožati Ken-nedyjeve pozifcije na predsedniških volitvah jeseni prihodnjega leta. Res je sicer, da je velika večina Američanov konservativna in da je v določenem smislu naklonjena idejam, kakršne zagovarja senator Goldwater, res pa je tudi, da povprečen A-meričan sovraži vsak ekstremizem in da zato odda svoj glas kandidatu centra, ko se enkrat znajde v volilni kabini. Uradna kandidatura Goldwaterja, pa lahko spremeni to, doslej ustaljeno stanje, tako, da kristalizira opozicijo okrog «kitajskega» krila. V vsakem primeru bo Kennedy izpostavljen pritisku, ki se utegne odražati tudi na njegovi politiki. Medtem ko je moskovski sporazum odprl svetal žarek upanja, je pojava senatorja Barryja Gold-waierjn vrgla na mednarodno sceno grozečo senco. («L’Express») L. m . * , ■> V «Turističnem vestniku» (št. avgust - september) se nam zdi zlasti opozorila vreden članek ing. arh. Braca Mušiča «Krajina, arhitektura, turizem». * * LONDON, 19. — Včeraj zvečer se je v Edinburgu pričel mednarodni festival gledališča in glasbe. Trajal bo dva tedna, udeležujejo pa se ga desetine gledaliških skupin, orkestrov ter folklornih ansamblov z vsega sveta. * * « RIM, 19. — Začetnik «ttotsta» Chubby Checker je iz Stockholma z letalom prispel v Rim. Odšel bo v Taormino, kjer bo 25. t.m. predstavljal ZDA na mednarodnem festivalu popevke. Na tem festivalu bodo nastopili glavni predstavniki lahke glasbe iz 12 držav. * # •!■ Guido Antoni ima svoja dela na razstavi od 15. avgusta do 15. septembra v hotelu Saturnia v Gradežu. * * * Inokentij Smoklunovski iz Leningrada bo Hamlet v novem filmu, ki ga po Shakespearovem delu režira Grigorij Kozincev. Kreacija Smoktunovske-ga bo baje nekaj izrednega. * # # ZDA in SZ si bodo v jeseni izmenjale razstavi, posvečeni grafični umetnosti. Sovjetska razstava bo konec septembra v Milwaukkeju, nato v New Y»r-ku in Filadelfiji, ameriška pa v Leningradu, Erevanu in v Alma Ati. Vreme včeraj: najvijja temperatura 24,7, naj-hižja 17,6, ob 19/url 22,8, zračni tlak 1011,8 rahlo narašča, veter 11 km na uro jugovzhod-|nik, vlaga 47-odstotna,ipnebo 1/10 po-oblafeno, morje rahlh vzvalo^ano» tempe ra tp ra morja 24,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 20. avgusta Samuel Sonce vzide ob 5.09 in zatone ob 19.06. Dolžina dneva 13.57. Luna vzide ob 6.04 in zatone ob 20.02, Jutri, SREDA, 21. avgusta Ivana ODLOČEN PROTEST NOVE DELAVSKE ZB0RNICE-CG1L Danes razpravlja o kruhu pokrajinski odbor za cene Zaradi raznih nepravilnosti prijavljene štiri pekarne ■ Do sedaj prodaja večina pekov kruh po višjih neupravičenih cenah Banes ob 11. uri se sestane na prefekturi pokrajinski odbor za cene, ki bo obravnaval vprašanje povišanja cene kruha. Odboru bo predsedoval podprefekt dr. Pasino. Odbor bo še posebno posvetil pozornost raznim vrstam kruha, ki gredo najbolj v prodajo v zvezi z nedavnimi ugotovitvami nadzornih organov. Zvedelo se je, da so mestni redarji prijavili sodnim oblastem lastnike pekarn Albino Bratuž por. Grilanc, ki ima pekarno v Istrski ulici štev. 1 in Romea Cancianija, ki ima prodajalno kruha v Ulici Costalunga 324, ker sta izdelala in prodajala potrošnikom krur. navadne vrste v izdelavi, ki ne ustreza predpisom člena 1 prefekturnega dekreta od 2. maja 1862. Dva druga lastnika pekarn sta bila prijavljena sodnim oblastem, ker nista označila cene in vrsto kruha, ki sta ga prodajala. V zvezi s povišanjem cene kruha nam je Nova delavska zbornica poslala komunike, v katerem je rečeno: Tajništvo Nove delavske zbornice protestira proti povišanju cene kruha, ki ga je združenje pekov vsililo tržaškim potrošnikom. Enotna delavska organizacija zahteva od pristojnih oblasti, naj z največjo odločnostjo nastopijo proti temu povišanju in naj se cene nor malizirajo. Ni mogoče verjeti, da jč prišlo do povišanja cen na samovoljno pobudo kakega posameznega peka. Sočasno povišanje v raznih prodajalnah in enakost povišanja zanikujeta tako možnost. Znano pa je, da so nekateri peki izjavili, da «o dobili navodilo, naj povišajo ceno kruha. Nova delavska zbornica odločno zanika namenoma razširjene gluso-ve, češ da je bilo povišanje cene kruha nujno, da se lahko zadosti zahtevam delavcev po povišanju plač. Resnično pa je, da se združenje pekov že več kot leto dni upira skleniti pokrajinski podol-nilni sporazum na osnovi vsedržavnega sporazuma o delovni pogodbi pekovskih delavcev, s čimer so delavci zelo oškodovani. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da tržaški peki dobivajo krušno moko po ugodnih cenah. Zato ni mogoče na noben način opravičiti opvišanja cene kruha, razen da se hočejo postaviti pristojne oblasti in potrošnike pred izvršeno dejstvo, kar je treba z vso odločnostjo zavrniti, da se preprečijo posledice povišanja na račun potrošnikov. Kot torej vidimo, nadzorni orga. ni doslej še niso s nobeno prijavo nastopili proti lastnikom pekarn, ki so povišali ceno kruha. V nedeljo smo poročali, da je prefektura sprejela odločne ukrepe, da se normalizirajo cene kruha in da se v vseh pekarnah prodaja kruh po cenah, ki so veljale pred povišanjem. Do sedaj pa so bili vsi prefekturni ukrepi zaman. Peki nadaljujejo s prodajo kruha Po zvišanih cenah. Nekateri peki, ki do sobote še niso povišali cene, so to storili v nedeljo. To pomeni, da je nekdo na te peke «pritisnil» prav v dnevu, ko je prefektura napovedala «boj» proti povišanju cen, kot v zasmeh nadzornim oblastem. Mirko Obad «1**1111 ......I Skromnega in tihega Mirka Obada ni v tč. Po dolgotrajni, zavratni bolezni, ki ga je prikle-bila na bolniško posteljo in mu Postopoma uničevala zdravje in življenjske moči, ga je kruta s.btrt iztrgala objemu žalujoče družine v najlepši dobi življenja. Vest o njegovi smrti je globoko presunila vse, ki so Mirka poznali kot zavednega Slovenca, skromnega in požrtvovalnega de-lovca in vsepovsod pričujočega človeka, vedno pripravljenega, da nudi roko v pomoč, kjer je bila Pojvččja potreba. Mirko se je rodil v Saležu 28. juliju 1909' kot sin zavednih slovenskih kmečkih staršev. Ze v mladih letih je Okusil trudapolno. kmečko delo, a veselilo ga je uče-nie in po opravljeni osnovni šoli v Zgoniku' je odšel' na gimnazijo v St. Vidu pri Ljubljani. Študije Ie nato nadaljeval v Ptuju in končno je v Mariboru opravil maturo. Vpisal se je nato na ju-fidično fakulteto ljubljanske uni-verze, toda leto kasneje je prišel v Trst, ker je moral odslužiti vojaški rok. Po dveh letih se je Vrnil iz Palerma in je hotel nadaljevati študije v Trstu, toda Mirka niso hoteli sprejeti na tržaško univerzo. Poskusil je tudi h Milanu, tudi tam ga niso hoteli spre ji ti. Bila so to leta, ko je fašistična policija , že močno stiskala spoje zadrge in Mirko, Vedno delaven in požrtvovalen, je *ptcl dokončati svoje študije. Poskusil je uiti v Jugoslavijo, beg Pa mu ni uspel. Prijeli so ga in obsodili na dve leti pregnanstva. ^ri mesece je presedel v zaporu, Potem pa so ga konfinirali v Moliterno. Tam se je skušal vpisati v neapeljsko univerzo, ponovno Pa so ga zavrnili, ker je bil Slovenec in seveda «sumljiv eie-Pienti). : Po prestani kazni se je Mirko Vrnil v Trsi, kjer je ostal malo casa. Prekoračil je mejo in srečno prišel v Ljubljano. Kot zaveden sin slovenskega naroda se 4e Mirko vključi' v izseljensko društvo in v «Klub primorskih v -ademikov», ki mu je nekaj ča-*a tudi predsedoval, ter istočasno študiral na ljubljanski univerzi. Diplomiral je leta 1937. Iz Ljubljane se je potem p re-telil v Zagreb k stricu, nekaj-fr“t je bil tudi v Mariboru pri teti. Vojno je preživel v Zagre-°u> kjer je delal. Leta 1939 ga je fbiskal brat J inko in tedaj mu fi tv; I j z Mirko povedal, da se je vklju-‘ čil v partijo. Med vojno se je Mirko posvetil ilegalnemu delu in je oskrboval partizanske edinice, ki so sc borile za svobodo. Bil je eden izmed članov dolge verige obveščevalcev ter je pomagal ljudem v partizane. Tako je Mirko preživel dolga štiri leta vojne. V zadnjem mesecu pa so ga zaradi ilegalnega delovanja prijeli ustaši in je bil med tistimi, ki bi n.orali na vislice, vendar mu je uspelo zbežati. Po vojni se je Mirko vrnil v svoj rodni kraj. Po dolgih letih trpljenja in preganjanja je lahko spet svobodno zadihal na svoji kraški zemlji. Poln izkušenj iz bridkih časov se je z vso življenjsko silo in z vnemo vrgel na delo za obnovo in ponovni razcvet slovenskih ustanov, društev in šol, ki so jih fašisti zverinsko uničili in požgali. Z družino se je Mirko za stalno preselil v Trst, kjer je najprej delal za FNOO, nato pri socialnem skrbstvu. Priskočil je na pornič povsod, kjer je bilo potrebno in v teh letih je bil neutruden kulturni in politični delavec. Ose: let, in sicer od 1949 do 1957, je vsestransko prispeval za dobrobit zgon iške občine, najprej kot svetovalec, izvoljen na listi Ljudske fronte, at kot župan. V zadnjem času je bil Mirko v raznih nadzornih odborih slovenskih kulturno-gospodarških u-stanov, tajnik pri Slovenskem gospodarskem združenju, predsednik prosvetnega društva «Ivan Cankar» in upravnik družbe «Dom». Dolgo se je Mirkova kmečka narava upirala zavratni bolezni. Dokler je mogel, je delal in se žrtvoval. Močna volja mu je pomagala, da je do zadnjega možnega trenutka izvrševal svojo dolžnost, delal je, dokler so mu telesne moči dovoljevale. Potem se je zatekel v Zagreb, v mesto, kjer je dolgo let živel in kjer si je ustvaril družino. Toda Mirku bolezen ni prizanesla, postopoma mu je izpila življenje, ki ga je posvetil delu in ga žrtvoval za slovenski narod. Izdihnil je včeraj v kliniki na Rebru v Zagrebu. Mirka Obadu bodo prepeljali v Trst in ga pokopali na domačem pokopališču v Zgoniku. Hotel je počivati v svojem rojstnem kraju. Naj mu bo lahka domača zemljaj Sedaj pa nastaja tudi vprašanje, kaj lahko stori nadzorna oblast v tem pogledu; kakšne ukrepe lahko podvzame protj ljudem, ki so povišale ceno kruha. Obstajajo sicer zakonski predpisi, ki pooblaščajo prefekture, da nastopijo proti mot. njam, ki se pojavljajo na trgu. Primer samovoljnega povišanja cene kruha, ne da bi lastniki pekarn kogar koli prej obvestili o svoji nameri, bi bil lahko tipičen primer «motnje na trgu». Zaradi tega bi lahko prefektura uveljavila omenjeni zakon. V resnici pa vsi dosedanji pozivi prefekture, njene intervencije pri združenju pekov, nadzorstvo redarjev in policije, ki so posredovali že v neštetih prodajalnah niso rodili do včeraj nobenega uspeha. Peki nadaljujejo s prodajo kruha po povišanih cenah in potrošniki ga morajo plačati tako, kot zahtevajo peki. To stanje je v resnici absurdno. Hkrati pa predstavlja veliko nevarnost, da se lahko razširi na druga področja trgovine, če posegi nadzornih oblasti ne bodo ničesar zalegli. Sicer pa se nekateri peki izgovarjajo, češ, zakaj bi bili prav oni tisti, ki bi morali imeti dovoljenje od prefekture za povišanje cene tistim vrstam kruha, ki ne spadajo v tako imenovano «konvencijo», če na primer mesarji lahko povišajo ceno mesa, kadar se jim ljubi. In prav v tem. tiči celotno vprašanje cen na drobno. Pretekli mesec so mesarji povišali ceno govedine in teletine, ne da bi se povišala cena mesa na debelo. Na to povišanje ni nihče reagiral, čeprav bi bila dolžnost prefekture, da bi se tudi za ta povišanja zanimala in jih preprečila. Kot to. rej vidimo, se je zelo težko izmotati iz tega začaranega kroga cen na drobno. Sicer pa menimo, da bj za nadzorno oblast ne smele obstajati težave, kadar gre za uveljavitev ukrepov proti povišanju cen zlastj kruha, ker je bilo že neštetokrat povedano, da tržaški peki dobivajo krušno moko po politični ceni, se pravi po ceni, ki je nižja od cene v drugih italijanskih pokrajinah. Zato bi se morali tudi strogo držati prefekturnih predpisov o cenah na drobno, saj ugodnost o politični ceni moke ni malenkosten in jim že vnaprej zagotavlja določen dobiček. Obletnica podpisa Videmskega sporazuma V OSMIH LETIH 51.776.774 PREHODOV MEJE Osem let je minilo, ko so v Vidmu predstavniki Italije in Jugoslavije podpisali sporazum o osebnem obmejnem prometu, ki je v javnosti znan z nazivom «Videmski sporazum». Dosežene rezultate tega sporazuma najbolje izražajo hladne številke: V osmih letih je bilo doseženih 51.776.774 prehodov meje in to po podatkih, ki jih je zbrala italijanska delegacija mešane komisije, ki se ukvarja z izvajanjem sporazuma. Samo na tržaškem področju je bilo zabeleženih 38.647.548 prehodov. V zadnjem letu so italijanske oblasti izdale 127.075, jugoslovanske pa 84.274 propustnic. Knjiga o SET Na pooudo založniškega podjetja ESI (Editrice sindacale italiana) je v teh dneh izšla knjiga «Mercato comune europeo e movimento operaio» (Skupno evropsko tržišče in delavsko gibanje), ki jo je napisal dr. Grano, ki dela pri gospodarskem odseku CGIL. V tem svojem zanimivem delu dr. Grano najprej oriše potek petletnega delovanja SET ter njegove bodoče programe. Nato pa analizira nexattre pian gospodarskega razvoja prizadetih držav v odnosu do delavskega gibanja ter medsebojne odnose med državami SET in drugimi gospodarskimi skupnostmi. Avtor zaključuje svoje delo s politično in sindikalno oceno tega gospodarskega pojava ter odnosa italijanskega delavskega razreda do njega. Knjiga stane 1.000 lir ter se lahko naroči (tudi po telefonu) na tajništvu Nove delavske zbornice v Ul. Pondares 8 — tel. št. 50431. Umetni ognji šele včeraj V nedeljo zvečer se je mnogo Tržačanov in drugih radovednežev zbralo ob nabrežju, da bi gledali umetne ognje. Raket pa niso izstrelili, saj je bilo morje razburkano in je grozilo, da preplavi smodnik, kasneje pa do zununjega branika ni bilo mogoče pristati s čolnom. Zato je bila izstrelitev včeraj zvečer in je lepo uspela. