ft 59. številka. Izdanje za nedeljo 1T. maja. 1896. (t Trstu, v soboto zvečer dne 16. maja 1896.) Tečaj XXI. „BDIMOST" Izhaja po trikrat na teden v iettih izdan j ih ob to vic 11a, A«»ti»tKIH in aobotnh. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno p« ob 7. uri večer. — Obojno isdanje atane : za jfiileu meneč . f. 1.—, i».ven Avstrije t. 1.50 i« tri mesec. . , 3.— ... 4..S0 ta pol leta ...«.- . , „ u vb« leto . . . 12.— , . ,1*.— Naročnina je plt6ev*tl naprej aa naročbe krti pritožen« naročnine te sprava M •ilra. Posamične Številke ne dobivajo v pi ;»-dajaliiicah tobaka v Jrttn po S nvr. izveo Trst« po A »vi. Glasil EDINOST Oglasi se račune po tarifu v petitu; sa naslove ■ debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do« mači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poftiljajo uredništvu ulica Gaserma H. 13, Ysako pismo mora biti fraukovano, ker nefrankovana se no sprejsmajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre-jema upravniitvo ulica Molino pio-colo hit. 3, (I. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat, Odprte reklama cije io pruste poAtnine. ko. IF MNsmN J* MM". Protest Romunov, Srbov in Slovakov. (Konec.) To je bilo pravo, pravno stanje v Ogerski do XVI. člena zakona iz leta 1790—91., v katerem je bila prvikrat poražena načelno popolna ravnopravnost ogerskih narodov. To narušenje je ilo postopno, a vselej ob dejanskem in slavnostnem protestu ob jednakopravnost sukcesivno pripravljanih nemadjarskih narodov, tak6, da kljubu vsem, nemadjarske narode tlačečim zakonom, naredbam In praktikam, ni mogel madjarski element uvesti v veljavo krivičnega principa jezikovne superijori-tete. Protesti in sezivanja na pravo javili so se na vsakateri način. Tak6 so reagovali nemudoma in z vso odločnostjo Hrvati, in v pomenljivih letih 1847—49. vzdignila so se tri plemena Ogerske: Srbi, Romuni in Slovaki z orožjem v roki proti madjarizaciji. Poskusi in stremljenja gledš „Okoha", srbske Vojvodine, avtonomije Sedmograjske dokazujejo, da, kakor niti za starodavna, takd niti v novejšem času ni bila Ogerska jednotna madjarska narodna država, temveč vedno le država ravnopravnih, raznojezičnih narodov. Ko se je 1. 1867. uvedel v monarhiji duvali-stiški sistem, in so ogerski državniki videli neizogibno potrebo pomirjenja z narodnostimi, imel se je 1. 1868. predložiti takozvani narodnostni zakon. No, ko je načrt tega zakona, izhajaje iz napačnih prem is, hotel ogersko dižavo urediti kot madjarsko državo, so tedaj v ogerskem državnem zboru nahajajoči se zastopniki narodnostij podali proti temu slavnostno zabrambo. In ko je ta načrt postal zakon, a ta zakon niti v teh majhnih koncesijah, katere je napravil narodnostim, ni bi) držan nikdar, so zastopniki narodnostij, dokler so še bili v državnem zboru, zahtevali ob vsaki priliki držanje danega zakona. Ko pa so bila vrata ogerskega parlamenta na leta zaprta narodnostim z nesli Sani m volilnim 2lorabljenjem, & la Stupava in Nitra, so se zastopniki treh plemen Ogerske: Srbov,Romunov in Slovakov, združili v dan 10. avgusta 1895. v glavnem mestu naše domovine na kongresu in PODUSTEK T Iluzije. Češki spisal Aug. Evg. Mužik; prevel I. P. (Dalje) Misel, da je jeden izmed onih, kateri so se „zmotili v poklicu', in da tiči v njem nekaj več