Temeljito o sistemu delitve Pred novim letom so delegati republiSkega sveta Zveze sindikatov Slo-venije sprejeli dakončno besedilo sindikalne liste za leto 1977, ki je bila pred tem dobra dva meseca v javni razpravi. O listi kot celoti in o njenih posameznih določilih so povedali svoje mnenje, predloge in pripombe člani osnovnih sindikalnih organizacij ter občinski in republiški odbori sindikata. Potem, ko je bila sklenjena javna razprava, je odbor sindikatov za samo-upravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov prl RS ZSS zbral vsa stališča in pripombe ter jih vnesel v končno besedilo dokumenta. Največ pripomb v javni razpravi je sindikalno članstvo imelo na prvo točko predloga liste, kl govori o osnovah za oblikovanje sistema delitve sredstev aa osebne dohodke po delu in po rezultatih dela. Brž-čas se temu ne moremo niti čuditi, saj gre za izredno ob-čutljivo področje, ki je že do-slej povzročalo celo vrsto umestnita, sevetla pa tudi ne-umestnih pripomb na to, kaj je treba prt delitvi izboljšati, kaj storiti, da bodo tako bne- novani delitveni mehanizmi de-lovali prožneje, skratka, tema-tika s tega področja je in bo ostala še naprej predmet raz-prav, ko bo beseda nanesla na razporejanje dohodka in na delitev sredstev za osebne do-hodke v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Medtem pa lista za 1977. le-to vendarle vnaša na področje nagrajevanja nekaj novih reši-tev, ki jih bodo lahfco delavcd s pridom uporabili v svojem sisbemu delitve. Pri tern velja opozariti predvsem na tasta določila, ki opredeljujejo po-dročje pridobivanja osebnega dohodka na osno-vi delovnega prispevka, kd so ga dali delav-cd s svojim »tekočdm delom« ter z gospodarjenjem in uprav-ljanjem z družbendmi proizva-jalnimi sredstvi kot minulim detam k dohodku terneljne ali druge organizacije združenega dela oairoma delovne sikupno-sti in k celotnemu družbene-mu dohodku. Ta dolooila so zdaj veldteo bolj ustrezna in bolj konkretaia v primerjaivi s prejšnjo sindikalno listo. Osnova za oblikovanje sistema delitve Letošnja lista določa, da se morajo delavci TOZD v samo-upravnih sporazumih, fci jih sklepajo z delavcd v drugih tozdih, s katerimi združujejo delo in sredstva oziroma v sa-moupravnih sporazumih dejav-nosti, dogovoriti o akupnih osnovah in merilih za delltev osebnih dohodkov, ki zagotav-ljajo uresničevanje delitve po vloženem delu in po delovnih rezultatih. Osnove za oblikovanje saste-ma delitve sredstev za osebne dohodke po delu in po rezul-tatih dela, kd so sestavni del ce-lavdtega sisterna pridobivanja in razpoTejantja dohodka, so predvsem: planiranje in sprem-ljanje dela, metodologija mer-jenja oziroma ocenjevanja in postopek ugotavljanja delov-ne in posloviie tispešnosta in ugotavljanje prispevka delav-ca k delovnemu rezultatu. Pri-spevek delavcev k dohodku na osnovi tekočega dela se meri s kazalci fizične in vrednostne produktivnosti, kot denimo, čas, potreben za izdelavo tipid-nah proiavodov oziroma za opravljanje tipičnah storitev dejavnosti, realizirana proiz-vodnja ali protnet po stalnih cemah na delavca, celotni do hodek na delavca, dohodek na zaposlenega ali na enoto po-gojnega aM enostavnega dela v dejavnosti in z drugimi ka-zalca za merjeiije produktivno sti tako imenovanega tekočega dela. Pri tem lista določa, da se prispevek delavcev k dohodku na osnovl upravljanja s proiz-vodnimi sredstvi meri pred-vsem s kazaloi rentabilnosti in akumulativnosti, kot na pri-mer, poslovni sklad, akumula-cija, dohodek in družbeni pro-izvod za uporabljeiia poslovna sredstva, doseženi finanoni u6i- nek investdranja v primerjavi s pričakovanim rezultatom in podobno. Boleznine, dodatek za fluktuacijo, dnevnice, kilo-metrine, regresi, jubilejne nagrade ... med najbolj žgočimi temami Med določili letošnje sindd-kalne liste, ki so v javni raz-pravi naletela na deljene sod-be, sodi brez dvoma nadoine-stilo osebnega dohodka za čas bolezni, dodatek za fluktuaci-jo, dnevnice, prenočitveni stro-ški in kdlometrine, regresi za letni oddih in prehrano med delovnim časom ter nagrade ob delovnih jubilejih. Stališča sindikatov o teh določilihi so v prenekateri osnovna slndikal-ni organdzaciji naletela med članstvoni na tiasprotujooa si mnenja. Poglejmo samo nekaj najbolj zgovornih primerov. Iz številnih oboin, med drugim tudi iz nekaterih naših sindikalnih organizacij, so pri-šli predlogi, naj bi znašalo na-domestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni 90 