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi DANES, 20. Avgusta ob 21. uri v Avditoriju v Ulici Teatro Romano KONCERT MOŠKEGA KOMORNEGA ZBORA IZ CELJA pod vodstvom dirigenta prof. EGONA KUNEJA Zbor bo na poti skozi Trst na mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Arezzu. CISTI DOBIČEK JE NAMENJEN ŽRTVAM POTRESA V SKOPJU Vstopnice po 300 in 200 lir so v prodaji v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričektom pri bla gajni dvorane. Danes v Avditoriju nastopi pevski zbor iz Celja Na poti fto mednarodno teki vanje, pe kjer bo danes mu o .SiWzbWwv _ JP___ šfei zbor Celje pod vodstvom prof. Egona Kuneja bo drevi imel koncert v Avditoriju. Res jr/ dar avi pust ni pravi čas za prirejanje koncertov, toda spričo dejstva, da je prav tak koncert, ki >ga'ji lansko leto priredila Slovenska pr, o priredila Slovenska p ra- Llongollenu v Angli, aeezu, vsestyanskp'. us/ie,!,t J4(j zbori južnih svetna mislima motnega moškega -zbora Celjp pritegnil ,.»» Auditori j I LÀe'WJit bltfkje kvalitetnega zborovskega petja. Obeta se namreč pravi glasbeno-umetniški užitek. Ze samo dejstvo,' da jc Kulturno-prosvetni svet Jugoslavije določil Komorni zbor iz, .............................niinmnnn.m..ininnni.......nninnin.llinnnmniillll.ini. NEUSTREZEN SPOMENIK PRI SV. ANI Zakaj se sramujejo napisali: «Tu leže partizani in talci» Iz napisa se lahko razume tudi, da gre za žrtve bombnih napadov - Napis je izključno v italijanščini padlih partizanov in talcev se vr-1 omenjeni cesti. V avtu so bili postijo imena italijanskih in slo-1 leg nje: hčerka Renata, sin Paolo Na pokopališču pri Sv. Ani je občinska uprava po dolgih zahtevah in protestih uredila grobnico za pokopane partizane in talce na polju XX. Na grobnico je občinska uprava postavila skromen spomenik, katerega del vidimo na sliki. Drugi del je po obliki e-nak, samo da je na mestu križa še ena plošča, na kateri so vklesana imena partizanskih borcev in talcev. Razen tega, pa drugi del nima nobenega napisa. Ko smo si ogledali spomenik, se nam je res zdel nekoliko preskromen za tolikšno število žrtev. Toda spomenik je postavila občinska uprava, ki je toliko časa zavlačevala, da se je sploh odločila, da uredi grobnico in da postavi spomenik. V grobnici so posmrtni ostanki padlih partizanov in talcev, ki so jih med vojno umorili nacisti v Ulici Ghega, na Opčinah in na Proseku. V grobnici so torej pokopani partizanski borci, borci proti nacifašizmu, borci osvobodilne borbe, borci za svobodo. Iz napisa pa, ki ga je postavila občinska uprava na spomeniku v italijanščini «Alle vittime della guerra 1940-1945», pa si lahko vsakdo, ki prvič vidi ta spomenik, misli, da so to žrtve bombnih napadov na mesto ali kaj podobnega. Nikoli pa ne bo pomislil, da so to padli partizanski borci, antifašisti, ki so jih nacisti pobrali v zanorih in Jih umorili kot talce. V dolgem seznamu venskih žrtev, ki so se skupno borili proti nacifašistom. Zato bi se spodobilo, da bi občinska uprava postavila na spomenik takšen napis, ki bo iz njega jasno razvidno, kdo so bili pravzaprav ti padli borci in talci, zakaj in proti komu so se borili. Hkrati pa mora biti ta napis tudi v slovenščini in ne samo v italijanščini, saj so se partizanski borci in talci borili tudi za enakopravnost Slovencev v Italiji. Zato bi morali občinski upravitelji vsaj na njihovem grobu spoštovati to enakopravnost. Avtocisterna treščila v ustavljeni «fiat 600» Včeraj zjutraj ob 10.40 so prepeljali v splošno bolnišnico štiri osebe, ki so se ponesrečile na trbiški cesti v bližini Križa. Renata Lugna-ni 11-letna dijakinja iz Konkonel-ske ulice na Opčinah se je pri prometni nezgodi zelo hudo poškodovala, saj so jo zaradi večje rane na zatilniku sprejeli na 1. kirurški oddelek s pridržano prognozo. Do nesreče je prišlo malo prej. 34-letna Ida Gailadini por. Lugna-ni je povedala preiskovalnim oblastem v bolnišnici, da se je okoli 10. ure peljala z avtom Fiat 600 po ALLE VHI1ME DEU. A GUHtRA 1940-194$ ;f .■> ■■ . », in njena tašča Irene Camerini por. Lugnani. V bližini odcepa je Galla-dinijeva ustavila avto, ker je nameravala zaviti v Križ. Po nesreči se je tik za njenim avtom peljala av-tocisterna s prikolico DAF 2000 K 165-215 A, ki jo je upravljal avstrijski državljan Otto Pirker iz St. Weita. šoferju težkega tovornjaka se ni posrečilo, da bi pravočasno zavrl svoje vozilo ter je trčil od zadaj v Fiat 600. Razen Renate so se pri nezgodi laže poškodovali tudi ostali potniki. Camerinijeva bo o-zdravela v 10 dneh, Paolo v 15, a Galladinijeva v 4 dneh. boto Drzna tatvina Drzni tatovi so ponoči med so-in nedeljo ukradli nemškemu šoferju Franzu Sreubergerju iz Steppacha 30.000 lir, 1000 šilingov ter vse dokumente tovornika, s katerim je prišel v Trst. Sreuberger je prišel v naše mesto v soboto zvečer in ker ni mogel več iztovoriti blaga, ki ga je pripeljal, je zapeljal težko vozilo s prikolico' na parkirno mesto za avtobusno postajo. Ker se mu ni zdelo varno, da bi zapustil tovornik in blago, je sklenil, da bo s svojim pomočnikom prebil noč' v zasilnih posteljah v vozilu. Da bi lahko dihala, sta Nemca pustila okni na vratih priprti. Prav to okoliščino je nekdo opazil ter segel z roko v notranjost kabine, od koder je izvlekel torbo z denarjem in dokumenti. Nesrečno prečkanje ceste Včeraj ob 16,15 je 67-letni Vittorio Priester iz Istrske ulice 48 prečkal prehod za pešce v bližini kina Marconi pri Sv, Jakobu. V tistem trenutku je privozil mimo z avtom Fiat 500 «belvedere» TS 18061 39-let-ni Stellio Buccer iz Ulice Rapicio 5, ki je bil namenjen v središče mesta. šofer je sicer zaviral avto kakih pet metrov, toda kljub temu je s strani trčil v že priletnejšega moškega ter ga odvrgel nekaj metrov naprej. Ponesrečenca so kmalu potem naložili na neki zasebni avto ter ga odpeljali v splošno bolnišnico. Na kraj nesreče je prišel tudi avto RK, katerega uslužbenci so grajali odgovorne osebe, ki so poskrbele za takojšnji prevoz v bolnišnico, češ da obstaja nevarnost, da neprimerna pomoč utegne bolj škoditi kot koristiti ponesrečencu. da zastopa Jugoslavijo v «t kjer je brez dvoma ostra tolcttreiica zborov raznih naro-" je jamstvo za uspeli koncert. zasko* občinstvo že pozna Komorni moški zbor Celje, ker je že gostoval .pri nas., itfgviiji vqdno večjih uspehov je zbor komisija za zveze s tujino Šolske vesti Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1963. Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo 25. avgusta 1963 izlet v Rakov Škocjan. Logatec, Predjamski grad in Postojno. Vpisovanje in pojasnila na sedežu v via di Ser-vola 124-1. vsak dan razen ob sobotah In nedeljah od 20.30 do 2,1.30. Prosvetno društvo Andrej Cok t Opčin priredi dne 25. 8. enodnevni izlet na Vršič. Na povratku sl bodo izletniki ogledali znameniti botanični vrt In Mlinarico v Trenti, Vpisovanje vsak dan v trgovini Dra-šček. SPDT priredi 1. septembra izlet z avtobusom v Trento z vzponom na Prehodavce In Vršac s pogledom na zgornja Triglavska Jezera. Vol-sovanje v uradnih urah v Ul. Gep-Pa 9. Pevski zbor iz Velikega Repna priredi dne 8. septembra 1963 izlet v Crikvenico. Vpisovanje od 20. do 23. avgusta od 18. do 21. ure v Velikem Repnu štev. 54. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. in 19. avgusta se je v Trstu rodilo 25 otrok, umrlo pa je 11 oseb. Umrli so: 58-letni Antonio Stepan-cich, 50-letnl Giuseppe Lovrecich, 87-letna Giovanna Metlika vd. Slabich, 2-letna Manuela Alberti, 78-letnì Matteo Eulambio, 64-letni Umberto Vo-grig, 69-letni Ettore Rebula, 9 dni stari Stefano Colarich, 81-letna Maria Blason vd, Paulin, 80-letna Antonia Filippi, 47-letni Antonio Zaulo-vich NOČNA SLUŽBA LEKARN OD 16. do 31. AVGUSTA Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; At Lloyd, Ul. Orologio 6; dr. Signori Trg Ospedale 8. Mali oglasi .povabila, da se udeleži mednarod-inephr takfnovanja leta 1957 v Llongollenu v Angliji, kjer si je. 411 zbori raznih, narodov pri-alplomb’ tn trofejo za prvo mesto.. Lfto kasneje je Komorni moški zbor Celje gostoval na Holandskem in v Belgiji, na svetovni razstavi v Bruslju pa je nastopil tudi za ameriško barvno televizijo. Nastopal je za angleško radijsko družbo BBC, kjer je pel jugoslovanske narodne pesmi. Pomembnost komornega moškega zbora se odraža tudi v obsežnosti njegovega dela Samo v letu preproge Id plastične prepro- ---«-* • •• — ........ ge za hodnike vseh vrst, žimnice za kopanje od 3900 Ur dalje, žimnice iz platna spremenljive v naslanjač za morje od 5500 Ur dalje dobite Pri' «1TALPLAST», Trst, Trg Ospedale 6. tel. »5-919 KOPALNE obleke, perilo, poletne bluzice iz pletenine, nogavice ter vse sezonske artikle za ženske, moške m otroke p0 najnižjih cenah v Trstu, dobite pri «MAULIABELLA» na Kor-zu Garibaldi 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Postreženi boste v vašem Jeziku. POKRIVANJE PODOV m podi Iz plastike, guma, linoleum od 500 lir 1961-62 je naštudiral 55 skladb iz slovenske, jugoslovanske in mednarodne glasbene, literature ter imel 323 nastopov, od tega 123 koncertov. Danes zvečer bo komorni moški zbor pel pri nas v Avditoriju. ?.e ta kratki opis delovanja zbora bo gotovo pritegnil na koncert vse tiste, ki si želijo res kvalitetnega glasbeno-umelniškega užitka. Ne dogaja se usale dan, da gostuje v Trstu tak kvaliteten zbor iz matične domovine, kakor je Komorni moški zbor Celje. Komornemu zboru želimo srečno pot v Toskano in obilo uspeha na mednarodnem tekmovanju! CINE FOTOMATERIALE SEGULIN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 Vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo. HVALA! Nazionale l*.oo «Febbre dl rivolta». Robert Hossein, Giovanna Ralli. Arcobaleno 16.00 «Prima linea- chiama comandos». Lillt Campos. Excelsisr 16.00 «Scotland Yard, mosaico di un delitto». Fenice 16.00 «VVincester 73» technicolor. Grattacielo 16.00 «Parigi nuda». Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 «Sexy nel mondo» technicolor. Prepovedano mladini. Alabarda 16.30 «Sangue caldo». P.obert Mitchun, Filodrammatico 16.30 «L’Isola in capo al mondo». D. Adams. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «La nave matta di mister Roberts». Cristallo 16.30, 19.20, 22.00 «Va e uccidi». Frank Sinatra. Capitol 15.30 «Quartetto d'invasione». Garibaldi Danes zaprto. Jutri ob 16.30 «Gli esclusi». Burt Lancaster. Massimo 16.30 «Gli avamposti della gloria». Impero 16.30 «Le avventure di caccia del prof. De Paperis», Moderno 20.00 «Il tiranno di Siracusa» technicolor. Ilaria Occhini, Siedi slikanica «Tom in Jerry». Astoria 17.00 «Il pistolero di Laredo». Astra 16.30 «Il complice segreto». Vittorio Veneto 17.00 «L’uomo che uccise il suo cadavere». Abbazia Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «La banda degli implacabili». Daniel Gelin. Prepovedano mladini. Marconi 16.30 «Saffo, venere di Lesbo» scopecolor. Tina Louise. Ideale 16,30 «I dieci del Texas». KINO NA PROSTEM Satellite 20.00 «Stirpe maledetta». S. Brady. Marconi 20.15—22.00 «Saffo, venere dì Lesbo» scopecolor. Tina Louise. Skedenj 20.00 «Rocco e i suoi fratelli». Alain Delon, Renato Salvatori, Claudia Cardinale. Prepovedana mladini. Danes: v M1RAMARU predstava «Luči In zvoki». Ob 21. uri in ob 22.15 v Italijanščini «Maksimilijan in Karlota». OPERA NA GRADU Na željo občinstva se nadaljujejo operne predstave na gradu Sv. Justa. Danes v torek bodo predvajali opero «Trubadur», jutri v sredo pa opero «Rigoletto». Predstave se pridno ob 21. uri. Darovi in prispevki Namesto cvelja na grob pok Mirka Obada daruje družina Rauber 4.