ko samo ubogi plesnjivi popek pisarniške cvetke, spremljala je Jana Jirata dolga leta in ni mu dovoljevala, da bi zrl na svoje življenje z očesom nepristranskega sodnika, da bi se pomiril z osodo in skušal baš dane razmere po mogočnosti premagati. Ko bi bil gledal popolnjevati se v novem svojem poklicu, pribaviti si najnujnejših vednosti ▼ novi svoji stroki ter oborožiti se z vztrajnostjo in potrpežljivostjo, kratko: postati resnim, praktičnim možem, bil bi v teku teh let dosegel to, kar doseže večina ljudij njegove vrste, vrženih isto nemilo roko na isto cesto življenja: eksistenco skromno, toda gotovo in sigurno ter vedno po-lepšujoco se. Mogel je postati kasneje i človek sa-mostaleu ter orati svojo lastno ledino sč silo in navdušenjem, mogel je pridobiti si imetka i ime in popolno neodvisnost. Toda Jana JirAta pekla je njegova osoda nekoliko let v dno duše, zaničeva na lojalni način formulovali svoj program, da pri hranenju integritete dežele naj se d& izraz indivi-duvalitete pojedinih narodov v državni upravi, ' program, kateri bi pošteval aspiracije nemadjarskih j narodov ter bi postavil državno upravo na naravno podstavo, odgovarjajočo etniškim in zgodovinskim ' razmeram naše domovine. ; Naravno je, da ta program, ki ravno odgo-: varja etniškim in historiškim razmeram naše do-i movine, mora stati v nasprotju z vsem umetnim tokom, kakoršen so vstvarili sedanji oblastniki v naši domovini. Vrhunec tega umetnega toka je milenijska slavnost in milenijska razstava, ' katera se z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi j sredstvi začenja vprizarjati pred Evropo. Sedanjo milenijsko slavnost in razstavo smatramo za sle-pilno sliko, katera se ima predstaviti Evropi. S to sliko se ima pred Evropo manifestovati, da ogerski narodi so složni i zadovoljni, v tem ko je večina | naseljenja Ogerske dejanski nezadovoljna. Evropi i se ima predstaviti, da nemadjarski narodi Ogerske 1 so se Madjarom asimilovali v toliki meri, da svoje | podjarmljenje pred tisoč leti proslavljajo kot praznik I radosti. Evropi se ima predstaviti, da Ogerska je ' s pomočjo gospodujočega plemena storila v kulturi j neizmerne napredke, da je povsod blaginja in bo-< gatstvo, dasi ravno nasprotno odgovarja resnici, i V pogledu na to, ravno naslikano in resnici odgovarjajoče stanje stvarij, slavnostno in odločno konstatujemo, da v tem letu 1896 mi trije narodi j Ogerske: Romuni, Srbi in Slovaki živimo realno ; in faktično kot posebni, z vsemi atributi vredno oskrbljeni, živi, individuvalni narodi in narodna telesa, kateri niso le za jedno tisočletje, temveč Že mnogo davnejše verno in popolno ohranili svojo narodno bitje, narodno posebnost, narodni jezik, običaj, čustvo, zavest, in imajo jasno, nepremagljivo voljo s pomočjo Božjo kakor taki živeti i nadalje: zasvedoČqjemo zajedno, da se nikakor ne moremo udeležiti teh izključno madjarsko-na-rodnih, nas v mnogem razžaljujočih slavnost,ij, nasprotno pa moramo protestovati proti tej slepilni sliki. Protestujemo, da se vprizarja slavnost, proti in preziral je novi svoj stan, poigraval se s kruhom, po katerem je sezal le v najhujši sili, in bil je od dne do dne žalostneji, čim bolj je čutil, kako mu razpadajo pod rokami vsi načrti življenja. Nekolikokrat poslal je bil očetu skromen prispevek ; starček je bil s& svojim sinom zadovoljen, da, ponosen je bil nanj; toda prepričanje, da ne more pomagati očetu tako, kakor bi želel, razsrdila ga je naposled i na sebe i na očeta. Kadarkoli se je v njem vzbudila močna žalost in ganila vest (vedel je, da je starček tam na kmetih brez njegove podpore navezan na golo beraštvo), skušal je brzo na kak način pozabiti na žalostni svoj položaj. Najpogosteje činil je to s pijačo, češ, da mora oglušiti v sebi Črva žalosti, kateri mu gloje srce. Razplakal se je pri tem češče, toda očetu vendar ni ničesar poslal, kajti štediti in odreči si neravno nujnih potreb — tega se ni bil naučil. A ko je stari umrl, niti na pogreb mu ni prišel, sramoval se je pokazati se pred znanci. Poslal je nekoliko brzo vkup segnanega denarja za pogreb ter prepustil skrb za vse drugo tujim ljudem, pri katerih je tudi oče umrl. Bal se je tudi naglega iztrganja iz melanholičnega svojega stanja, katero se ga je bilo nanagloma polotilo, in čutečega tudi o^tro očitujoči glas vesti, da staremu očetu niti kateri se upira večina prebivalcev Ogerske, pro-testujemo, da se vprizarja slavnost, katera ima nas predstaviti kot premagane in podjarmljene narode; protestujemo, da se tudi z našim davčnim grošem dela ogromna potrata na te slavnosti. Protestujemo proti milenijski slavnosti, pre-šinjeni z najčistejšim patrijotizmom. Mi želimo si našo domovino srečno in zadovoljno, ali v sedanjih okolnostih, ko se velika večina prebivalstva Ogerske čuti pritiskano, ni naša domovina ne srečna ne zadovoljna. Ko bi nam bilo kedaj privoščeno, videti oger-sko postavljeno na naravne podstave, odgovarjajoče njenim etniškim in historiškim razmeram, ko bi bila izvedena ravnopravnost narodnostij, ko bi mogla vsaka narodnost videti svojo posebnost ohranjeno in uresničeno po državni upravi, ko bi v obče Ogerska bila ne dežela jednega plemena, temveč stara častitljiva Hungaria, potem bi radi slavili tisočletje obstanka ogerske države. No, kakor se ima milenij slaviti danes, vidimo v tej slavnosti napad na našo narodno eksistencijo, vidimo poveličevanje našega h I a p č e-vanja, a proti taki slavnosti s tem protestujemo. V Peštbudinu, 30. aprila 1896. Izvrlevalni odbtr kongresa narodnostij'. PolitlŠke vesti. V TRSTU, dne 16. maja 1896. Jezikovna »ravnopravnost* pri c. kr. flnanci v Trsta. Dasi neradi, morali smo vendar večkrat očitno grajavi dejstvo, da c. kr. finančna oblast Tržaška nekako zapostavlja slovenski, de* želni jezik za drugi deželni jezik, t, j. italijanski, in pa cel6 za nemščino, ki je morda notranji uradni jezik c, kr. finančne oblasti, toda ki v Trstu nikakor ni vpoštevati deželnim jezikom. Tak slučaj zapostavljanja, preziranja slovenščine nam je zabeležiti z nova tu. Neka tržaška gostilničarka prosila je nedavno c. kr. finančno ravnateljstvo za dovoljenje, da sme prodajati v svoji gostilni smotke na drobno. Dotična prošnja je bila napisana v slovenskem jeziku. In to slovensko prošnjo rešilo je poslednje ure ni polajsal, prevzela ga je nova silna žalost. Ko je ostal sam samcat na svetu, čutit je neko neobičajno veselje, kakor človek, ki je pretrgal vse ve«i z življenjem. Toda to veselje trajalo je le kratek čas. Občutljivo njegovo srce potrebovalo je slike, s katero bi se bilo izpolnilo, kakor potrebuje vsak