fochlabl. k. k. Eofbm^kT Wien V Gorici, 4. februarija 1876. „SotaM izbaja vsak cetvrtek in velja • po&o prejeauuaa ali t Gorici na doia- poSljaaa: Vse leto.....f. 4.50 Pol leU.....„ 2.&> Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih In prav tako pri „po- tiaiiicah" se placoje za navaduo tristop- w» trsto: 8 kr. fe se tiska I krat 7 „ „ „ „ 2 „ « „ » n » * » 2a vefe drke po proatoru. Posamezne Stevilke se dobivajo po N 10 soldov v Gorici v tobakarniei v go-sposki ulici blizo „treh kron"; — v Twtn v tobakarniei „Via della ca-sernia 00". NaroSnina in dopisi naj se blago-voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor Dolenee v Gorici. — Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Delalcem in drugiin nepre-mognim 6e narocmna zniia, akose ogJa-se pri ureduiatvu. (ilasiio slovcnskega polilicnega druStva goriftkegn za brambo iiarodiiih pravie. Na&a sprava. in. .Pogajalci niso imeli nobenega mandata." — Tako trde uasprotniki uase sprave v pogovorili med seboj in v javuih listih; — prav posebuo ocitajo pa to zastopmkom svoje, konservativue, stranke. Naj tudi to prepirno vprasanje nekoliko pojasnimo. Misel o spravi se ni rodila v eni noci, tudi v eneni tednu ne, ampak razpravljala se je v privatnih krogih uze dolgo med mozini ene in druge stranke in tudi Oaso-pisi so jo uze nekoliko easa pretresali. Te razprave so pa ravno jaano pokazale, da navzkriznost mej stran-kama ni toiika, da bi se ne dala po prijazni poti po-ravnati in zatc je lepa mise! kinalo povsod vzbudila blago zeljo, pri nekaterih vuetih rodoljubih celo hre-penenje po spravi. Mozje naz kmetov, znani rodoljubi in Se bolje znani poStenjaki, kateri imajo upliv na prosto ljudstvo, ter so njegovi najn&ravnejsi posredovalci in zastopniki, so prihajali v mesto, ter so nujuo trkali na duri za-stopnikov ene in druge strankc proseci: zaBoga, po-pustiino vsak nekoliko in spravimo se! To je bil pm najveljavnejsi mandat, katerega smo prejeli, pred-na sta zaeela odbora „$oLe* in „Gorice" pretre-sovati, ali in kako naj se sprava sklepa.—Drugi man-dat so dobili pogajalci ene in druge stranke vsak od svojega druStvenega odbora — in vse, kar so storili in dognali, je dognano sanio v mejah toga id an data; — kajti razgovarjati se in sklepati o tem, ali se itnati druStvi razpustiti ali ne, to so pridrfali dru§tvenima o b c n i m a zbcroma, katera bodeta v ta namen v kratkem sklicana. Kar se tice lista „SocV, to je ic pogojno sklenjeno, da bode organ uovega druStva, ako se ono potrdi. Nova droStva snovati, za to pa ne treba nobenega mandata. Zadosta, da se ne-kateri mozje o programu zedinijo, stvar vladi na-znauijo, in 6e ni od te strain nobene ovire, priva-bijo dru§tvenikov, kateri so glede prog ram a % njimi enih mislt. Tretji man dat nam je dala na§a vest, katera nam je velela nebati nemoraliLen, bratovski prepir v skupni oieo\i hiSi; saj nas brati Ijubezeu do enema-tere, do ene domovine, do enega jozika — in ce ho-Cetet veie nas tudi ena vera. Da se ne maramo spn§cati na opolzlo polje verskih razprav, — o tem vprasanji smo se po resnem razmisljcvanji zediuili in kar smo skleuili, to odobrujejo tudi