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina brata Milana Gerlanca daruje sestra Vida Menucci 2.000 lir za Dijaško Matico, V počastitev spomina pok. Antona In Marie Brana darujeta Marija Gerlanc in Vida 1.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob tovarišice Marije Brane darujeta Pavla Kolarič 1.000 lir in Tončka Kolarič 500 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje Amalija Cok 500 lir. Ljudska knjižnica v Trstu bo zaprta od 19. avgusta do 5. septembra. SOŽALJE Zveza partizanov Tržaškega ozemlja izreka globoko sožalje hudo prizadeti družini ob težki izgubi dragega Vladimira Obada. Odšel je za vedno naš dobri, nepozabni MIRKO OBAD Dan in ura pogreba bosta še objavljena. Žalujoči ostali: žena MILA, hčerka SLAVICA, družine OBAD, ZANINOVIČ in ostalo sorodstvo Trsi, Salež, Zgonik, Zagreb, 20. avgusta 1963. - ; ; r , ' • ! V noči od nedelje na ponedeljek je v bolnišnici po budi bolezni umrl dr. MIRKO OBAD član nadzornega svela Založništva tržaškega tiska. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Trst, 20. avgusta 1963. ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami m spremili na zadnji poti našo nepozabno ženo, mamo in sestro Prosvetno društvo «IVAN CANKAR» pri Sv. Jakobu sporoča svojim članom in prijateljem žalostno vest, da je njegov dolgoletni predsednik MARIJO STEPAN por. REPIČ MIRKO OBAD po daljši bolezni umrl. Ohranili ga bomo v naj lepšem spominu. se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gg. zdravnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin. Družini REPIC in STEPAN Trst - Skedenj - Rozar, 20.8.1963. j Trst, 20. avgusta 1963. ALI SE BO OHRAMiA VLADNA KOALICIJA V AVSTRIJI? Odgovor bo bržkone prinesel kongres Ljudske stranke 18 let trajajoča koalicija v nevarnosti ■ Nasprotja v sami Ljudski stranki ■ Morebitni obračun med pripadniki stare in nove generacije ■ Ugibanja o nasledniku dr. Gorbacha Avstrijska vlada in parlament Sta se razšla na poletne počitnice, ne da bi še pred tem sklenila glede bodoče oblike sodelovanja in pa, morda celo, glede nadaljnjega obstanka že osemnajst let trajajoče koalicije Socialistične ter Ljudske stranke. «Zadeva se bo razčistila na jesen,» je zaključil kancler dr. Gor-bach svojo letošnjo serijo poročil, ki se z njimi v svojstvu vladnega predsednika obrača na prebivalstvo vsakih 15 dni. Njegove besede na Dunaju tolmačijo kot neko vrsto namigovanja na skorajšnji kongres Ljudske stranke, ki bo septembra v Celovcu in kjer bo vsekakor tudi določena bodoča linija sodelovanja s socialisti. Dr. Gorbach je poudaril, da bi bilo «zgrešeno v trenutku razburjenosti zavreči določeno načelo sodelovanja, ki se v praksi izvaja že 18 let». Vendar je hkrati tudi rekel, da bo do jeseni potrebno razčistiti, ali «obstaja med skrajnostjo nekakšne blokiranosti koalicije in njenim razsulom še neka .zlata srednja pot’, ki bi Avstriji zagotovila stalen napredek in miren razvoj». Ni pa natančneje pojasnil, v čem njegova stranka in on vidita to «zlato sredino». «Rdeče-črno» koalicijo, ki je — kot to ponekikrat radi poudarjajo nekateri vodilni funkcionarji tako Socialistične kot Ljudske stranke — nastala v koncentracijskih taboriščih in se je zatem nadaljevala v obliki povojnih naporov za dosego evakuacije okupacijskih čet ter neodvisnosti Avstrije, je že dalj časa tega na-grizel črv nesoglasij in sporov. Zakaj, vtem ko je do leta 1955, do podpisa avstrijskega državnega sporazuma, osnovni cilj bil skupen, pa sta se koalicijska partnerja po dosegi neodvisnosti začela spopadati v borbi vsak za svoje posebne interese ter čedalje močneje izražati različnost svojih stališč. Ti spori in spopadi za uveljavitev svojih posebnih interesov, izražajoči se v pogosto nepomir. ljivi različnosti tako enih kot drugih stališč, so izhajali iz vrste vprašanj. Napetost odnosov je posebno prišla do izraza lansko leto, v času izredno žolčne kampanje parlamentarnih volitev, zatem pa v mučnih štirimesečnih pogajanjih za sestavo nove vlade, pogajanjih, ki so praktično blokirala malone sleherno normalno delo in reševanje celo tistih vprašanj, za katere se je bila že predhodna vlada obvezala. 2e znani primer nasprotnih si ukrepov od strani visokih sodnih organov in drugih najvišjih predstavniških teles v zvezi z vrnitvijo v Avstrijo pretendenta na avstrijsko cesarsko krono, Otta Habsburškega, pa je ustvaril samo še en razlog več za povečano zaostritev že obstoječega nesoglasja, tako ‘da so mnogi avstrijski in tuj' opazovalci začeli napovedovati polom koalicije že za preteklo pomlad ali letošnje poletje. Ta predvidevanja pa se doslej niso uresničila, vladni partnerji so odpotovali na počitnice, a rešitev zapletene situacije je bila odložena na kasneje. Pred odhodom na odmor, so se voditelji obeh strank — vsak skozi prizmo svojih lastnih strankarskih teženj te: interesov — zavzemali za ohranitev koalicije, opozarjajoč pri tem nasprotno stran, da je samo od nje odvisno, ali ho v bodo.e moč ohraniti skladno in uspešno sodelovanje obeh strank. V tem poletnem premoru, ko je zamrla malone vsaka politična dejavnost, r„zen v pogledu vprašanja Gornjega Poadižja, ki bo, bržkone, enkrat v začetku Septembra ponovno predmet razgovorov avstrijskega in italijanskega ministra zunanjih zadev, v tem poletnem premoru, kot rečeno, pa se že vrše zelo obsežne priprave za celovški kongres Ljudske stianke. Na straneh avstrijskega časopisja je nadvse jasno občutiti določeno razpoloženje glede na te priprave, priprave, ki napove, dujejo tudi morebiten «obračun», pa še zamenjavo generacij, oziroma razčiščenje odnosa med pripadniki stare generacije, ki so ittiiiiiitiiiimiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiliifi Beograjčani pričakujejo slončka V beograjskem živalskem vrtu pričakujejo vesel dogodek: slonica Tisa in slon Mita pričakujeta naraščaj. Te dni bo poteklo 635 dni, prav toliko, kolikor je potrebno, da se majhen slonček lahko rodi. Številne osebe se zdaj zanimajo in skoraj vsakodnevno telefonirajo, ali je slonček že zagledal luč sveta. Pri indijskih slonih, v vrsto katerih sodita^tudi Tisa in Mita, je v zadnjih nekaj desetletjih v Evropi zelo redek primer, da bi skotili mladiča. Po vojni so v raznih živalskih vrtih zabeležili samo nekaj takih primerov, in sicer dva v Ameriki ter samo e-nega v Evropi. Tako, da bo zdaj beograjski «novorojenček» zares predstavljal posebnost v pravem pomenu te besede. bolj pripravljeni na kompromisne rešitve s socialisti, in nepomirljivimi reformisti, ki jih vodi generalni sekretar dr. Witt-halm, zagovornik ostrega kurza, ki je preteklo pomlad odklonil, da podpiše delovni sporazum s socialisti. V vrsti kombinacij, ki krožijo glede bodočega Gorbacho-vega naslednika na položaju voditelja stranke, pa se najbolj verjetno zdi predvidevanje, da bo kongres vrgel na površje bivšega ministra financ, Klaussa, katerega — kot o tem poudarjeno govore — v prvi vrsti podpirajo srednji in nižji partijski kadri. Drži pa, da istih simpatij ne u-živa v strankinem vodstvu, kar je zlasti prišlo do izraza ob priliki proračunske debate, ko so se njegovi partijski kolegi v vladi odkrito postavili po robu njegovemu namenu, da bi okrnil določene postavke njihovih resorov. Tisti trenutek, ko so bila še v teku pogajanja glede sestave nove vlade, se je primer zaključil s Klaussovo izstopitvi. jo iz Gorbachove vlade. V kolikor bo na kongresu med obema glavnima strujama prišlo do kompromisa, predpostavljajo, da bi mesto voditelja stranke utegnil zasesti tudi dosedanji prosvetni minister dr. Drimmel, katerega podpira zmernejše krilo. Vendar se večje možnosti pripisujejo Klaussu. Skorajšnji kongres Ljudske stranke bo, torej, kot pričakujejo, vsekakor prinesel odgovor vsaj na nekatera, če ne prav na vsa vprašanja bodočega sodelovanja obeh velikih avstrijskih strank. Kongres pa bo obenem pokazal, v koliko je možen tudi neki dejanski «notranji mir» zno-ter stranke same in še bolj v njenem vrhu, oziroma, ali se bodo nasprotja v njej še naprej zaostrovala. N. P. Zvesti in hvaležni prijatelji golobje vselej dobrodošli na oknu našega stanovanja tudi v teh soparnih poletnih popoldnevih, ko nas tare do lgočasje, pa se z nekaj zrni in v kr atkem pogovoru z njimi razvedrimo Mlini IMI IIIIItlIHMIIIIIMMI Ulil lili lUlITtllirilllllllUtlM IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlHIHIIIIIIIIIl.il,,||||,1,(11111,,,11,(1111,,,1(11,„|,H,|,|„H,||||||(|„|II|,||(1|||I||(|H|)|(111||||||||1||1|(11(||11I(|I|lfl(1Ii(|,|1|linillll||nlll|1M1||1(|1|)||(l||1()|(|1|1(||li)llll|)lji|iill)i|)|iii|^ii|ii)i|i^)ij)ii^^ OB ZASKRBLJUJOČEM STALNEM NARAŠČANJU ŠTEVILA SVETOVNEGA PREBIVALSTVA Vprašanje prehrane ljudi tako danes kot jutri prva naloga znanstvenikov Mednarodni kongres mikrobiologije v Stockholmu Potreba po mednarodnem sodelovanju na področju reševanja za človeka važnih konkretnih vprašanj Zanimive izjave in podatki predstavnikov raznih dežel «Od raziskovalnih uspehov in rezultatov naše znanosti, je odvisna bodočnost sveta. Mi smo poklicani, da ustvarimo, da omogočimo ustrezne količine hrane, ki jo bo prebivalstvo Zemlje, glede na svoje čedalje večje število, nekoč potrebovalo. Mnogo je govora o nevarnosti jedrske vojne,, toda nič manjša nj tudi nevarndst od prenaseljenosti, zakaj svetovno prebivalstvo se množi z naravnost grozljivo hitrostjo. Danes nas je okrdg tri milijarde, toda .že v štiridesetih letih nas bo blizu šest milijard, torej dvakrat več.» To so bile besede, ki jih je bil izrekel eden od učenjakov, udeležencev mednarodnega kongresa mikrobiologije, ki je pravkar zaključil v Stockholmu svoje delo. Na njem se je zbralo nad tristo učenjakov z vsega sveta, obenem pa je to bil eden od redkih skupnih sestankov Nobelovih nagrajencev, saj se ga je udeležilo kar 21 oseb, ki so bile deležne tega visokega mednarodnega priznanja. V poročilih in diskusiji je večkrat bila poudarjena velika potreba po znanstvenem sodelova- nju, in to ne glede na številne umetne pregraje, s katerimi je razdeljen svet, zakaj samo, če bodo vse sile združene za dosego enega in istega cilja, bo moč rešiti nekatera pereča vprašanja, a med temi tudi vprašanje prehrane, se pravi eksistence milijonov ljudi. Profesor Arne Tiselius, Šved po narodnosti in Nobelov nagrajenec, ki je obenem predsedoval omenjenemu' kongresu, je med drugim rekel: «Svetu je potrebno racionalno načrtovanje, ki bo omogočilo ravnovesje med prirastkom prebivalstva in za življenje potrebnimi razpoložljivimi zalogami hrane. Samo mobilizacija vseh virov hrane, ki obstajajo na biološkem področju, bo lahko ljudi rešila pred današnjimi in bodočimi strahotami lakote. Mednarodno sodelovanje se že uresničuje na številnih področjih, od sodelovanja na področju jedrske energije do onega v pogled j vesoljskih raziskovanj, vendar se pri tem pozablja, da pa je še v mnogih deželah doma lakota, kakor tudi, da je številr podhranjenih ljudi od dne do dne večje.» Predsednik ameriške Rockefellerjeve ustanove, J. G, Hoare, ki ima dokajšnje zasluge tudi pri odkritju penicilina, pa je posebno zanimanje zbudil s svojim referatom «Sreča in blagostanje za vse človeštvo». V njem zatrjuje med drugim, da je svet iz leta 1960, v primerajvi z o-nim iz leta 1900, v pogledu načina mišljenja in: delovanja prav tako. daleč, kot je ta svet, namreč iz leta 1900, v; primerjavi z Rimskim cesarstvom, V teh šestdesetih letih je prišlo da temeljitih sprememb, a še posebno kar zadeva naše znanje in naše znanstvene metode. Predvsem pa je predsednik Rockefellerjeve ustanove v svojem referatu govoril o vprašanju prenaseljenosti in prehrane. Rekel je: «Ce se bo obenem z mikrobiologijo nemoteno razvijalo tudi vzdušje svetovnega sodelovanja, bo moč rešiti številna vprašanja. Upoštevati je namreč potrebno, da znanost v pogledu svojega razvoja nima meja, kot tudi, da je Vse samo vprašanje časa. Casa pa vsekakor primanjkuje, da bi mogli opraviti