človek dopolnjena svojega bitja z drugim. Človek ubog in priprost ravno v tem slučaji ne pomišlja dolgo, ko bi baš moral najdalje premišljati, ampak počne se približevati običajno duši, katero prvo sreča, in ta je obično osoba še ubožnejša in priprostejša ko on sam. Predno se je Jan Jirdt tega nadejal in predno je vsemu temu razumel — o kaki ljubezni pred svatbo ni se moglo ni govoriti, toda hitel je ž njo tako, kakor da bi mnogo, premnogo zamuditi imel — bil je že soprog in oče. Žena ni mu prinesla nikakove dote. In Jan Jir&t utopil je staro priljubljeno misel o pretrganih študijah v novem svojem duševnem stanji ter počel vso svojo življensko izkušenost upotrebljavati v to svrho, da si pomore k denarji in poplača vsak dan množeče se stroške svoje domačije. (Dalje prih.) slavno c. kr. finančno ravnateljstvo, izročivši pro-siteljici neko „Befugniss" in „Licenza", kateri nemško-italijanski rešitvi je bil dodan pouk v nemškem in italijanskem jezika. Stranka pa ne razume italijanski, še manj pa nemški. „Licenza" govori o nekakih .Zigari" (!) in celo „sigari" (!), kar jasno dokazuje, da dotični uradnik, ki je popisal laško tiskovino, sam ni povsem vešč italijanskemu jeziku. Najbrž se je dotični uradnik sam le mučil z nemsko-laško tiskovino, ker morda niti ne zna italijanski. Vprašati pa moramo, zakaj finančna oblast nima tiskovin za slovenske davkoplačevalce ? 1 Primorski katoliški shod v Gorici. Glasilo goriških konservativnih lisjakov pod katoliškim plaščem, „L* Eco del Litorale", zagovarjalo je v eneip svojih Člankov misel o katoliškem shodu na Primorskem. Žal le, da v svojem ogrevauju za ta shod ni pozabilo brcniti primorskih Slovanov, to je, večino prebivalstva vse Primorske. Nastopivši torej toplo za tak shod, motilo ga je le uprašanje 0 razpravnem jeziku. Clankar je upraševal samega sebe, ali bi se smelo razpravljati tudi v kakem neitalijanskem jeziku ? Ker ni mogel zanikati primorskim Slovanom pravice posluževati se svojega jezika, je prišel do sklepa, da Četudi bi se govorilo v več jezikih, vendar bi se moral zapisnik voditi samo v jednem — namreč v italijanskem jeziku. Odzivajoči se tej misli, je drugi člankar zagovarjal popolno svobodo razpravljanja v vseh na Primorskem navadnih jezikih. Shod bi se imel sklicati na spomlad. Ta misel baje dobiva odziva, radi tega je potrebna tudi naša beseda, ker so prizadeti v stvari tudi primorski Slovani. To že storimo pravočasno, za danes pa beležimo vestico brez komentarja. O jezikovnem vprašanji v Istri vnel se je te dni jako živahen razgovor po našem časopisju. Povod temu razgovoru dala je vest, priob-čena v „Indipendenteju", da je namreč grof Badeni izjavil v pogovoru z neko deputacijo istrsko, da naj bi se v Istri izogibali narodnim bojem s tem, da bi v deželnem zboru vsi govorili — po n e m- 1 k i! Po teh, ali resničnih ali namišljenih besedah gospoda miuisterskega predsednika navstalje hrup po italijanskih glasilih. Odkrito bodi povedano, da smo se mi uprav naslajali ob tej razburjenosti laške gosp&de, misleči si: naj le poskusijo, kako i dobro dene človeku, kadar vidi, da se bagatelizuje ' njegov jezik. To so tista gospoda, ki tirajo sle- ; lierni dan v blato jezik svojih sodeželauov, a se j togote, ako le kdo namigne, da bi mogle trpeti i Škodo pravice njih