najvcljavnej§i mo2je dosedajue slovenske konservativne stranke na GoriSkem, moije obce znani in spostovani po svojem znacajt, in deloma tudi po svoji delavnosti za vero in za narod. BSocatt naj spostuje vero in duhovenski stan in spostljivo pa objektivno naj poroca o verskih in du-hovniSkih zadevab. Tako smo skleuili in po tem se hocemo ravnati. — Pri nas Sloveneib se pafc ne more resno govoriti o potrebi drudtva ali lista za brambo verskih pravie, kajti ce prav pomislite, gospodje, je ves na§ narod v sirsem pomenu besede, kar se vere tiLe, — eno samo, kompaktno katolisko druStvo, kateremu predsedujejo v posameznih skofijah vladike, in katero vodite Vi c. g. duhovniki, tako rekofi kot dra§tveni odborniki. Verski Cut je povsod niej narodom vrlo vzbujen, — da bo tudi versko 2ivljenje i zdravo, i Svrsto, i krepko, — treba, da Vi c. gospodje po svojem poklicu, po zdravih nacelih in po svojih moteh delate, kakor inoraja odborniki vsakega dru-stva skrbeti in delati, da ohranijo dru§tvu zivahnostin da mu zagotovijo uspesnost. — Ce bodo slovenski listi o Vas iu VaSem delovanji spostljivo govorili in porocali, Yam naloga ne bode lahko prete2avna. Si-cer pa Vam nikakor ne moremo in ne maramo bra-niti, da imate duhovniki svoj lastni organ. Mi ne delamo za dobicek, ampak za stvar — in se torej ne strasirao nikakorsne konkurencije. To sme-mo pa vendar trditi, daje za nas na GoriSkem gotovo najbolje, da iuiarao en sain Ijudski lokalni list, kakor hi bilo za vse Slovcncc najboljsi*, da bi itueli v ziuis-lu nasc sprave en sain pnliticni vcci casnik in da hi »i» vsi slovenski duhovniki v curkveuih zadevah okle-nili enega saniega dobro urodovauega strokovnjaskega lista, kakor smo uze zadnjic nmeniii. — Vsi listi hi inieli po tem lahko izdutiio du.^evno in ginotno pod-poro, ter hi uspesno delali za hlugor in Cast naroda. — Vsak list ne more biti „omnibus" mi vse in ce hoce to biti, je navadno ,,ex omnibus aliimid, ex tot-to nihil." Ne cepimo torej niofi, ampak delajmo slozno vsak v svojem delokrogu, da homo vsi uspe&no delali! Glede „Glasa" so imeli trije zastopniki kouser-vativue stranke Se poscb«m mundat od vsch lastnikov lista, kateri so vsi se spravo zadovoljni, ter so v to privolili, da ima „Glas'' nehati. Menimo, da je tudi ta mandat zadosta veljaven. Nek poseben mandat so jim pa dali tisti, kateri zdaj v svoji prevnetosti nepremiSljeno brusijo jezike in peresa zoper sklenjeno poravnavo. Dokler so imeli svoj list, so roke kt12cm ddali, ter skoro celo brcme na uredniltvena ramotia navalili. Urcdnik all uredni-ki „Glasovi" so imeli tudi druge naloge in svete doli-nosti, katerih niso moglt in niso btueli z&iadi lista v nemar puSfiati — in za to jim je postalo breme pre-tezavno. ^rtve pa se smejo zahtevati le do rieke me-je in kedor jib zahteva, je dolzan tudi po svoji moM lajSati jih. Toda ker so 6. g, uasprotniki, dasiravno kaiejo njih dopisi v „Sloveneu" jako spretne mofii, peresa odlozili, ko je bil 6as pisati in pomagati, so s tem pokazali, da se malo brigajo za list in so tako rekoc urednikom v roke vsilili ovi mandat, katerega zdaj izpodbijajo. Gospodje! inanj besedi in vefi