vse, kar bi z današnjim znanjem sicer morali opraviti.» Prav tako je profesor Ber-gostroen z univerze v Michiganu povedal več zanimivih stvari v zvezi z vlogo in stopnjo današnje znanosti: «Znanstvena raziskovanja, ki se vodijo danes, so veličastna. Lahko rečemo, da okrog 80 odstotkov učenjakov, kar jih je svet imel od svojega nastanka, živi in dela danes. Naša generacija je generacija učenjakov, ker je usmerjena na študij raziskovanj in odkritij, do kakršnih nikoli v preteklosti ni prišlo. Vendar so velike države bolj zainteresirane na izstreljevanju umetnih satelitov v vesoljef kot pa na zemeljskih raziskovanjih, ki bi z njimi mogli tri četrtine nepre-hranjenega človeštva rešiti pred lakoto. Biokemiki so poklicani, da na tem področju največ prispevajo. Zahtevamo samo, da to tudi vsi odgovorni činitelji razumejo in da dajo prednost raziskovanjem, katerim se mi posvečamo z izrecno določenim in neposrednim ciljem.» Japonski delegat je opozoril, da na svetu ne žive samo tri milijarde ljudi, temveč tudi 18 milijard domačih živali, ki jih je tudi treba prehraniti, pri čemer se ne sme pozabiti na dejstvo, da je hrana, ki jo rabijo ljudje, pogosto ista, kot ona, ki se z njo hranijo živali. Na to se pogosto pozablja. Sovjetski učenjak profesor A. Imšenitski. delegat Akademije min Hlinili min iimiiii m um iiiHMiiiimiiiHiiiiililiimiiuiMiiiilHlllliiimiilli Nekdaj zelo popularna filmska igra ika Paulette Goddard se vrača na filmsko platno. Nastopila bo v filmu «Indifferenti», ki ga bo po istoimenskem romanu Alberta Moravie režiral Francesco Maschi. Bila je že žena Charlesa Chaplina, danes pa je njen mož znani pisatelj Erich Maria R emanine OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaš uspeh utegne zanetiti nevarno zavist. Sklenili boste nova zanimiva prijateljstva. BIK (od 21.4. do 20.5.) Kritičen dan, ne posojajte denarja nikomur, ker vam ta ne bo povrnjen. Dobra zamisel v pogledu vzgoje otrok. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Prejeli boste zelo zanimive ponudbe, ne sprejmite Jih takoj, oač pa jih prej dobro proučite. Napetost v odnosih z ljubljeno osebo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Nekateri že pred časom opuščeni načrti, bi Se vedno utegnili biti zanimivi. Ne polagajte važnosti na svoje slutnje. LEV (od 23,7, do 22,8.) Zdaj je najprimernejši trenutek, da sl zagotovite podporo neke vplivne osebe. Topla HOROSKOP čustva nekoga, ki vas ljubi, vam bodo v oporo. DEVICA (Od 23.8, do 22.9.) Kdor Se ukvarja s trgovino, naj čimprej skuša .uresničiti vse svoje poslovne zamislt. V družini bo prišlo do manjšega spora TEHTNICA (od 23.9. do 23,10.) Izkoristite, toda samo do neke mere, slabosti svojega nasprotnika. Ne odkrivajte pred časom svojih načrtov. ŠKORPIJON (od 24.10, do 22.11.) Poklicani boste, da v najkrajšem času rešite neki spor. V čustvenem po- gledu boste nekoliko ritmimi STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Skušajte kar najhitreje utrditi svoje u-spehe in ne počivajte na lovorikah. Spoznali boste osebo, ki vas bo očarala. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prišlo bo do nevšečnega primera, ki no v vas zbudil dvom v sposobnosti naj. ožjih sodelavcev. V kratkem boste deležni priznanja, ki vas bo zelo razveselilo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce boste znali obvladovati svoje živce, se bodo možnosti uspeha še povečale. Harmonija in razumevanje v družini, RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ogibajte se hazardnih iger In tveganih podvigov. Ne sprejemajte odgovornosti, ki ne sodijo v vaše delovno področje. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ De Vassini in Tiraboschijeva v «Rossonijevi» V Rossonijevi galeriji je sedaj razstava, primerna dnem počitniškega «ferragosto». Skupaj razstavlja tam, vsak po dvanajst olj manjših mer. conte Eugenio de Vassini in Nera Paola Tira-boschi, ki sicer tudi drugače, po medsebojni naklonjenosti, hodita skupno pot. Oba sla že precej v letih, a gotovo so bili tudi zanju časi, ko sta ustvarjala z večjim slikarskim zaletom. Zato, ko ocenjujemo rjuno delo, ne pozabljamo na rek; Spoštuj starost. Vassini je bil Sanibov učenec in očitno je, da ljub j slikanje pokrajin, Ta razstava je njegova prva osebna razstava v Trstu, Čeprav je med nami razstavljal ie na nekciterih skupnih razsiavali, kot tudi v Rimu in Bressanonu ter v Bergamu, kjer je jmel svojo prvo osebno razstave Zvest svoji dobi, ki sega precej v preteklost našega časa, Vassini slika impresionistično, in videz je, vsaj kot kažeta kar sprejemljivo dobri podobi «Rustico 1 in 2», da je nekoč slikarsko boljše uspeval. Sedaj pa je že očitno na sestopu z vrhunca sboje ustvarjalnosti. Namreč, to kar nam v trenutnem razstavnem zatišju prikazuje, je skromno predzimska žetev, če že ne paberkovanje na polju nekdanje obilnosti. Se skromnejša se kaže poleg Vassinija Nera Tiraboschijeva v svojih oljih. Sodeč po visokodonečih naslovih umetniških priznanj, ki naj bi si jih pridobila v preteklosti, kot slikarka belgijske kraljice in drugih odličnikov, je morda nekoč iz nje vrela res sočnejša ustvarjalnost, a ta sedaj usiha in le še spomin vodi njen čopič po zaraslih stezicah nje romantičnosti. Tako vidimo, da podobi «Sončni žarek» in «Odsev na jezeru» podajata nje sedanja že mistično usmerjena občutja, vtem ko slika kraških hrastov zrcali še nekaj piladastncga stremljenja. MILKO BAMBIČ znanosti, je govoru o pomanjkanju beljakovin v' človeški prehrani. Spričo takšnega dejstva, je rekel, pa bo potrebno čedalje večjo pozornost posvečati hrani, ki se bo pridobivala iz mineralnih olj, naravnega plina in različnih odpadkov proizvodov kemične industrije. Francoz Champagnat je bil konkretnejši. Izjavil je, da mu je uspelo iz. petroleja pridobiti neko materijo sive barve, ki jo bo moč uporabljati za hrano, oziroma pomožno sredstvo v proizvodnji živil. Razdelil, je med delegate vzorec svojega proizvoda, nakar so ti, potem ko so ga pokušali, izjavili, da je kar okusen. Ameriški in britanski delegat sta poročala, da so podobni študiji tudi pri njih že v teku. «Tistega dne, ko bomo hrano uspeli pridobivati iz petroleja in zemeljskega plina,» je rekel eden od njih, «bo v življenju človeštva prišlo do preobrata, ki ga bo moč primerjati samo z iznajdbo pluga.» Mnogi so poudarili, da so lahko živila, pridobljena na kemični način povsem okusna in nikakor ne odvratna, čeprav je prof, P. Starr s kalifornijske univerze izjavil, da živi danes na svetu ogromno ljudi, ki bi dali v usta kar si bodi — tako da so lačni, O prenaseljenosti je govoril tudi profesor J. Birkenland z univerze v Ohaiu: «Znanost ni nikoli bila tako razvita, kot danes, nikoli pa se ta tudi ni znašla pred težjimi nalogami. Nova cepiva -in zdravila so spremenila ravnotežje med življenjem in smrtjo ,ki je milijone let urejalo in usmerjalo življe-lje na Zemlji, Ustvarilo se je določeno neravnotežje, ki se je zatem odrazilo tudi v odnosu med proizvodnjo hrane in njeno potrošnjo, Naloga znanosti pa je, da podaljša trajanje življenja vsakega posameznega človeka.» Neki drug japonski delegat je govoril o raziskovanjih, ki jih na Japonskem v širokem merilu vrše, da bi hrano pridobivali iz morskih alg, kakor tudi, da bi peščena in koralna področja pripravili za agrotehnično obdelavo. Japonski učenjak je prepričan, da bodu v kratkem prišli do presenetljivih rezultatov, ko bo s pomočjo novih kemičnih oostopkov moč proizvajati hrano tudi na terenih, na kakršnih si danes tega niti zamisliti ne moremo. PESNIK CVETKO GOLAR KMALU 85-LETNIK N j ego vi prvi koraki med šolske klopi Kako se je mali «Frjan» odločil, da bo še pred časom začel obiskovati prvi razred - Srečanje z učiteljem Martinom Po-točnikom - 0 petelinčku, ki je zakikirikal na katedru Pesnik, pripovednik in dramatik Cvetko Golar je na pragu svoje 85-letnice. V teh letih nam je napisal polno polico najrazličnejših knjig, pesmi, pravljic in gledaliških del. Njegovo «Vdovo Rošlinko», je hrvatski skladatelj Drobnič priredil celo za opero, ki so jo zatem uprizorili v Zagrebu m Pragi. Številne Golarjeve igre so našle pot celo na mnoge slovenske odre v Ameriki. S Cvetkom Golarjem se poznava že dolgo vrsto let. Se iz časov pred 40 leti, ko sem učite-Ijeval na Gorenjskem, v Škofji Loki, prav v bližini Golarjevega rojstnega kraja. Pesnik mi je pogosto pripovedoval o svojih mladih letih. Rad sem ga poslušal, saj poznam njegovo rojstno vas Gosteče, ki je tričetrt ure oddaljena od Škofje Loke. Zato me je še prav posebno zanimalo Vse, kar mi je Golar pripovedoval o svojih mladostnih spominih. Kot otrok se je Cvetko Golar rad igral na paši. Tovariši so ga klicali kar z domačim imenom Frjan, v rojstni knjigi pa je zapisan za Florjana, kar je pesnik zatem spremenil v Cvetka. Golarjev prijatelj, pesnik Oton Zupančič, ga je ob neki razigrani priložnosti imenoval za Fureta, kar naj bi bila belokranjska oblika za Florjana. Neko jesen, dasiravno še ni bil dosegel ustrezna leta, se je mali Frjan odločil, da bo tudi on, skupno s svojimi tovariši, hodil v šolo. Fantiči in dekleta iz Gostečega so obiskovali šolo v sosedni vasi Sori, do koder so imeli le dva kilometra. Za to pot so odrasli rabili kake pol ure, šolarji pa. seveda več, ker so se spotoma ustavljali in igrali. Cvetko Golar je neko jutro svoji materi Marjani rekel: «Mama, danes bom pa tudi jaz šel v šolo». Pridružil se je tropu vaških šolarjev in bil kar se da ponosen, ker je smel z njimi v šolo, ki ga je že dalj časa mikala. Saj je človek tam, kot so mu pripovedovali prijatelji, izvedel, oz ironia se seznanil z mnogimi koristnimi stvarmi, kot branjem, pisanjem in računanjem. Florjan pa je bil živahen, razgiban in bister dečko, pa ga je vse to zelo privlačevalo. Moli Frjan je ob svojih tovariših stopal brez knji g in zvezkov. Niti torbice ni imel, kot so jo tedaj nosili vsi učenci. Saj je bil samo nekakšen iiprostovoljec», ki ga šolškd postava še ni bila klicala na šolanje. O tem svojem prvem obisku t) šolski učilnici mi je Golar pravil naslednje: «Vstopil sem v razred, zagledal učitelja in se ga ustrašil. To je bil Martin Potočnik, sila prijazen mož. Imel pa je dolgo brado, ki ga je delala strašnega, čeprav ni bil tak.» «Sedel sem v klop. poleg svojega brata. Pravzaprav me je ta bil kar potegnil vanjo, saj takrat še nisem dobro vedel, kako se ima prvošolec vesti. Sedel sem v klop in poslušal. Učitelj Potočnik ni bil niti opazil, da ima pred sabo učenca, ki je v razred prišel kar na lastno pest. Tako sem v šolo zahajal nekaj dni m se po končanem pouku, skupno z ostalimi šolarji, vesel vračal domov. To je bilo zabave med potjo! In vsakomur sem ne pobahal: 'Zdaj pa tudi jaz hodim v šolo, v pravo, pravcato šolo, kjer me uči učitelj z dolgo brado'. Nekega dne Pa je učitelj Potočnik vendarle postal pozoren name in me vprašal: 'Čigav pa si ti, saj te niti zapisanega nimam’. Tako je prišlo na dan, da sem v razredu pravzaprav nekakšen vrinjenec. Zbal sem se, kaj bo iz tega. Učitelj Potočnik pa je bil vesel, ker sem tako rad prihajal v šolo in ga mirno ter pazljivo poslušal. ’No, pa ostani!’ je rekel in ma vpisal za rednega šolarja. Zelo sem bil srečen, ker je bil tako prijazen z menoj. Prav tisti čas se je bližal učiteljev god. 'Na Martinovo pa bo gospod učitelj godoval/ se je razneslo med šolarji. Po stari navadi mu je vsakdo hotel prinesti kako darilo. Tudi moja mati je za dobrega učitelja pripravila nekaj. 'Mnogo se trudi z vami, zato mu nest priboljšek in ga pozdravi v mojem imenu,’ mi je naročila mati. Nato je stopila na dvorišče, vrgla kokošem zrnja in zvabila v vežo tolstega petelina. Ujela ga je in mu zvezala noge, nato ga vtaknila v culo in mi velela: 'Tole nesi učitelju. Naj si gospod Martin privošči dobro kosilo'. Ponosen sem vzel materinega petelina, si ga vso pot ogledoval in bil srečen ob misli, da naš učitelj god uje. Brž ko sem prišel v šolo, pa mi je postalo nerodno, da sem k pouku prinesel kar živega kreljutca. Ob vstopu v učilnico sem stisnil culo pod pazduho in sem se brž vsedel v svojo klop. Kako in kdaj naj učitelju izročim materino darilo? Mašil sem se in ugibal. Toda pravega trenutka ni bilo. Držal sem petelina nekaj časa med koleni, nato pa sem ga porinil pod klop. Vtem so se V učilnici zbrali še drugi učenci. Ko so ugledali, da stiskam pod klopjo živega petelina, so vsi planili k meni. Iztrgali so mi ga in si ga začeli podajati iz rok v roke. Pri tem se je cula ra; rezala. Hrušč in vpitje sta naraščala. Pelelin pa si je iznenada osvobodil noge m začel skakati po klopeh. Solarji za njim. Končno je skočil celo na kateder, in to prav v trenutku, ko je v razred vstopil učitelj Martin. Obstal je ob nenavadnem prizoru. Razred se je umiril. Učitelj pa se je ob pogledu na petelina silno razjezil. Se v istem trenutku pa se je petelinček razkoračil in veselo zakikirikal. 