jezika. V stvari sami morali bi se seve tudi mi zavarovati proti vsakemu poskusu vrivanja nemščine v naše pokrajine, kajti kraj vsega nasprotstva med nami in Italijani nam je vendar nedotakljivo načelo, da tu imata domovinsko pravico le slovenski oziroma hrvatski in italijanski jezik. Jako obžalovati bi morali torej, ako bi sedanja vlada res hotela rešiti narodno vprašanje na ta način, da bi posegla v predustavno dobo, v dobo slepega ponemčevanja. Na ta način se gotovo ne reši narodno vprašanje, ampak isto bi postalo še akutneje. In ako bi se grof Badeni res udajal takim nadam, prišel bi kmalo do spoznanja, da se je kruto varal. — Včeraj je posegla v razgovor i tudi „Triester Zeitbng", iz česar moramo sklepati, da so vladni krogi sami jeli slutiti, da so zašli v nekam čudno luč po širjenju onih, ali resničnih ali le namišljenih besed grofa Badenija. „Triester Zeituug" zatrjuje namreč — kakor pravi — na podlagi dunajskih informacij, da je vsa ta govorica navstala le V9led nesporazumi jenja. G. mini-sterski predsednik da je rekel omenjeni deputaciji le to, da n e smatra opravičenimi pritožbe Italijanov proti Slovanom, ker sele-tiv deželnem zboru poslužujejo svojega materinega jezika. Le v tem slučaju, ako bi se Italijani sami posluževali v razpravah kojega druzega jezika, morda nemškega, kakor nevtralnega sredstva za občevanje, le v tem slučaju imeli bi pravico potoževati se proti Slovanom, ako bi le ti ne hoteli govoriti v tistem nevtralnem jeziku. Tako pa, ko Italijani govore italijanski, se tudi Slovanom no more braniti, da ne bi govorili v svojem jeziku, kije j jednakopravan deželni jezik. — Po takem — za- i ključuje „Triesterica* — grof Badeni ni nasveto- J val Italijanom, naj govore nemški, ampak govoril je o tem le teoretiški, da pojasni, da le v slučaju nemškega razpravljanja v deželnem zboru od italijanske strani bi bile opravičene laške pritožbe. S tem so razveljavljena tudi vsa tendencijozna in •igitatorska razmotrivanja. Le jedno z naše strani. Priznati moramo, daje velika načelna razlika, med tem, kar je (po „Trieste-riciM)res rekel grof Badeni in pa med tem, karmu je podtaknil „Indipendente". Grof Badeni je sam načrtal jedino možno pot do rušenja jezikovnega vprašanja v Istri. Te poti naj se drži dosledno, pa bo dobro. Na nemško govorjenje ni misliti ni z italijanske ni z naše strani. V zmislu izjave grof Badenija — da če govore Italijani laški, smejo tudi Slovani govoriti po svoje — je torej jedina pot iz vseh teh homatij: popolna |edna-kopravnost slovenskega, oziroma hrvatskega in italija nskegajezika!!! Poskrbi naj, da to pripoznanje čim preje prodre v njemu podrejenih krogih, potem pa naj porabi svojo moč — in sredstev mu je dovolj na razpolago — v to, da se tudi italijanska gospdda polagoma privadijo misli jednakopravnosti. Vlada dunajska lahko doseže mnogo tu pri nas, ako — h o Č e 1 Državni zbor. Poslanska zbornica je vsprejela včeraj v drugem branju ostale člene davčne preosnove. Tekom razprave se je izjavil finančni minister proti dokladam na dohodninski davek, in je naglasil, da s to preosuovo se ni premaknila podstava avtonomnih davkov. Proti uve-denju davka ua deželne plače ne bi prigovarjala vlada. Državni uradniki pa morajo ostati izvzeti. Predloga, kako odškodovati občine za pobiranje