djanja, pa pojde dobro. Ce se bojite, da vtegnemo zavoziti, dobro! vprezite se tudi Vi v skupni voz, in pomagajte nam peljati po pravi poti; saj imate cile in zdravc mo6i za to, A ne vdrihajte po zraku, ne bojujte se zoper dozdevne verske sovraznike — katerih ni; mar-ve6 ravnajte premisljeno in posvetujte se resno se svojim todoljubnim sreem, predno nadaljujete kame-nje metati na mlado spravo, dav svoji mladostui prevnetosti pri najboljSih in najCistejsih namenih, kutere vtegnete imeti zasvojo sveto stvar —sami ne za-vozite.____ Dopisi. \Z Krasa. (Izv. dop.) Njih Vel. presv. cesar, bla-govolil je podatiti Jozetu Forcicu iz Preserja pri Komnu 100 gld. kot pripoznanje in podporo za neutrudljivo prizadevanje in uspeh njegovega umncga kmetovanja. Ta za vsakega napredek v vsakej stroki zeleCega rodoljuba vesela novica bode naj izdaten „§ r o f" vsein tistim, ki se mo2u za napredek trudeCemu rugajo in posmehujejo, Vefiega znaka surovosti si elovek vendar le ne more misliti, hakor je bil lansko leto zlocin r.ekate-rih paglavcev, ki so Forcicu mlade cepe polouiili in porezali, demur so se nekateii pametui hoteci biti go-spodarji Se celo posmehovali. Ta milostni dar Carov naj Vam bode pa vrli For-6i6 najveCo masfievanje za storjeno Vam paglavsko §kodo. Opomniti moram pa, da so PresercanK sosedje ForciCevi, kaj Cudne stvuri bo^je. — Ko je bil namrec pred uekaj leti Foreic- pod^upan, pridobil jim je podpi-ran od diuzih merodajnih moz vladno podporo, Ce se ne mothn, 300 gld. za napravo vodnjaka. Pogoj od vladue strata' bil jim je pa stavljen, da morajo ogra-diti 2 orala obcinskega paSuika, kateri pvostor sebi na .vladue stroSke pogozdil. — Ali modre stvati bo^je preserske odbile so rajc vladno pottebno podporo, kakor bi izpolnile njim dobro hoteci pogoj. Soli markka, soli! Na Krasu vse miruje z naravo vred ter prica-kuje nesreenega kraha prvezrofienega zbog slabih letin, velkih Uavkov in puUlega gospodarstva,. Nekateri ho- Ccyo trditi, da jim bodo zemljifike knjige, za katere se pripnivo uze pri nasih c. k. sodnijah delajo, odreSilni inesijus. Lehko da!? Komeuski cestui odbor snuje b a j e velikanske narise za preuravuavo vseh skladov-nili cest; radi tega tudi scdanji slabi cestui stan. To* liko v rozjasnilo vsom onim, ki se na eeste jezjjo ter z uj.hovimi zabavljicami slavo m^enirskih zmo2noBtij pa velike skrbi za stvar nasim modern kratijo. Pa jih imajo. Ne, nikakor ne zabavljivce, marvec tatove. Na-Sej komenskej soduiji posrecilo se p, namrefi, da je zasacila tri rokomavhe, ki so pred tremi dnevi zupana VojSciSkega okrali. '8e casa nijso imeli, da bi tako zaZeljeuo zupanove gnjati pojedli. Samo en kos s po-lento jim je prisel v del, pa Se ta jim nij teknil, ker so ga v petck jedli, Prav! So Vam pa tudi ticki. Bil je eden uze Cez deset let, druga dva pa menda po gest v kajhi. Nasa sodnija sledila jim je uze cez mesec duij in vedela je celo toCno za dan, ko so imeli ulomiti k biljanskemu zupniku, kjer so jih zendarmi v sobah lupnikovih cakali; ali 3e komAj sedaj se je posrecilo jih z dokazi namre6 z gnjati in kotli vkrade* nimi vdobiti. Bilo je zadnje dni pri nas vec napadov in