'Kdo je prinesel v razred petelina?' je zagrmel bradati mož. Mislil je, da je to kdo storil iz prešernosti. Učenci so me izdali in razjarjeni učitelj mi je ukazal, naj stopim pred kateder. 'Pokleknil’ mi je rekel ter primi za palico. Grozila mi je kazen po zadnji plati..., 'Zakaj si to storili' je zavpil nad menoj. 'Petelina vam pošilja moja mati,’ sem skrušeno zajamra 1 in dodal: ’... pa vse najboljše vam želijo za vaš god'. Tedaj se je učitelj nasmehnil. Pobožal me jv m mi prijazno dejal: 'Si že priden,’ nakar je zadovoljen začel s poukom. Takšni so bili moji prvi koraki v šolo,» mi je dejal Golar m se pri tem zamišljeno nasmehnil. JOŽE ŽUPANČIČ Pogreb po treh stoletjih Po 335 letih so na starem pokopališču švedske mornarice pokopali dvanajst švedskih mornarjev, ki so se ponesrečili leta 1628, ko se je bila na svojem prvem potovanju potopila poveljniška ladja kralja Gustava Adolfa II, «Vaša» Nad tri stoletja je ladja ležala na peščenem dnu stockholmske luke, zdaj pa so jo bili potegnili na površje. V njej so našli omenjenih dvanajst okostij. Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11,30: Šopek slovenskih pesmi; 11,45: Italijanski akvarel; 12.15: Potovanje po Italiji; 12.30: Iz tedenskih glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Igra na marimbo Giannl Sa-fred; 17.20: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost In prireditve; 18.30: Slovenska simfonična glasba: 19.15: Z mamico po sončnih stezicah; 19.30: Zabavali vas bodo Albert Vam Dam, Chris Conrior in Harry James; 20.00: Sport; 20.30: Revija pevcev; 21.00: Znameniti gorniki v Julijskih Alpah; 21,30: Od romantikov do Impresionistov: Peter Iljič Čajkovski; 22.00: Večer v Copacabani; 23 00: Kitarist Les Paul. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13,30: Glasba po željah; 13.55: «Pustolovščine in zapreke». TOREK. 20. AVGUSTA 1963 Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 7.00: Almanah; 8.30: Glasbeni sejem; 8.45: Strani v albumu; 9.50: Operna antologija; 10.30: Grof Montecristo; 11.00: Za sam orkester; 11.30: Koncertni program; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Grška folklorna glasba; 15,45: Italijanske narodne pesmi m plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Komorna glasba na ploščah; 17,25: Simfonični koncert; 18,45: Plesna glasba; 20.25: Lirična sezona italijanske radiotelevizije; 22.30: Plesna glasba. Slovenija II. program Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; n.30: Glasba iz filma «Ešalon dr. M.»; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Orkestri in ansambli; 14.00: Paleta zabavnih popevk; 14.30: Naše počitnice na morju in v planinah; 14.50: Čajkovski: «Elegija iz Serenade za godalni orkester v C-duru, op. 48»; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Dalmatinske popevke: 15.35: Lahka glasba; 16.00: Nove plošče; 16.30: Tretja stran; 16.45: O-pernl koncert; 17,40; Sama glasba; 18.00: Prenos RL; 19.00: Duet Hani; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Michel Legrand; 22,40: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL. 7.35- Počitnice v Italiji; 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Mtlva; 9.00: Italijanski pentagram; 9.15: Ritmi in fantazije; 10.35: Nove Italijanske pesmi; 11.00: Glasba za dobro voljo; 12.00: Glasba danes; 13,00: Gospa ob trinajstih vam predstavlja; 14.00: Pevski program; 14.45: Plošče; 15.00: Album najno-veJŠih pesmi; 15.35: Miniaturni koncert; 16,00: Rapsodija; 16.35: Panorama pesmi; 16.50: Italijanske narodne pesmi; 17 35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45: Glasbeni variete: 18.35: Vaši najljubši pevci; 19.50: Ritmlčno-simfonična glasba; 20.35: Walter Chiari vam predstavlja «Il baraccone»; 21.20: Pojejo «Chakachas»; 21.35: Večerna glasba; 22.10: Plešimo z Les Baxter In Janom Fraserjem. III. program 18.40: Panorama idej; 19.15: Pregled Italijanske literature; 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Brahmsov koncert: 21.20: Italijanski sekstet «Luca Ma-renzio»; 22.45: Glasba danes. 4.00 do 8.00: Dobro Jutro; 8.05 Zbori iz ruskih oper; 8.35: Dvajsei minut ob glasbenem avtomatu: 8.55: Počitniško popotovanje od stra ni: 9,10: Franck: Simfonija v d molu; 10.15: Napevi iz znanih ope ret; 10.35: Ljubezenske pesmi, Jo-hannesa Brahmsa; 10.55: Vsak dan nova popevka; 11.00; Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba. 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Domači napevi za prijetno opoldne: 13.15: Zab. glasba; 13.30; Za oddih in razvedrilo; 14.20: Luigi Bocche-rini: Godalni kvartet v A-duru: 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Zabavna glasba; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah poslušalcev; 18.10: «Odmevi z gora»; 18.45: S knjižnega trga: 19.05: Glasbene razglednice: 20.00 Pojo Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 20.20: Radijska Igra: 21.31: Serenadni večer; 22.15: S popevkami okoli sveta; 23.05: Plesna glasba. Ital. tele vi lija 18.00: Program za najmlajše; 20.15 Sport; 20.30: Dnevnik; 2105. Film — «Johnn Beiinda»; 22.45: Poročilo o desetletnem programu OZN z» gospodarski m socialni razvoj sveta; 23.15: Dnevnik. DRUGI KANAL 21,05: Dnevnik; 21,15: «Il paroliere, questo sconosciuto»; 22.30: Pre davanje o zanimivih športnih do godkih; 23.20: Nočna športna poročila. Jug. televizija 17.30: Prihod prve etape kolesarske dirke «Po Jugoslaviji» v Zagreb: 19.30: Rezerviran čas; 20,00: Dnevnik; 20.30: «Baltiška slava» — sovjetski umetniški film; 21.50: Po rotila. i SjLJ j' Si éilgi'* ii&&Ž:i:&:&! '*M ' t F^lfv j ..A:4 LJSeJ *1 Uspešen zaključek V. kmečkega tabora [ I v neueiju opomoči se je zaključil V. kmečki tabor na Opčinah, ki ga je priredila Kmetijska zadruga iz Trsta. Tabor, ki se je začel v četrtek, 15. avgusta, je letos izredno dobro uspel. Kot smo že obširno pisali v naši ne- aeijsKi številki, je bilo vse stiri dni na taboru toliko ljudi, da človek ni dobil niti kotička praznega na velikem dvorišču Poleg dobre domače kapljice in kraškega pršuta so , za veselje in dobro voljo poskrbeli tudi «Veseli planšarji» Radia Ljubljane, ki so vse štiri večere zabavali udeležence. Gornja slika nem najbolj Nazorno ‘prikazuje, koliko ljudi je bilo v nedeljo zvečer na velikem Plesišču, okrog pa se je množica kar trla. OB ROBU STATISTIKE Mednarodne prometne zveze ne smejo iti mimo Gorice Odstraniti je treba zapreke, ki ovirajo železniški promet z Novo Gorico - Potrebne in nepotrebne mednarodne poti Po uradnih podatkih občinskega matičnega urada v Gorici smo imeli v goriški občini ob koncu meseca februarja 43.102 prebivalca in se je torej v prvih dveh mesecih letos število občanov dvignilo za 95 ljudi. To sicer ni veliko, vendar predstavlja v primerjavi s prejšnjimi leti napredek, saj se je število Goričanov v povojnih letih le malo dvignilo in glede tega naše mesto daleč zaostaja za drugimi mesti, ki so sedež pokrajinske uprave. Cej po^jtedamij < samo podatke za februar, ‘ bomo ugotovili, da je bilo 53 rojstev in 38 smrti ter je torej znašal naravni prirastek v . im iKinn^iitrK >■< intr. «it-i mtif.iMii i (itn mi nt iifiii|iian i m i ■■ iMrT.iMii.tiKMiiixiiiKi nini ■■ PO DRAMATIČNEM ZASLEDOVANJU AVTOMOBILA Policija prijela tri ki ko oropali Prej se niso poznali in so se za rop dogovorili v baru mladeniče Infialiamo Fabio Fabbro Agenti letečega oddelka kvestura so po štirih dneh spravili za zapahe tri mlade drzne roparje, ki so preteklo sredo proti večeru | oastah precej. Toda v milljijo žju-oropali v bližini prefekture pro- traj je redar, ki stoji na opcn-dajalko tobaka 69-letno Roso Filo- I skem križišču, telefoniral na open-grasso por. D’Amato. Roparji so1-’-' •-■z—*—: ji odnesli 40.000 lir in zbežali z avtomobilom, ki jih je čakal pred vhodom. Aretirani so bili; Cipriano Tomaselli, star 20 let, stanujoč v Tesseru, Ul. Scario 10 (Trento); Fabio Fabbro, star 19 let, stanujoč v Trstu, Ul. De Amicis 1, in Marino Tissini, star 20 let, stanujoč v Trstu, Ul. Castaldi 14. Kako je prišlo do njihove aretacije je časnikarjem včeraj pripovedoval načelnik sodnega odde,l. |ka kvesture dr. Reggio; Pri lovu ma roparje so sodelovali pod vodstvom kapetana Morandija vsi člani letečega oddelka. Takoj po izvršenem ropu je policija dobila od žrtve in nekaterih oseb nekaj osnovnih podatkov za izsleditev roparjev. Tako je policija zvedela, da so roparji zbežali z avtomobilom «Giulia». Zato so bile vse policijske in redarske postojanke ob. veščene, naj ustavijo in pregledajo dokumente vsem potnikom, ki se vozijo v avtomobilih «Giulia» svetlosive barve. Takih avtomobilov je na tržaških in italijanskih .......m n n m litui n umi n mimiiiiuiiti n m lil lil mu Hm umi HI II m H lil Ml umi litimi ml.H V NEDELJO V LADJEDELNICI SV. JUSTA Kljub razburkanemu morju srečno splavili «Aspo II» Izročili so podobno ladjo, ki bo prav luko lovila ribe na Atlantskem oceanu Kljub slabemu vremenu je splavitev ribiške ladje uspela Razburkano morje in slabo vre-JTe preprečilo splavitve veli-«e ribiške ladje «Aspa secondo», \ Je v. nedeljo dopoldne spolzela r’i.’Ti -ie s špinvišča ladjedelnice San. Giusto. Na pomolu rateili Bandiera, kjer je ome-;|fna ladjedelnica, so bili pri-sotnl vidni predstavniki oblasti !n gospodarskih krogov, za brodar-1* Pa je bil prisoten podpredsednik. družbe ASPA G. Battista Ga-»ti, katerega hčerka Anna Ma-l’j. Mattioli je bila botrica nove °je. Po tradicionalni svečanosti ® je razbila steklenica šampapj-ln le ladja dokaj naglo spolna ,v.morje, kjer so jo privezali at vlaclec «Gladiator». ■ «»očesno s to svečanostjo so vročih brodarju tudi podobno i«ajo «Aspa primo». Obe ladji bo- ški policijski komisariat, da je mimo njega privozila neka svetlo-siva «Giulia». Med tem časom pa so isti avtomobil zagledali trije policisti, ki niso bili v službi in so bili namenjeni s svojim fiatom «500» na kopanje. Policisti so takoj začeli zasledovati sumljivi avtomobil. Ko je «Giulia» pripeljala do Trga Monte Re na Opčinah, je z druge strani privozila «Giulietta sprint», v kateri sta bila policist William Di Buò in policijski stražmojster Normanno Felici. Avtomobila policistov v civilu sta se približala sumljivemu avtomobilu in preden so se mladeniči, ki so bili v njem, zavedli, da so to policisti, so jih ti že ustavili. Kljub temu, da je enemu od mladeničev uspelo zbežati, so ga pa kasneje xlotili nekje v starem d»lu Opčin. V avtomobilu je bil samo eden od roparjev, in sicer Cipriano Tomaselli. Ta je takoj povedal, da ostala dva: Sergio Giraldi, star 17 let, iz Trsta. Ul. Crocefisso 5, in Emilio Agrini, star 19 let, iz Trsta, Ul. Rota 8, nimata ničesar opraviti z ropom. Po kratkem zasliševanju tudi teh dveh. je policija takoj dognala, da je trditev Tomasellija točna. Kljub temu pa so oba mladeniča pridržali, da razčistijo nekaj nejasnih okoliščin, ki so ju pripeljale v družbo Tomasellija, Ko so Tomasellija pripeljali na sedež letečega oddelka in ga vprašali, kdo sta druga dva pajdaša, s katerima je izvršil rop, je ta odgovoril, da je sicer zločinec, da pa ni špijon. Po daljšem zasliševanju se je ntladenič nekoliko o-mehčal in povedal, da ve samo za njuna vzdevka, in sicer Fred Fabio. Ko so mu pokazali sli-e nekaterih sumljivih mladeničev, je med njimi spoznal Fabia Fabbra in Marina (fissinija. Sedaj policiji ni bilo težko prijeli še ostala dva. Včeraj zjutraj so Fabbra aretirali na domu. Na policiji je Fabbro povedal, da sc bo Tissini okrog 10. ure udeležil zakuske ob poroki njegovega bratranca v neki znani mestni restavraciji. Policisti so šli na kraj zakuske, pustili, da je Tissini v miru popil nekaj kozarcev in ga nato aretirali, ne da bi pokvarili ve. selo vzdušje novoporočencev1. Na policiji je Tomaselli ,t,udi povedal, kako so izvršili rop. Roparji so prišli z «Giulio» v bližino tobakarne. Tomaselli in Fabbro sta stopila noter, medtem ko je