davkov, je že v delu ; kar se pa dostaje odškodnine za opravljanje takozvanega prenesenega delokroga, ne more minister uičesar obljubiti. — Poslanska zbornica je vsprejela nadalje zakonski načrt v popol-njenje zakona o vojaškem preskrbljevanju oseb c. in kr. vojske, mornarice iti deželne brambe in neki dodatni dogovor, zadevajoči mednarodni promet ua železuicah. Delegacije se snidejo dne 30. maja v Budimpešti. Novoizvoljeni župan dunajski, Stroh-bach, zadobil je cesarsko potrjenje. Zaprisežen bode v torek. Volilna preosnova. (Dalje.) Gledć na volilne komisije predlagal je posl. S p i n č i č, da bi imel o volitvah volilnih mož vladni komisar isto moč, kakoršno ima o volitvi poslanca samega. Posl. Spinčić pa je bil že pripravljen na to, da mu odgovori poročevalec, da je ta predlog odvisen, češ, da vladni komisar ima tako že povsodi jednako oblast; in tako je naš zastopnik naglašal takoj, da o je raznih volitvah voliluihmož v Istri, zlasti v Pureškem okraju, vladui komisar gledal mirno, kako se gode nezakonitosti in da se je skliceval jednostavno na komisijo. Naglašal je, da italijauske komisije često v e d o m a postopajo nezakonito, kadar vidijo, da ima italijanska stranka propasti, misleče si: ali obveljajo te nezakonitosti iu v najslabšem slučaju se razpišejo nove volitve. Le zato je g. Spinčić stavil svoj predlog, da bi se v bodoče ne dogajale več take uepristojuosti. Gg. vladni komisarji naj vzamejo to na znanje. — Isti posl. Spinčić je slavil resolucijo v tem smislu, da se po vseh okrajih in občinah uvede jednakoinei no postopanje o popl avljanju volilnih list in dostavljanju pozivov, kako je usta-novljati volilne oddelke, kdo bodi predsednik komisiji in kako naj bodo stranke zastopaue v isti. Vse točke te resolucije opravičil je Spinčić z vzgledi iz Istre. Poročevalec sicer ni priporočal teh resolucij, a ne morda zato, ker odobruje postopanje volilnih komisij, ampak le zato, ker je smatral za umevno samo ob sebi, da mora biti tako kakor je priporočal posl. Spinčid Ljudje tam gori ne morejo niti pojmiti in po takem tudi ne verjeti, da je možno kaj tacega, kar se dogaja pri nas. Gori mislijo da bi razžalili vlado in njene organe, ako bi jo pozivali, naj ukrene tako, da bodo njeni uradniki vršili to, kar morajo po zakonu. Poročevalec je zavrgel tudi ono točko resolucije, ki zahteva, da naj bi stranka, ki ni zastopana v komisije, imela svoje poverjenike v volilni dvoraui ; zavrgel je, češ, da v volilno sobano sodijo — le volici. Poročevalec ni vedel, da hočemo ravno vo- lilcev za poverjenike, ni vedel, da se pri nas vo-lilci tiraj« iz dvorane, da se nikogar ne pušča v dvorani s tem jasnim namenom, da se tem lo^je vrše razne nepristojnosti. Poročevalec je bil ravno tega menenja, utemeljenega v zakonu, da volilci smejo ostati v volilni dvorani, ker je volitev javna. (Konec pri h.) Italija v Afriki. Ni se čuditi dejstvu, da glasila italijanske vlade odločno oporekajo vesti, da se pogaja ista vlada z Menelikoai zaradi odkupa ujetih Italijanov. Nekako čudno pa vendar zveni ta „dementi" v očigled dejstvu, da je bil sam ministerski predsednik zatrdil v poslanski zbornici, da treba sedaj nastojati v prvi vrsti, kaki f. 715 — 7 25, "d 8«J kil. for.—.--lo6m.in V70 - —.— proFo « 1.")