od-stotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v zadnjih treh meseeih, medtem ko naj bi tisti delavci, ki imaijo do upokojitve še pet let, dobivali 100-odstotno nadomestilo. Taki in podobni predlogii so posle-dica (o tem ne more biti dvo-ma!) nevaloriziranih zneskov v letu 1976, ko so bile najbolj prikrajšane pri izplačilih bo-leznin oziroma nadomestal osebnega dohodka med porod-niškim dopustom porodnice, z njimi pa tudi tisti delavcd, ki so bili dlje časa v bolni-škem staležu. Pri oblikovanju dokončne-ga besedila nove sindikalne li-ste je po vseh peripetijah, po (ne)utemeljenih zahtevah od Poncija do Pilata, slednjič ob-veljal predlog, da znaša nado-mestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni 90 od-stotkov popreonega mesečnegia osebnega dohodka delavca, iz-plačanega v minulem koledar-skem letu, osnova za obračun nadomestila pa naj se valori-zira vsake tri mesece na osno-vi statisti6nih podatkov o giba-nju osebnih dohodkov v slo-venskem gospodarstvu v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila republiška skupnost socialnega varstva v prilogi Delavske enotno>9bi Vzajem-nost. Vendar nadomestilo oseb-nega dohodka ne more biti večje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavca, če bi delal. Pri tem določilu lista obvezuje osnoTOe organizaoije sindikata, da se bodo morale zavzemati za uoinkovito kon-trolo, kakor tudi za odpravlja-nje vzrokov izostankov z dela zaradi bolezni. Brez dodatka za omejevanje fluktuacije Nekaj manj kot polovica predlc^ov pri oblikovanju le-tošnje sindikalne liste je ter-jala, naj dodatka za omejeva-nje fluktuacije ne bi črtali iz liste. Po nekaterih predlogih naj bi ga celo preimenovali v dodatek za stalnost in podoto-no. Kljub temu pa so doseda-nje izkuSnje pokazale, da se je v vsakodnevnd praksi to dolo-čilo slndikalne liste kratko ma-lo izjalovilo in da je dejansko šlo pri vsej stvari za dodatek za stalnost. Piko na i je napo-sled dal odbor republiških sid-dikatov za samoupravno spo-razumevanje o deldtvi dohod-ka in osebnih dohodkov, ki je sodil, da dodatek za omajeva-nje fluktuacije nd v skladu z načelom delitve po delu, po-temtakem tudi ni v skladu z ustavo in z zakonom o združe-nem delu. Na drugi strani bodo poslej dnevnice in strogki prenočeva- nja višji za 14 odstotkov, kar pomenl, da jih bomo uskladild z gibanji osebnih dohodkov in materialnih stroškov v dese-tih mesecih prejšnjega leta. Lista namreč določa, da bo dnevnica za službena potova-nja v državi za čas odsotnosti od 8 do 12 ur znašala največ 110, za odsotnost več kot 12 ur največ 170 dinarjev, medtem ko se bodo stroški prenočeva-nja na podlagi priloženega ra-čuna krili največ do 195 dinar-jev, y primeru, da delavec za nočnino ne predloži potrebne-ga računa, pa bo dobil za pre-nočevanje 85 dinarjev. Kilometrina bo ostala ista kot lani; torej za vsak prevo-ženi kilameter za uporabo osebnega avtomobila v sliažbe-ne namene, največ 1,50 dinarja. Terenski dodatek kot povračilo za večje materialne stroške, ki jih ima delavec zaradi dela na terenu, bo po novi listi znašal največ 80 dinarjev na dan. Prav tako bodo letos temeljne in druge organizacije združene-ga dela oziroma delovne skup-nosti, upoštevaje pogoje in te-žavnost dela, lahko regresirale topli obrok med delom največ v višinl 285 dinarjev mesečno na delavca. Izjemoma bo mo-goče delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organi- zirati prehrane med delom, re-gresirafci topli obrok v obldkl vrednostnih bonov za žavila v enaki višini kot drugim ddav-cem. Soglasja bodo tako kot doslej dajali občinski sveti ZSS, upoštevajoč pri regresira-nju prehrane v obliki vrednost-nih bonov, dogovorvjena me-rila. Seveda je treba ob tem pri-pomnitd, da v novii sindikalni listi ni bilo mogoče opredeliti meril za regrese za letni odddh, predvsem zaradii posebhostih v posameznih organizacijah združenega dela, zato bodo mo-rald osnove in merila za delitev regresov določiti delavci y ob-močnih družbenih dogovorih in v splošnih samoupruavnih ak-tih temeljnih organizacij zdru-ženega dela, pri čemer, naj bi regres ohranil svoj socialni po-men, saj ga ni mogoče deliti vsem delavcem v enakem zne-sku. Da pa bi vseeno lahko prešli sami na »bojno polje« in se v združenem delu sami lotili te-ga, malodane enega naijbolj žgooih problemov pri uveljav-ljanju sindikalne liste, letošnja lista predlaga, naj bi se sred-stva regresa obHkovala letos v višini najmanj 1100 in naoveč 1400 dinariev na delavca. I. V.