Tissini ostal za volanom in pu- Le Marino Tissini stil motor prižgan, da so se lahko oddaljili z največjo naglico. Tomaselli je prodajalko zgrabil za vrat, da ne bi kričala. Fabbro pa je vzel denar in takoj nato sta skočila v avto, ki je nenadoma od-peljal proti Elizejskim poljanam, kjer. so si.majdašj kar v avtomobilu razdelili denar in se nato razšli. Po pripovedovanju Tomasellija, sé trije roparji niso prej poznali. Tomaselli je nekaj dni prej prišel v Trst z ukradenim avtomobilom. «Giulio» Je ukradel v Torviscosi Francescu Sciacci iz Bergama. Pozneje, da bi ga policija ne zasledila z ukradenim avtom, je ukradel v Trstu v Ulici MQ4)tebello, avidenčno tablico z avtomobila «Fiat 1300» in jo zamenjal z evidenčno tablico ukradenega avtomobila. Svoje pajdaše I a j* spoznal v nekem baru, kjer so se domenili za rop. Motor v avto «. /; Pet dni se bo moral zdraviti na opazovalneta oddelku 41-letni Arrigo Lucci TZ Ul. Crispi 27, ki je včeraj zjutraj ob 7,30 trčil z motorjem v neki avto. Do nesreče je prišlo na vogalu ulic Mazzini in Dante. Lucci se je peljal s skuterjem po Ul. Mazzini ter je bil namenjen na obrežje. Na križišču z Ul. Dante mu je privozil z desne strani jugoslovanski turist Ante Simič, ki pa se je peljal proti Korzu. Trčenje je bilo neizogibno in Lucci je padel na tla ter se pobil po desnem licu, desni roki ter po levem gležhju. HI MO «IBIS» PROSEK predvaja danes, dne 20. t. m. z začetkom ob 19.30 uri film po romanu Erskina Caldwelia: UN PUGNO DI FANGO (Pest Mata) Igrajo; DIANE MC BAIN — ARTUR KENNEDY Prepovedan vstop mladini pod 16. letom hine na sta vpisani v pomorski register v Olbisu na Sardiniji in bosta služili za ribolov na odprtem morju. V ta namen bosta primerno opremljeni, saj bosta imeli avtonomijo 11.000 morskih milj in obsežne hladilne naprave, tako da bodo lahko na primeren način vskladi-ščili in konservirali ribe. Ladji bosta imeli po 25 mož posadke in bosta povečini lovili ob zahodni afriški obali. S to gradnjo družba ASPA iz Sassarija izvršuje obsežnejši program gradenj za ribolov na odprtem morju. Te vrste ribiške ladje bodo imele naslednje značilnosti: največja dolžina 59.06 m, širina 9 m, tonaža 600 ton, opremljene bodo’ z motorjem, ki bo razvijal 1.250 konjskih sil in omogočal brzino 13.5 milj na uro. mmrnik-, predvaja danes dne 20. t.m. z začetkom ob 18. uri (ob 20. url se predstava nadaljuje na prostem) film v Eastmancolor: SISSI ISCHIA Igrajo; ROMY SCHNEIDER PAUL HUBSCHMID VIKTOR DE KOWA Georg thomalla tem mesecu 15 ljudi, presežek priseljenih nad izseljenci pa je dosegel 27 ljudi. Pri tem pa moramo poudariti, da je imela goriška občina ob zadnjem (10.) popisu prebivalstva celo več občartov kot pa jih ima sedaj. Takrat so jih našteli 43.187, od tega 19.489 moških in 22.698 žensk. Stanovanj je bilo v Gorici 12.285, od tega 11.727 zasedenih in 558 nezasedenih. Število nezasedenih stanovanj še ne pomeni, da je odpravljena stanovanjska kriza, ker gre za hiše v popravilu ali za take, ki jih nameravajo podreti, v nekaterih primerih pa za stanovanja, ki so še vedno vpisana kot taka, pa čeprav ne služijo več svojemu namenu. Tu bi lahko navedli primer nekaterih hiš v Ulici Ascoli, ki so že precej mesecev izpraznjene ter čakajo, da jih bo kramp porušil in bodo na njihovem mestu ob razširjenem cestišču postavili nove stanovanjske zgradbe. Vsekakor pa počasno naraščanje mestnega prebivalstva, ali celo njegovo nazadovanje dokazuje, da bi bilo treba še marsikaj ukreniti za gospodarski razvoj mesta, ker je prav ta razvoj podlaga za vsak napredek. Za dosego takega cilja Je več načrtov in med drugim tudi oni, ki predvideva za Gorico in njeno bližnjo okolico, v katero je vključen tudi dober del sovodenjske občine, obsežno industrijsko cono z olajšavami, ki naj bi pripravile domače in tuje podjetnike do tega, da bi zgradili okrog mesta nove industrijske obrate. Tudi novi regulacijski načrt, ki ga pripravlja izvedenec iz Rima /.a Gorico, predvideva povečanje mesta na do 100.000 prebivalcev. Vse to pa ne bo dalo zaželenega uspeha, dokler se bo po drugi strani nadaljevalo z ukrepi za nadaljnjo izolacijo Gorice in celo za povečanje te izolacije, kot npr. z železnico Zagraj-Krmin, za katero je Krminčan in gospodarstvenik Simonetti izjavil, da je popolnoma brez potrebe. Gorica in z njo vŠa pokrajina mora postati vedno bolj most za povezavo z inozemstvom na njenem področju, za vedno večjo blagovno in drugo' izmenjavo. V ta namen se je zahtevala tudi ponovna vzpostavitev železniške zveze z Novo Gorico. Ce ta povezava do sedaj ni dosegla tistega uspeha, kot smo ga pričakovali in kot bi ga lahko, potem so temu krive številne zapreke in prepovedi, ki še vedno ovirajo promet na tem področju. Tudi za avtomobilsko cesto, ki je v načrtu, z bodočim podaljškom do Ljubljane, je bilo treba dolge in ostre borbe in Upamo, da ne bo novih zaprek pred začetkom njene gradnje. Gorica in vsa Goriška mora računati z novimi, izboljšanimi pogoji na tem mejnem področju in v tej perspektivi gledati v prihodnost. PO VELIKOSMARENSKIH POČITNICAH Spet se začenja običajna pesem Trgovine so se odprle, obratovali je začela podgorska tovarna - Dijaki sc pripravljajo na popravne izpile Velikošmarenski prazniki so za jiami in življenje se vrača v običajne tirnice. Spet isti. obrazi, iste skrbi, delo in vse kar je z njim v zvezi. Gorica, ki'je bila navzlic neugodnim vremenskim prilikam vendarle do neke mere izpraznjena, je spet oživela. Trgovine so se odprle, nekatere pa so vseeno podaljšale svoje počitnice. Podgorska tekstilna tovarna je po dveh tednih kolektivnih počitnic znova v pogonu, medtem ko so delavci SAFOG še na počitnicah. Po uradih se še opažajo odsotnosti v personalu. Vse to bo trajalo tja do konca tega meseca, ko bo počitniška mrzlica nekako mimo. Na običajna telefonska povpraševanja po tem ali onem ne bo več čuti odgovora «Ga ni, je na počitnicah». Ljudje, ki so se zatekli pred hrupom in truščem v mirne kotičke narave, bodo spet dosegljivi. OSMA OBLETNICA VIDEMSKEGA SPORAZUMA Skoro poldrugi milijon prehodov v zadnjem letu na Goriškem Ljudje želijo in pričakujejo nadaljnjo razširitev obmejnega pasu Danes poteka osem let, odkar je bil v palači Belgrado v Vidmu podpisan sporazum za osebni maloobmejni promet, ki pomeni tako važno preokretnico zlasti za Gorico, ki je bila do tedaj odrezana od svojega naravnega zaledja, kar so v največji meri občutile zlasti njene trgovine. Kako se je ta promet v posameznih letih razvijal, je več ali manj znano vsakomur. Dejstvo je, da je naraščal od leta do leta in sedaj se z vso resnostjo proučuje možnost, da bi obmejni pas še bolj razširili in po možnosti zajeli v njem še nove kraje, kar bi dalo nov razmah tu- Padec s kolesa S kolesa je ob 18. uri padel v Ul. Italico Brass 15-letni Walter ček si je zlomil desno roko. Pridržali so ga v bolnišnici kamor se je zatekel po pomoč. NESREČA V UL. V. VENETO Trčila sta motociklista ki sta se precej ranfia Najhuje se je potolkel 74-letni Leandro Bainot z Raštela Na križišču med Ul. Vittorio Parisi iz Ul. Pietro Galli 27. De-Veneto in cesto Terza Armata v bolniški mestni četrti se je včeraj nekaj pred 14. uro zgodila običajna prometna nesreča. Tokrat sta se zaletela dva motociklista. Kakor po navadi je bil udeležen nekdo, ki ni domačin in ki zaradi tega ne pozna nevarnosti tega križišča. Iz mesta proti bolnišnici se je peljal na motociklu 74-letni Leandro Bainat iz Raštela 28, po cesti, ki ima prednost, pa 17-letni Renzo Zotti iz Ronk, Ul. Redipu-glia 122. Na križišču sta se obe vozili zaleteli. Motociklista sta padla na asfalt in se potolkla. Najhujše poškodbe je zadobil Bainat, ki se je hudo udaril v glavo in se ranil po rokah. Zotti pa se je opraskal po levi nogi in roki. Oba so z rešilnim vozom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so prvega pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh, Zottiju pa so obvezali rane in ga poslali domov. Na kraj nesreče je prišla patrulja cestne policije, ki je sestavila zapisnik. Padec po stopnicah Po stopnicah je padel 21-letni Giampiero Ulani s Korza Italia št. 17. Zlomil si je levo nogo. V bolnišnici se bo zdravil 30 dni. Trčenje dveh avtomobilov med Tržičem in Ronkami V nedeljo popoldne med 12. in 13. uro je prišlo na državni cesti med Tržičem in Ronkami, v bližini nadvoza, do trčenja med avtom Fiat 600 iz Turina in avtom Opel Rekord, ki ga je vozil neki nemški turist. Pri trčenju je bil ranjen 34-letni vozač fiata Aldo Rotundi iz Turina, kateremu so v tržiški bolnišnici ugotovili zlom več reber na desni strani ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Družina Lazarja Markoviča, ki je potovala v avtu Opel. mož, žena in dve hčerki iz Grunstadta v Zahodni Nemčiji, pa je ostala nepoškodovana. Ker sta obe vozili trčili frontalno, sta se precej poškodovali. di turizmu. V zadnjih 12 mesecih je bilo samo na goriškem področju v maloobmejnem prometu 1.301.629 prehodov oseb. Ce k temu prištejemo še 157.969 prehodov s potnimi listi pri Rdeči hiši tedaj je dosegel enoletni osebni promet na tem področju 1.459.598 prehodov, kar je vsekakor precej visoka številka. Pri tem naj omenimo, da so zaradi olajšav pri izdaji vizumov, v zadnjih mesecih precej porasli prehodi s potnimi listi, ki so v preteklem juliju dosegli rekordno število 21.561. Ljudje z obeh strani meje pričakujejo po nedavnem sestanku predstavnikov obmejnih oblasti z obeh strani meje v Vidmu in po sporazumni ugotovitvi o potrebi razširitve obmejnega pasu, da bosta tudi obe prizadeti vladi to željo upoštevali in ukrenili vse potrebno, da bi do tega tudi prišlo. *■ r Protest zaradi usmrtitve španskih mladincev Mladinska sekcija PSDI iz Gorice je poslala španskemu veleposlaniku v Rimu pismo, v katerem protestira zaradi obsodbe in umrtitve dveh nasprotnikov Francovega režima, ki sta bila obtožena kot odgovorna za atentat proti neki policijski postojanki. V pismu poudarjajo, da so taki atentati logična posledica obupnega stanja, v katerem se nahaja narod, ki mu je odvzeta svoboda ter obenem ugotavljajo, da je udeležba obeh mladincev pri omenjenem atentatu vsekakor sporna. Tudi za učečo se mladino gredo počitnice naglo h kraju. Nekateri so še na počitnicah, in brezskrbno pričakujejo pričetek novega šolskega leta, nekateri pa, ki se med letom niso dovolj potrudili, se učijo za popravne izpite, ki se bodo začeli prve dni prihodnjega meseca. Nevihtni velikošmarenski dnevi so tudi, kakor se nam vse zdi, šli mimo nas in začelo se je, vsaj vremenoslovna poročila tako govorijo, drugo poletje, manj pekoče, zato pa toliko prijetnejše. Na delovnem mestu ni več tako žgoče, da bi koga spravljalo ob živce, pa tudi žeje ni, da bi si jo morali tešiti s potoki pijač. Vse postaja umirjenejše. normalnejše, spet se začenja ista pesem. Turistični promet pri Rdeči hiši Letošnji «ferragosto» je precej motilo muhasto vreme. Vendar pa je bil promet vkljub temu precejšen po cestah naše dežele in računajo, da je še v nedeljo krožilo po njenih cestah okrog 230 tisoč avtomobilov s turisti. Temu primeren je bil tudi promet na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Po prvih podatkih je šlo v prejšnjem tednu tam skozi skoro 11.000 potnikov s potnimi listi ter okrog 30.000 s propustnicami. Tudi na nekaterih drugih prehodih, ki so odprti samo za promet s propustnicami, je bilo te dni precej živahno in bo število osebnih prehodov v mesecu avgustu tudi na goriškem področju precej visoko. Milanski vozili trčili v Foglianu Včeraj popoldne sta se v Foglianu zaleteli dve vozili iz Milana, in sicer avtomobil in motocikel. Oba sta se peljala iz Ronk proti Foglianu. Avtomobil Fiat 600 z registrsko tablico MI 49277 je šofirala 19-letna Giuliana Maiolini iz Milana, na motociklu Tau-nus 175 z registrsko tablico MI 400160 pa sta se peljala 32-letni Fjlippo Palmieri ter 26-letni Sassi Malliis prav tako iz Milana. Zaradi trčenja sta oba motociklista zletela na tla in se hudo poškodovala. Odpeljali so ju v civilno bolnišnico v Tržič kjer so Palmie-rija pridržali na zdravljenju za 15 dni, Malnisa pa za 20 dni. Obe vozili sta utrpeli škodo, zlasti pa motocikel. Na kraj nesreče so poklicali patruljo prometne policije, ki sestavlja zapisnik. Vzroki nesreče nam niso znani. Otrok se je porezal Štiriletni Maurizio Negro iz Loč-nika se je porezal po desni roki. Rano mu je povzročila pločevinasta škatija za loščilo, na katero je padel med igranjem. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK laiiiHiHiiiiuiiiiiHtiiiliiiiimitiiiiHMiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiuuiuiiiiiiiiia KER SE JE UTRGALA ZAVORA Motociklista padla na oslavskem ovinku Potolkla sla se samo po rokah in nogah Na najostrejšem oslavskem ovinku sta se včeraj okoli 19. ure prevrnila z vespe dva mladeniča, ki sta se vračala iz Oslavja; 23-letni Sergio Martinuzzi iz Gorice Ul. Brigata Pavia 25 in 23-letni Graziano Makuz iz Ul. Brigata Prejšnjo nedeljo je prišlo v Solkan 49 otrok — evakuiranih iz Skopja — v starosti nad H let. Prve dni •o jih nastanili v prostorih tamkajšnjega otroškega vrtca, pred nekaj dnevi pa so jih premestili v prostore bivše vajenske šole, kjer bodo zanje uredili tudi osnovno šolo v materinščini. Tudi v Ajdovščini ■o sprejeli 50 takih otrok in drugih 70 v Tolminu. Občinski komite Zveze komunistov v Novi Gorici pa je odobril sklep, do bodo štipendirali 22 skopskih (lijakov. Na sliki: Makedonski otroci i» Solkanu Pavia 92. Nesreča je nastala zaradi okvare na zavorah. Pred o* vinkom se je. zavora utrgala in je voznik skušal ustaviti vozilo s tem, da je zaviral s prestavami. Brzina pa je bila prehuda in o-vinka nista speljala. Pri padcu sta se potolkla po rokah in nogah. Njun prijatelj, ki se je z avtom prav tako vračal v Gorico, ju je odpeljal v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so Martinuzziju obvezali rane na rokah in se bo zaradi njih zdravil 6 dni, Makuzu pa na roki in kolenu ter se bo zdravil 7 dni. Oba sta po prejeti pomoči odšla domov. VERDI. 17.00: «II flore e la violenza», S. Battistella in G. Saint. Francoski črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 18.00: «Pistoleros», J. Davis in M. Castle. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.30: «Uno strano tipo», Celentano, Taranto in Macario. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 2130. CENTRALE. 17.00: «Un filo di speranza», P. Mondine in Z. Perego. Italijansko - francoksi črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA i.EKAKNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 23,9 stopinje ob 14.30, najnižjo 12,4 stopinje ob 4. zjutraj. Povprečne dnevne vlage Je bilo 76 odstotkov. Gorlško-beneškl dnevnik r». n ^ - J C Zastor na evropskem prvenstvu v veslanju (Kopenhagen od četrtka 15. do nedelje 18. t. m.) Štiri zlate lovorike : ..r' ........w ^ ■ ( + za 1 srebrno in 1 bronasto) nemške posadke ODDANE LOVORIKE zlate srebr. bron. Nemčija 4 1 1 CSSR 2 1 1 Italija 1 1 — Holandska — 2 1 SZ — 1 2 ZDA — 1 — Romunija — — 1 Francija — ““ 1 SKIFF 1. CSSfl (Kozak) 7’11”84; 2. Holandska (Groen) 7’14”22; 3. Nemčija (Lebert) 7’19”47; 4. SZ (Ivanov) 7’21”19; 5. Poljska (Kubjak) 7*25**76 ; 6. Barry (Velika Britanija) 7’25” ln 13/100; 7. Mogensen (Danska) 7’25”48; 8. Higny (Belgija) 7’30”4S ; 9. Kortelainen (Finska) 7’35”43; 10. Kottman (Švica) 7’44”38. DOUBLÉ SCULL 1. CSSR (Andrs-IIoffmann) 6’43” In 54/100; 2. ZDA (Cromwell-Spero) 6’47”06; 3. SZ (Turin-Dubrovskij) 6’52”78; 4. Nemčija ( Wichmann-Mies) 6’ in 54”85 ; 5. Romunija (Larion-Ciocio) 7'07” in 85/100; 6. Burgin-Studach (Švica) 6’40”02; 7. Frederiksen-Kruse (Danska) 6’ in 45”73; 8. Cooke-Webb (Velika Britanija) 6’45”85 ; 9. Van der Togt-Al-win (Holandska) 6’56”14; 10. A. in A. Kraaheners (Norveška) 7’03”95. DVOJEC BREZ KRMARJA 1. Italija (Mosetti-Petri) 6'53”28; 2. Nemčija (Zumkeller-Bender) fi’ 55 ”34 ; 3. Holandska (Enters-Boelen) 6’ 57”34; 4. Sovjetska zveza (Borejko-Golo-vanov) 7'03"99; 5. Velika Britanija ( Mackenzie-Da-vidge) 7 06 "68; 6. Lehtela-Pitkanen (Finska) 7’00” in 71; 7. Boye-Christiansen (Danska) 7’01”94; 8. Tudose-Strantan (Romunija) 7’11”30; 9. J. in D. Len-ders (Belgija) 7’14”75; 10. Siejkow-ski-Szypula (Poljska) 7'18”26. DVOJEC S KRMARJEM 1. Nemčija (Neuss-Jorban, krmar Sleinhauser) 7’21”70; 2. Holandska (Castelein-Wartena) 7'30**08 • 3. Romunija (Petrov-Rieffwlt) 7’ 33"31 ; 4. Finska (Augutsson-Lonnqvisth) 7’34”45 ; 5. Danska (Nielsen-Nerendt) 7’39" in 89; 6. Sageder-Kloimstein (Avstrija) 6. Sageder-Kloimstein (Avstrija) 7’22”10; 7. Tukalov-Semenov (SZ) 7’39”19; 8. Stagljar-Guberina (Jugoslavija) 7’42’’07 ; 9. A. in H. Waser (Švica) 7’44”62 ; 10. Efstratiou-Tson-ga (Velika Britanija). ČETVEREC BREZ KRMARJA 1. Nemčija (Wolter, Bittner, Bott-cher, Prey) 6T3”88 ; 2. Italija (R. Sgheiz. Baiatti, Zuc-chi, L. Sgheiz) 6T6”53; 3. Francija 6'17”97; 4. Avstrija 6’34”87; 5. Danska 6*58”71 ; 6. Sovjetska zveza S’24”19; 7. Romunija 6'25”63 ; 8. Švica 6’29”31 ; 9. Madžarska 6’32”24; 10. Jugoslavija 6’33”91. četverec s krmarjem 1. Nemčija (Peter Neuscl, Bernhard Briting, Jochim Werner, Egbert Nirch; krmar Elder) 6’29”fi0; 2. CSSR 6*38”7); 3. Sovjetska zveza 6’37”92; 4. Poljska 6’40”50 ; 5. Holandska 6'46"68; 6. Norveška 6'33”13; 7. Madžarska 6'33”99; 8. Finska 6’44”20; 9. Jugoslavija 6'48”35; 10. Francija 6'55”17. OSMEREC 1. Nemčija (RC Ratzeburg; Kru-ser, Kliefoth, von Groddeck; Wallbrecht, Behrens, Aeffke, Plagemann. Mej er ; krmar Ah-rens) 6'04”19; 2. Sovjetska zveza 6’07”98; 3. CSSR 6’13”94 ; 4. Jugoslavija 6*11 6T7”19; 5. Velika 'Britanija 6’21"70; 6. Poljska 5*55**51 ; 7. Francija 5’57”74 ; 8. ZAR 6’03”57; 9. Japonska 6’10”16; IO! Danska 6’10”87. LESTVICA PO TOČKAH 1. Nemčija 40 točk 2. CSSR 23 3. Holandska 21 4. SZ 20 5. Italija 12 6. Poljska in Romunija 6 8. ZDA in Velika Britanija 5 10. Danska. Francija, Finska in Avstrija 4 14. Jugoslavija 3...... 15. Norveška in Švica 1 Češkoslovaški (2) in Italiji (1) ostale zlate nagrade - ZSSR z 1 drugim mestom in 2 tretjima PRVI ZAVRTLJAJ JUGOSLOVANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA Edino Partizan z zmago za ostale delitev točk Odličen začetek Maribora in spodrsljaj Olimpije Samo pol izkupička za Novo Gorico in Delamaris V nedeljo so nogometna igrišča po Jugoslaviji ponovno oživela. Ljubitelji te športne zvrsti so imeli po dolgem poletnem premoru ponovno priložnost, da prisostvujejo borbam za naslov tako v prvi, kot v drugi zvezni ligi in v Sloveniji tudi v slo- venski nogometni ligi. Tehnično zadovoljive, kar je popolnoma razumljivo, saj je bil nedeljski le začetni zavrtljaj. V prvi zvezni ligi si je samo lanskoletni prvak Partizan osvojil obe točki na račun Veleža. Vsi ostali pa so si po prijateljsko razdelili točke, tako da imajo od drugega pa do predzadnjeplasira-nega v zadnjem stolpcu lestvice so bile samo nekatere tekme Nepričakovan uspeh Tržačanov Petri in Mosetti (v dvojcu brez krmarja) evropska prvaka KOPENHAGEN, 19. — Ob zelo slabih vremenskih prilikah se je v nedeljo zaključilo evropsko prvenstvo v veslanju, ki 'je prisililo tekmovalce, da so se borili ne samo proti tekmecem, temveč tudi proti vetru, dežju in valovom. Kljub neugodnemu vremenu sta Tržačana Mario Petri in Paolo Mosetti, ki sicer nastopata za Ignis, prinesla Italiji edino in- v tej panogi nepričakovano zlato kolajno. Petri in Mosetti sta pustila za seboj nič manj kot svetovna prvaka v dvojcu brez krmarja Zumkellerja in Benderja. Italijanski četverec brez krmarja, ki je bil favorit za končno zmago, pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom za odlično nemško posadko. Presenečenj ni manjkalo na letošnjem evropskem prvenstvu. Med glavne bi lahko omenili neuspeh sovjetskih predstavnikov, ki tokrat niso odnesli domov niti ene zlate lovorike. Celo njihov najboljši skiffist Ivanov je zdrknil na četrto mesto in tako ostal, po dolgih letih prevladovanja, praznih rok. Levji delež zlatih, srebrnih in bronastih daril so pobrali Nemci, ki so zmagali v štirih disciplinah, v eni so bili drugi, v eni pa tretji. Tudi Češkoslovaška je bila zelo uspešno in si je osvojila dve zlati kolajni, eno srebrno in eno bronasto. Ce pogledamo lestvico po točkah, pri čemer dodelimo za prvo mesto sedem, za drugo pet za tretje štiri, za četrto tri, za peto dve in za šesto eno točko, vidimo da je Nemčija ponovno na čelu pred CSSR, Holandsko. Sovjetsko zvezo, Italijo itd. Jugoslavija je v tej lestvici na štirinajstem mestu s tremi točkami ker se je njen osmerec uvrstil na četrto mesto. Medtem ko so se v popoldanskih urah vrstile finalne regate za dodelitev od prvega do petega mesta, so se manj močne posadke v jutranjih urah potegovale za uvr- stitev sta. od šestega do desetega me- SŽ BOR v ODBOJKARSKI ODBHK Urnik treningov; ŽENSKE — ob torkih in četrtkih MOŠKI — ob sredah in petkih VČERAJ DRUGA ETAPA BEOffiAD-OSIJEK DIHU, P« JUGOSLAVIJI Tržačan Gregorij drugi za zmago valcem.fta cilju Vzhodni Nemec Mieta nova rumena majica Uršič 14. na cilju, 15. v spiošni lestvici ZA TEKMO Z ANGLIJO Enajst za «svetovno» moštvo LONDON, 19. — Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da selektorji so že sestavili svetovno reprezentanco, ki bo 23. oktobra odigrala v Wem-bleyu nogometno tekmo z Anglijo. Svetovna reprezentanca bi morala biti sestavljena ka kor sledi; LEV JAŠI N (SZ), DJALMA SANTOS (Brazilija), KARL HEINZ SCHNELLINGER (Nem.), SVATÒLPLUK (CSSR), CESARE MALDINI (It.), JOSEF MASOPUST (CSSR), GAR-RINCIIA (Braz.), DENIS LAW (Škot.), ALFREDO DI STEFANO (Španija), PELE’ (Braz.), FRANCISCO GENTO (Šp.). Uradno bodo postavo najavili šele nekaj dni pred srečanjem. Predvidevajo, da bo tekmi. ki bo v okviru proslave stoletnice obstoja angleške nogometne zveze, prisostvovalo 100.000 gledalcev, ki bodo spravili v blagajno 153 milijonov U3JH Liluim Rigel Gattamelata Sparteona Orleans Empedocle Ultore Eleven Domenichina Savarlno Isolina Dark Words 1 X 1 1 X 1 2 1 2 2 2 2 iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiK NA PLAVALNEM DVOBOJU JAPONSKA-ZDA V TOKIU V treh dneh neprekosljivi Američani izboljšali pet svetovnih rekordov TOKIO, 19. — Med plavalnim dvobojem Japonska - ZDA so tudi v zadnjem dnevu nadaljevali z žet vijo novih svetovnih rekordov. Po izrednih časih, ki so jih dosegli v prvem dnevu, so Američani, ki so letos predstavili neprekosljivo reprezentanco, izboljšali še dva svetovna rekorda z 18-letnim Carlom Ro biem, ki je 200 m v slogu metuljčka preplaval v 2’08”2, kar je za 2 desetinki sekunde boljše od rekorda, ki ga je letos dosegel Avstralec Kevin Berry. Drugi rekord nosi prav tako pečat Amerike, in sicer v moški štafeti 4x100 m prosto. Američani so progo preplavali v 3’36”1, medtem ko so Japonci rabili za isto 3’42”8, kar pa je nov državni rekord. Tudi v tretjem dnevu Američani niso razočarali, posebno ne v štafeti 4x200 m prosto, Ker so Schollander, McDonough, Towsend in Saari dosegli s časom 8’0.j”7 nov svetovni rekord, ki je že od 10. t.m. pripadal s časom 8'07”6 ameriški štafeti. Američani so se tudi v tretjem dnevu predstavili v odlični formi. Ze na 100 m prosto se je Richard McDonough približal s 54” svetovnemu rekordu Dos Santosa, ki je le za 4 desetinke sekunde boljši. Američan je s tem časom izboljšal državni rekord. Nov japonski rekord je dosegel na 800 m prosto Yamanaka, ki je progo preplaval v 9’04”4. Drugo-plasirani Bill Farley pa je, z 9’07”7 izboljšal ameriški rekord. Japonec Shigeo Fukushima pa je na 200 m hrbtno dosegel z 2'12"2 drugi najboljši čas na svetu in je istočasno za 7 desetink sekunde izboljšal japonski rekord. Na tej progi pripada svetovni rekord A-meričanu Tomu Stocku z 2’10”9. V treh dneh plavalnega dvoboja z Japonsko so Američani izboljšali nič manj kot pet svetovnih rekordov. Zanimivo je tudi, da je v'skokih v vodo Japonec Sun-suke Kanedo pripravil presenečenje tretjega dne: Kanedo je namreč premagal Američana Larryja Andreasena, kar se je zgodilo prvič v zgodovini te panoge. OSIJEK, 19. — Po včerajšnjem uspehu vzhodnonemškega kolesarja Luxa je v današnji drugi etapi od Beograda do Osijeka Tržačan Gregori za las zgrešil zmago. Na cilju je bil vzhodni Nemec Mickein hitrejši, zaradi česar se je moral Gregori zadovoljiti z zelo častnim drugim mestom, ki mu je tudi prinesel odbitek 30 sekund. 