—«'50. PSenica : Ponudbe obilno. Prodaja 15 000 mt. nt. 5 ni. coneje. Vho druge vrsti žita nespremenjene. Vromo: lepo. frača. Nerafinirani sladkor lor. 15.60, oktober-deooraber 14 70. PlMK*. Centrifuga! novi, poiitavljno v l rut h carino »r-I odpofiiljatnv prncoj f. 34'26—84.76 Con''»"»e 36.25 -8«.5t) črttvorni »7'--37 50 V Klavab (M»dih) 38'75 U c. 7 "i o. K ti v h Bantoa ijoo.l avorago za maj 8425, za oeptomber 80.50. flvnburg. Suntos good uvithit« *i tnaj 67.75 za september «3.25 za december 59 25. Dnn«\J«ka borza 18 maja mee. dano« vfteraj Državni dolg v papirju . . 10140 101.40 „ „ t urebru . 10185 101 25 Avstrijska renta r zlatu . . . 192 55 122 55 B t kronah . . . 101.15 101.20 Kreditno akcijo....... 352 70 35S 76 London |0L«t. ... . . 12015 12015 Napoleoni ......... 9.54 9.54 20 mark .......11.76 11.75 100 italj. Ur . ..... 44.45 44 55 „Kava Viktorija" Posebnost, Cista, dobra ; z mlekom prav dobra ; mešana z kolonjalno kavo nedosožna — Se dobi v vseh prodajalnicah jestvin. RESTAVRACIJA „Alla nnova Abbondanza" Via Torrente št. 18. Udano podpisani nsoja si naznaniti, da se je z dnem 16. t. m. preselil iz svoje prejšnje gostilne „Alla Vittoria" v staroznano gostilno „Alla nuova Abbondanza*, katero je prevzel na svoj račun. Podpisani se bode trudil vsikdar, da si pridobi naklonjenost svojih gostov, istim z najboljšimi pijačami in izborno kuhinjo po nizkih cenah najtočnejše postreči. Priporoča se še posebno p. n. potujočim gostom v prenočišča, katerim more z jako elegantnimi in čednimi sobami po primerno nizkih cenah postreči udani Peter Mušek. Domača tvrdka Anna Hofbauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisana ima v zalogi najraznovrstneja* trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike volume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi ▼ crkvi pri službi božji — Prevzema tudi rcienje, prenovljenj« stare obleke in vsa popravila. — ^cdelnje ročno i pošteno po n^Jni^fl ceni banderi. in vso drago obleko. Prečastite gospode prosim, da se bla^ovolć pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tišjih t vi dk, društev in potujočih agentov. Zagotovlja hitro in najpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za nqmaqjie naročilo. NajodHčničnejaim spoštovanjem se priporoča Ana Hofbauer, imejlttljioa salogs eirkvtni oblik«, v Ljubljani, Gledališke ulice 4. Zastop dvokoles „Swift" iz orožarne v Steyru imata podpisu* v v Gorici, na cesti Fran Josipa (Corso) st. 4. (nasproti Rlediione kavarne). Lastna izdelovalnica dvokoles „Ilirijažičnih blazin (Drathmatratzen), po-pravljalnica dvokoles, šivalnih strojer pušk itd. Numk* ulioa 14: Prodajalnioo šivalnih strojev, pušk, streljiva in drugega orodja pa imata Baunitf & Dekleva, v VmmM «IM it. 1«. Le 2 gld. 10 nč. Naša Dunajska tvrdka naroČila nam je, da povpem razpustimo tukajšnjo našo podružnico. Radi tega razprodajam« 40 zel6 lepih in koristnih predmetov v ceno, kakoršne še nikdar ni bilo, za samo 2 gld. 10 nč- in sicer: 1 pozlačeno uro, urejeno na minuto, o čemer jamčimo za jedno leto ; 1 pozlačeno verižico, koje zaradi nje Bijajnc vnanjonosti ni razločiti od prave zlate; od f- '».HO d t .'130 potmjepmenaza' ilvatl in veseliti. Onike na lahtevanju zautonj. Kovček! „en groš" gg. trgovcem po najnižih tovarsklh cenah. V najem oddam takoj pod jako ugodnimi