ves sum leti na-nje; ce se posiv.ci so kaj dokazov vdobiti, sedeti bo u^e tickom lepo kopico let. Ti fantje od fare so namre6 Ostrovska iz Kobiljeglave Jazbec iz Svetega, in nek Mavri iz Kanalskega. IZ Pazina V Istri, 29. jan. Vceraj tofino ob poludne je bil na tukaj§ni gimnaziji velik opravicen strah. Ko so ravno dijaci in ucitelji mzrede in gim-nazijo zapu§6ali, je straSanski ropot v imenovanem poslopji nastal. Ulomile so se namre5 mej drugim in prvim nadstropjem tako zvane „prostonose5e stopnjice" ter so oni ropot uzrofiile. Zalibog, da nij bil strah uzrofien po tem ropotu neopraviCen, kajti pet profe-sorjev je bilo v istem 6asu na stopnjicah in vec dija* kov pri izhodu, skoraj pod njimi. Na trek stopnjicah, katere so se v druzem nadstropji vlomile, sta stala dva profesorja, trije za eno stopnjico nize. Edeil izmej prvih dveh se je re§il tako, da se je prijel za drzaj, ter je potem polagoma na druge stopnjice spla* zil; drugi pa, g. prof. IvanCic iz Selic pri Kobaridd doma, je padel s stopujicami vred stoprv na stopnjice v prvem nadstropji ter potem Se do parterra. Zunaj* no nij sicer poSkodovan mnogo, toda tem nevarnejSi je notiajni pretres; bali smo se zelo, da ne bode da* nasnega dne docakal, vendar nam dajejo danaSnja zna-menja upanje, da bode zopet okreval; sicer pa nij se krize prestal. Izmej dijakov je bil le eden nekoliko poSkodo* van, druzi so se le prestrasili iu nevarnosti za zdaj srecno odsli. 0 uzroku onega tilomka je za nas neuke o ovej stvari teSko soditi* Kekateri menijo, da je slab in mehak kamenvprvi vrsti nesreco uzrocil; drugi zopet menijo, da so se stopnjice vsled popraVljanja nekega oboka pod stopnjicami, ki se je koncem lanskega letft vr§ilo, razraSile; tretji praYijo,' da niso bile stopnjice pravilno stavljene itd. Vsakako pa nijso tako zvane nprostonosece stopnjice" za javno poslopje sposobne, sicut figura docet. Za zdaj dobi gimnazija provizorifine stopnjice in nadejati se je, da se bode poducevauje u2e v ponde-ljek nadaljevalo.____________ IZ 5megavrha, 2. febr. (Izv. dop.) Dandaues se po svetn mnogo knjig in casopisov cita in piebira* Ta navada se je zatrosila in razSirila Se precej tudi med priprosto ljudstvo. Prav je, da tudi na§ kmet he* re knjigo ali casopis, kadar iina nekaj prostega dasa, posebno ob nedeljah in praznikih. To vidim in spo-znavam sam pri sebi. Moj Bog, kaj pa hoccra v ne-deljo zadeti, posebno zdaj v pozimskein Casu ? V po-letnem Casu grem vsaj nekoliko pohajkovati preko polja, tja na bliinjo njivo, da vidim, kako kaj letina kaze ali 2ito zori. Glavno opvavilo ob nedeljah in praznikih pa mi je: 1. Sluiba bozja, 2, Poducljivo berilo iz knjige ali casopisa, in 3. po litanijah koza< * rec „dobrega« doli pri gosp. Plesnarju. To jc tedaj, " kakor se rece, mojanedelja. Vsaj je prav taKo. Le-li teden trdo delara in se trudim,vse v reda opravi-ti: eel© leto poSteno placoijem zahtevaue franke, pa dft M ne smel pozvedeti, kaj iu kako se godi krog mens, iu kaj je kaj novega po svetu? Jaz pravim, da dober fcasopis in poducljiva knn-ga sta kmetu deloma angeljavarha, ki ga posebno ob nedeljah id praznikih od slabe tovarsije