227 km dolga pot je zelo utrudi- Dvobo.j se je zaključil 63:22 v korist ameriških plavalcev la pisano karavano. To tem bolj, ker je bila vročina skoraj neznosna. Večji del poti so kolesarji vozili v skupini ' in samo član ekipe Furlanije-Julijske krajine Bottega je poskusil z begom, da bi si zagotovil zadostno prednost za zmago. Kolesar je ostal sam 60 km poti, a kasneje je moral, ko je bil cilj že na vidiku, položiti orožje pred skupino zasledovalcev, ki je prišla bolj sveža do Osijeka. V tej skupini je bil tudi Gregori, kateremu pa se sprint za zmago ni posrečil. Uspeh ekipe Furlanije - Julijske krajine, ki nastopa kot Italija II. je dopolnil Uršič s 14. mestom, medtem ko sta se Bottega in Scatto uvrstila na 18. in 19. mesto. Ostali Italijani, člani prve ekipe, pa so še bolj zaostali. Včerajšnji zmagovalec Lux je moral prepustiti rumeno majico najboljšega v splošni lestvici rojaku Mickeinu, kateremu sledi Eckstein. Od Jugoslovanov je Levačič trenutno na tretjem mestu pred dvema vzhodnima Nemcema. Jurij Uršič je od Italijanov najboljši in je na 15. mestu s časom 8 ur 13”13. Ostali so razvrščeni kakor sledi; 18. Dl Torro (It. I.) 8.13’44” 19. Gregori (It. II.) 8.14’27” 31. Bottega (It. II.) 8.18’27” 50. Giordani (It. I.) 8.28'38” 51. Cherubini (It. I.) 8.29’43” 52. Gheller (It. II.) 8.29’59” 63. Scatto (It. II.) 8.38’21” V ekipni razpredelnici vodi Vzhodna Nemčija s časom 24.36’53”, druga je Jugoslavija I. (24.38T8”), tretja Slovenija (24.54’01”). Na petem mestu je tjršičeva ekipa Italija II. s časom 24.47’33”, medtem ko je Italija I. v kateri so kolesarji iz Pescare, na osmem mestu s 24 urami 53’55”. Vrstni red na cilju 227 km dolge II. etape Beograd Osijek je naslednji: 1. DIETER MICKEIN (V. Nem.) 5.36’03” (z odbitkom 5.35’03”) 2. Gregori (It.) (z odbitkom 5 ur 35’33”) 3. Doek (Hol.) 4. Asenov (Bolg.) 5.36’52” 5. Purko (V. Nem.) 6. Hall (VB) 7. Levačič (Jug.) 8. Imo Rittmaycr (V. Nem.) 9. Tone Ukmar (Jug.) 10. Jan Kost (Polj.) 14. Uršič (It.) 5.37T3” 18. Bottega (It.), 19. Scatto (It.), [42. Palmetti (It.) 5.38’04”, 47."Glor-! dani (It.), 49 Di Torro (It.), 59. | Cherubini (It.) 5.45’03”, 60. Gheller (It.). SPLOŠNA LESTVICA 1. DIETER MICKEIN (V. Nem.) 8.10’43” 2. Bernard Eckstein (V. Nemčija) 8 12*23” 3. Levačič (Jug.) 8.12*32” 4. Rlttmayer (V. Nem.) 5. Gucnther Lux (V. Nemčija) 8.12*38” itd. TENIS LOS ANGELES, 19. — Z zmago s 4:1 nad Mehiko se je ameriška teniška ekipa uvrstila v finale ameriške cone za Davisov pokal. KOLESARSTVO VARESE, 19. — Clan ekipe Carpano Zilioli je zmagal na kolesarski dirki «Tre valli Varesine» pred Cribiorijem in De Rossom. V ekipni lestvici za italijanski naslov je Legnano še vedno krepko v vodstvu. * * m CAMAIORE, 19. — Roberto Nen-cioli je zmagal v dirki za «Pokal Camaiore» pred amaterskim svetovnim prvakom Vicentinijem. po eno točko * * * V drugi zvezni ligi je Maribor odlično začel letošnjo nogometno sezono, tako da se je zaradi rezultata 3:0 uvrstil nič manj kot na vodilno mesto razpredelnice. Slabše se je godilo ljubljanski O-limpiji, kateri se ni posrečilo, da bi se vrnila z igrišča Čelika s točko. Sicer je treba priznati Ljubljančanom, da so bili prisiljeni igrati zaradi izključitve Kapizdiča, le z desetimi igralci. Kljub temu so se dolgo upirali, a' 16’ pred koncem so morali končno kloniti domačinom, ki so si zmago tudi zaslužili, * * * V slovenski nogometni ligi sta se morala oba primorska predstavnika in sicer Delamaris iz Izole in Gorica iz Nove Gorice zadovoljiti z neodločenim izidom. Oba sta igrala n» domačih tleh in obema enajstoricama s« je posrečilo zaključiti prvi polčas z 1:0 v lastno korist. V nadaljevanju so Izolčani povečali rezultat, a ker jim je ušla kondicija, so bili na milost in nemilost gostov Olimpije B in so se morali zadovoljiti z delitvijo točk. V Novi Gorici pa ie bil potek nekoliko drugačen. Gostje Maribora B so najprej izenačili, nato pa so celo prevzeli vodstvo. Njihovo veselje pa je trajalo malo, ker so Goričani s Križajem izenačili iz enajstmetrovke. Izidi tekem SNL so naslednji: Gorica-Maribor B 2:2 (1:0) DelamarisTOiimpija B 2:2 (1:0) Rudar (T)-Slovan 2:1 (0:0) Kladivar-Celje 5:4 (3:3) Triglav-O. Krim 3:0 (2:0) Ljubljana-Aluminij 0:1 (0:0) Zelezničar-Olimp 2:1 (1:0) Svoboda-Sobota 6:0 (1:0) I. ZVEZNA LIGA Trešnjevka ■ Rijcka C. zvezda - Hajduk Kadnički • Zeljezničar Novi Sad - Vojvodina Velež - Partizan Sarajevo - Beograd Vardar - Dinamo 1:1 (1:0) 1:1 (1:1) 0:0 0:0 1:2 (1:1) 0:0 1:1 (1:1) II. LIGA (ZAHOD) • Maribor • Vartcks Famos • Sloboda BSK Bosna Zagreb Špftrta Borovo Borite • Istra • Slavonija Čelik - Olimpija Šibenik - Lokomotiva 0:3 (0:2) 2:0 (1:0) 3:3 (2:1) 4:5 (1:4) 3:1 (0:1) 2:1 (1:1) 1:0 (0:0) 2:1 (1:1) IMI III DIH 1 liti Hilli I Hill III III II llllllllimillllllllllDIIIIII III lllllllll II11111111111111111111111111 V PRVI PREIZKUŠNJI l ŽOGO 7 O Triestina Sandanielese Kljub visoki zmagi nezadovoljiva in tehnično slaba igra Tržačanov Sedem golov Triestine enajsto rici Sandanielese. To je rezultat brez pasiva, ki ga je Triestina dosegla v nedeljo na prvi preizkušnji v prijateljski tekmi z nogometnimi predstavniki San Daniela del Friuli, kjer so Tržačani na predprvenstvenih pripravah. Visoka zmaga nas ne sme premamiti predvsem, ker domačini v nogometu ne predstavljajo ničesar in so si med tekmo celo sami zadali tri avtogole. Od Tržačanov pa so bili učinkoviti Mantovani dvakrat, Ri-sos in Ispiro po enkrat. Govoriti sedaj o tehnični vrednosti Triestine je še prezgodaj, ker novi trener dr. Montanari še nima na razpolago vseh igralcev, drugi pa še niso prišli v zadovo- ljivo formo in jim vrhu tega še manjka kondicija_ To je seveda stvar bodočnosti in resnega treninga, vendar poznavalci razmer niso preveč zadovoljni s trenutnim stanjem v vrstah Triestine in so mnenja, da bodo imeli Tržačani v letošnjem prvenstvu B lige zelo težko... življenje. JOŽE V ERG AN: OtfMAREZIG do MADRIDA 43. Na koncu je zadonela še «Internacionala». Prepevali so jo z navdušenjem kot morda še nikoli v življenju. Množica jo je prepevala v 50 jezikih hkrati. Ob koncu so nam rekli, naj se zglasimo naslednjega dne pri svojih nacionalnih sekcijah. Tu so nam povedali, da odpotuje prva skupina 20. septembra. Priporočali pa so nam, naj ne odhajamo na postajo v gručah, da ne postane policija pozorna. Drugi dan sem se oglasil na italijanski sekciji. Tam sem sc domenil glede časopisov, obenem sem pustil na sekciji svoj kovček z obleko in dokumenti. Preden sem se poslovil, sem podaril še 1000 frankov za antifašistični tisk. Ves moj zadnji dan v Parizu sem prebil s tovarišem Iličem. Spremljal me je tudi na železniško postajo. Pred odhodom mi je še rekel: «Veš, Jože, da ml je kar žal, da ne morem že s prvo skupino v Španijo, videla pa se bova prav golevo tam še pred novim letom. Glej, da se povrneš v Pariz z odlikovanji!» ČEZ PIRENEJE Vozne listke smo vzeli do Cerbera, ki leži v bližini španske meje. Potoval sem z Markom Sfiligojem, z Romanom in Albinom Marvinom ter s Smigollo. V . vlaku pa se nismo smeh družiti. Bili smo vsak v svojem kupeju, kot bi se ne bili poznali. Na obmejni postaji smo izstopili. Bilo nas je nad 500. Sami krepki, postavni fantje in mladi možje Drug drugega smo opazovali in se smehljali. Bili smo vsi istih misli. Vsi smo hrepeneli po tem, da bi stopili čimprej na španska tla. Ponosni smo bili, da bomo prav mi sestavljali prvo mednarodno brigado. Se vedno nismo bili preglasni, vendar smo se lahko pogovarjali, Tu si lahko slišal vse evropske jezike. Še celo dva Kitajca iz Vietnama sta bila med nami. Vzljubili smo ju kakor rodna brata. Na postoji so nas že čakali francoski vodniki in nas odpeljali čez Pireneje do španske meje. Pot se je vila po klancih in kozjih stezah strmo navzgor. Bili smo trudni in izčrpani,, vendar nismo počivali. Ko smo prišli do vrha, so nas sprejeli španski vodniki. Prav prisrčno so nas pozdravili. Malo smo posedeli in počivali, nato smo se spustili na špansko stran navzdol. Pot je bili*, grapava in kotanjasta, tu pa tam se je spremenila v pravo kozjo stezo. Od utrujenosti so nam noge klecale. Spance smo vprašali, če bomo morali še dolgo hoditi. «Le še dve dobri uri,» so nam rekli smehljaje. Vedeli smo, kaj to pomeni. Taki so vsi vodniki. Z lažjo te skušajo spraviti v boljšo voljo. Sli smo dalje. Pot se je vleka zdaj malo navzgor, zdaj spet navzdol v neskončnost. Naposled smo prišli na nekoliko lepšo cesto. Posedli smo in počivali. Tu so nam postregli s suhim mesom, kavo in vinom. Vse to se privlekli v hribe na mulah. Na zahodu je ugašal večer. Gost mrak se je plazil iz dolin počasi navzgor. S skalnatih vrhov pa je zavel leden veter. Nekateri so od izčrpanosti kar sede dremali. Radi bi še nekaj časa počivali, toda vodniki so nam odsvetovali, češ do je prehud veter in se bomo vsi prehladili. È jL k , .{Ft • A *' . S p . S Jr J % A: r K J ■ H I JT' 1 ’ Sli’smo dalje. Pot ni bila več tako strma, a *e je vleka pred nami kakor kurje črevo. Tako smo hodili vso dolgo nač čez Pireneje. Ob koncu se nihče ni več šalil, nihče več pogovarjal s sosedom, noge smo premikali le še mehanično. Ko je sonce vstalo, še nismo videli cilja. Sele okrog osmih smo prišli v neko katalonsko mestec^. Imena mesteca se ne spominjam več, vem pa»-,da je bil to letoviški kraj. , iST*'---- - V mestu so nas sprejeli z godbo in cvetjem. Brž smo se predramili iz otrplosti, skočili v četverostope in odkofa-kali za godbo skozi mesto. Ljudstvo Je vrvelo po ulicah in zgrinjalo krog nas. Z balkonov in oken so nam mahali v pozdrav z robci in zastavami. Vsepovsod so se razlegali vzkliki: «Viva los hermanos internacionales! Živeli bratje internacionalen živeli naši bratje!» Na koncu so nas pogostili, in ker so videli, da smo u-trujeni in zaspani, so nas kmalu razmestili po razkošnih vilah. V tem mestu smo ostali tri dni. Posebnega dela nismo imeli in zato smo si lahko ogledali mesto. Kakih posebnih znan)en|stosti mestece nima, lepe pa so vile po okolici. Kot so nam povedali, so bile vse last bogatašev, ki so ob izbruhu revolucije zbežali in se pridužili upornikom. Trije dnevi v tem mestecu so bili za nas prijeten oddih, čez dan sme postopali po mestu in okolici, vsak večer pa so meščani priredili nam na čast plesno zabavo. Četrti dan so prišli po na.s s kamioni in nas odpeljali v mesto Figueras. Na vseh križiščih po poti so bile barikade iz debel, skal in vreč peska, na njih so plapolale rdeče - črne ! anarhistične zastave, za njimi pa so stali miličniki, >ki so nas pozdravljali z dvignjeno puško in vzkliki: «Živio internacionale!! Živeli naši bratje!» V Figuerasu so nas peljali za tri dni v artilerijsko vojašnico. Tu nas niso pustili, da bi pohajali, in smo imeli neprestano teoretične in praktične vaje. V Kataloniji so imeli vso oblast v rokah anarhisti in ti so nas hoteli po vsej sili pridržati v Kataloniji. Po ukazu Komunistične partije pa bi bili morali iti v Madrid. Toda šele po posredovanju tovarišev Martyja in Galla so nas pustili od ondod in nam dali na voljo poseben vlak za Madrid. Vsi \agoni so bili okrašeni s cvrtjem ter s katalonskimi in španskimi zastavami. Na postajo nas je spremljala množica, ki nas je neprestano pozdravljala in nam vzklikala: «Viva internacionales! Viva nostros hermanos!» Ko se je vlak zganil, so nam vsi mahali v pozdrav. Starejše ženske so si brisale solze in vzklikale! «Hermanos! Her-manos!» Gotovo so poslale svoje sinove v vojno proti Francu in fašistom. Na postaji v Barceloni nas je čakal spet veličasten sprejem. Na peronu je mrgolelo ljudi. Godba je neprestano igrala nam na čast, miličniki so nas pozdravljali z dvignjenimi puškami, množica pa je vzklikala: «živeli internacionalci! živeli bratje v borbi!» Od Barcelone do Valencije so bile nam na čast vse postaje okrašene s cvetjem in zastavami. Mi pa se nismo več ustavljali, šele v Casteilon de la Plani smo obstali. Tu pa kar za 40 minut. Železniška postaja je bila porušena, toda vsepovsod okrog razvalin je mrgoleto ljudi. Godba je igrala, ljudje so vzklikali in nas pozdravljali. Dekleta so nas obsipala s cvetjem, starejši možje in žene pa so nam prinašali v vagone polne vreče pomaranč, sodčke vina in druge dobrote. Spominjam se učitelja, ki je stal na porušenem peronu s svojimi učenci. Z eno roko nas je neprestano pozdravljal, z drugo pa si je od ginjenosti brisal solze. V Saguntu se je ponavljal isti prizor. Spet so nas sprejeli z godbo in cvetjem, spet so nas pogostili s pomarančami in vinom. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6 - II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA; Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 130, finančno-upravni 200, osmrtnice 150 Ur — MaU oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. - Odgovorili urednik: STANISLAV KENKU — Izdaja in liska Založništvo tržaškega tiska, Trst _____