pogoji dve svoji pro-dajalnici z mešanim blagom in zalogo piva. Kdor želi vzeti v najem, obrne naj se naravnost do lastnika Frana Žagar-ja Staritrg pri Rakeku. Rrotifk Ribaril izdeiovatelji oglja v sv. Petru, Dl alf D lliuai lb, priporočajo svoje zaloge v Trstu: Tla Pondarea it. 1, Piazza della VaUe 2, via Madonnina 2, Piazzetta Cordaiuoli 21 z uhodom tudi v ulici lorrente po najnižih cenah, Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva ra metre itd. Katočbe st? spremljejo tudi z dopisnico. Ker po §. 49 zadružnih pravil občni zbor kolodvora Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gfirz) ulica Morelli 17 eo priporoča p r e č. duhovščini za napravo cerkvenih poaod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenino, kot: niOIl-štranc, kolihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Da si zamorajo tudi uienj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po Želji preČaatitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji ntavili. Ilu8trovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko t 2—24 G. T6nnies Ljubljana. tovarna strojev in kovačnica za kotle. --^--- Specijaliteta: žage in stroji za obdelovanje lesa Izvrstne c. kr. jedino priv. škropilnice proti peronospori inženirja živica, ki so se splošno raziirlle zaradi svoje jednostavno •ti trajnosti lahki porabuo stl pri vsakem obdelovanju trtja i. t. d., prodajamo z garancijo po do-uedanjih, nizkih conah. Živic i družb, v Trstu Prodajamo škropilnice tudi s posodami nove vrste. Obrazce s cenikom pošiljamo rado-voljno in franeo. Izpeljujemo razprašilnike za Iveplo in neprenehljivs vinske stiskalnice itd. Liniment. Capsici comp. ■ aldrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano i e vrstno, bolečine blažeče mašilo; dobiva se pe 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh le* karnah. Zahteva naj se blagovoljno to g plod no priljubljeno domače sredstvo ra kratko kot Majev liniment i jim" ter naj se previdnostno vsprejmejo le take steklenice kot pristne, ki imajo anano varstveno 1 "—™ znamko .sidro". Richterjeva lekarna „ Pri zlatem levuu v Pragi. Vsled premcmbe stanu je Že dolgo let obstoječa prodajalnica porcelanske, glinaste in steklene posode v Trstu, pod najugodnejiimi pogoji. Kdor ima 8 do 4 tisoč kapitala zamore si steni ute« meljiti lepo eksistenoijo. Eventuolno je ustopiti na mesto kompanjona. — Ponudbe blagovole naj se poslati pod naslovom A. B. 3000 poste restanto Trst. tAi Najnovejši pneumatičnl bicikli prodajejo ih * J dobroznani in } se po nizkih cenah pri pošteni domači tvrdki: JAKOB ŠTRUKELJ • TRST itev. 16 uliod plazza della CaterMa. (natproti veliki vojainici), Največa zaloga koles v Trstu. Prodaja se na drobno in debelo. Zaloga koles: „Courir", „Ilumber" in „Adler". Jamči se za vsako prodano kolo. Kolesa bo lepa, lahka, močna in trpežna. Na sahtevanjo pošlje se cenik. V zalogi se nahajajo vsakovrstne priprave tičoče se koles, kakor: zvonoi, svetilke, zračne tla-čilko, osice, prečke, platišča, notranji mehi, vrlini kav-čugi vsake mere itd. (Pri naročbi vrhncga kavčuga zadostuje dolgost kolesa skosi sredo v centimetrih in kakovost kavčuga.) I l i , i ih in ^ SVOJI K SVOJIM J. Jurca in drug, pekarna v ulici del Istituto hšt. 18, priporočata svojo pekarno Borojakom v mestu, v Kja