odganjata. Prebrisani in modri mozaki so zaLeh tudi v tnkaj-Snjem kraju niocno naroievati in podpirati slovensko casopisje in se posebno „Socoa *) ker mj dryga, pa za vsacega po§tenega narodnjaka jako poducljiva in kratko&tsna. . Nekedaj, posebno v onih casih, ko so pota in ceste izpeljavali cez nnjbolj strmo gorovje namesto dt* lepo fftvnlno, nijsa ljudje potrebovali toliko knjig in casopisov. Svet takrat iiij tako napredoval kakor sdaj. Da se sUri cas noveiuu vinika in se mn bode yedno vmikal, zaieli so spoznavati vze zdaj tudi ne-katerl trmasti in svojeglavni ljudje.— Pri teg priliki nnj dragim citateljem ..Socc" na-inauim, da tudi lias wo6no veseli bratovska sprava in slog* na Goriskero. Ce vze nesloga in prepir v em sami dmlini veliko hudega provzroclta, koliko hujse na-sledke, cnti eel narod, kadar ga nesloga tlaft! Zeljno takamo toraj, da bode Gorisko solnce le-pe sloge in sprave vsaj kmalo tudi k nam na Kranj-sko prisijalo, ter se dalje na vso Slovenijo blagodej-no razsnUo,— J. M. B. kroetovalec. iz slovenskega Stajerja, m. jan. (izv. doP.) (Pustna. Hercegovinci in „stara Presse"; volitev na mesto Brandstetttrja; kozuh-oderuh!) V prvej stevilki BBesednikaa, kratkocasnega in poducuega lista za slovensko ljudstvo, kateri v Celovcu nie osmo leto izhaja, sem cital lepo pesem ;Kainni-ska modiost4, katero je po ljudskej pravljici spisal gospod J. C—le, V prozi se glasi pesmica tako-le: V Ljuuljaui so si ljudje nekedaj glave belili, kako bi osrainotili Kawnicane, ker vedoo kot vrli ljudje, dobri mescani in modre glave slovijo. Sklepali in sklepali so, kaj bi bilo poccti. — Na zadnje si vendar nekaj izmislijo. — v Kamuik so sklenili po-slati ubit louec, da bi mu mescaui krpo prisili. — Kamnicani so pa Ljuhljancanom lonee ubit uazaj po-slali s prosnjo, naj oui lonec prej obruejo, kajti cebi zvuuaj lonec zakipali, bi on gerse lice imel nego prej. Ker pa nijso mogli L;:;brjancani tega storiti, so le — oni osramotjeni ostali. — Drugo pot so hoteli Lju-bljancani, — kakor se tukaj pripoveduje,—Kamnicane Sramotiti. Poslali so jim nainreL pismo z nadpisom: „An die wohlweisen end achtbaren Burger in Stein!" Zdaj so Kamnicaui zopet tuhtali, kako Ljubljan-cane v kozji rog ngnati. — PriSli so do tega; „WolIeu pomeni volna. „Weiss" belo. sAchta pa oseiu. Sneg je bolj bel nego je voliia; in Sestnajst je dvakrat osem! Da bi tedaj Ljubljancanom vecjo cast skazali, dali so pismu sledeci nadpis: „An die schoeeweissen und sechzenbaren Bttrger in Laibach". — Ljubljan-cani so tedaj z(»pet z dolgira nosom ostali. — Tako gre tnkaj govoiica. — Je-li res ali ne, vedd bogovi. Jaz nijsem bil navzoCen. Nadim bratom v Hercegovini gre dobro,— kakor porofojo se nam sovrazni listi vseh barv. — Se nij Cetvrt Ieta, od kar je stara BPresse" pisala, „da bode z ustajo kmalo konec, kajti zima bode jela v Hercegovini gospodaiiti in usta§i, kateri se le po hri-bih in gorah potikajo, bodo prisiljeni radi zime poteg-. nld jo v dolino; tam pa jim ne bode mogofie bojevati se z reguiarno, soiano tursko vojno, ter se bodo nio-rali na milost iu nemilost Turkom — udati". — ffCa* kajte malol" Kako so se mi pa ustnice na smeh po-tegnile bravseimi uvodni aianek „stare Presse* od due 26, jancarija §t..25l Nehote sem zakvohotal, moje brke,— Se Bmisjim dlakom* jednake,— navil, pogledal kozarcu na dno in staremn hrvackemu vojaku jednako nabasal si s tobakom prazno fajfo. — Glej dragi Ju-goslovan I Isti list, kateri je pred Cetvrtletom prero-koval konec ustaje pi§e tako-le: „Die Aufstandiscben sind heute b e s s e r bewaffhet, b e s s e r orgauisirt (Bog in sreca junaCka! Pis.) und feldtflchtiger alsvor einem Yierteljahre.K — Tedaj se Jedan put" kliCem: Cakaj malo! Se le sedaj bode pravi Praves in kavesltt— Videli bomo, koliko casa bode §e Milan z debelo glavo sedel na srbskem prestolu. — Potem pa: BFittis Turchiet" Kakor sem vam uze porocal, bode na mesto zna-nega goljufa Brandstatterja nova volitev. Omenil sem, da ustavoverna stranka je menila postaviti dva kan-didata, — to je dr. Duhatscha in prusa Reuterja ;— ipak so nstavoverci se zmenili in kandidujejo le dr. Duhatscha. — Ne vemo — je-li bode ta gospod tudi Slovencein pravicen. Razni slovenski listi porofajo da siiiejo z dr. Duhacevo kandidaturo zadovoljni biti. Meni pa niS dobro ne donijo na uho besede, katere , . *' 9nde5nii uiiteJJ nanl Je osofono zuan in je eden naj-Vrtqitii aciteljev in rodoljubov; kedor se torei 2eli narottti ha na5 h&t, oglaai naj se pri njem; on bo naro<5bo prtr rad ^reskrbel. jfxe& je ta gospod v Ptnjn in Mariborn v svojem govora dejal pred volikr: sich wunsehe, bei einer kriegeri-schen Action mogen uns solche Freunde zur Seite stehen. die jene Sprache sprechen, in welcher ich zu den Wahlern — rede" (tedaj ncmSko), kakor gra§ka ^Tagespost* §t 19. pr&vi. V zadnjem dopisu sem kraal ieljo, da bi si Stovenci zjedinili, ter nostavili tndi slovenskega kandirfata, kateri bi morda proderl. — To nasvetujeta tudi „SIov. Narod" in BSlov. Go-spodar*. nSlov. Gospodar1* pravi: ds naj bode kan-didat odvetnik ali fran«iSkanr etcM dajelenarodnjak.'1 — Yceraj so se Slovenci v Mariboro zbrali* ter im>-stavili tudi slovenskega kandidata, a nam nij §e znan. Te dnij se vr§i obravnava pred porotniki v Celji. — Predseduje dei. sodnije svetovalee g. Levicnik. Vladni namestnik je pa g. Schwarzenbprg. Obmvnavo vodi sodnijski adjnnkt g. Wagner. Na obtetnem stolu sedi g. .Tosip Koiuh, trgovec; to2en je zaradi goljufije iez 100.000 gld. Kot podporuiki goljufije sedijo tudi na obtoL.ii klopi: Dragotin Schmidt, Julij Schmidt, Janez Candolini in Fr. Kavii*. Vsi so trgovci. — Zagovor-niki so: Dr. Higersberger; Dr. Holzinger, Dr. Schur-lii. Dr. Glantsehnigg. — Jos. Koiuh, kateri je imel dosti kredita, je toien, da je z raznimi trgovci kup-ceval in naroceval blago, a to uze na zelczuici dober kup prodajal, da si je denar prisvojil.— Narot'il si je dalje pri raznih fii-mah 2elezo, usnje, sukuene snovi etc. akoi-avno nij imel „mesaue trgovine" (Gemischte WaariMihandlung). To je bila njegova zvijaca, da je pri trgovcih ff&vindIovv in tako priSel do denara. — Stirjc zatozenei so vedeli, na kak nacin KozuH biago dobiva, pa so vendar od njega blago dober kup ku-povali; radi toga morejo se pred sodnijo opravifevati. ZnamMnito je tudi to. da ima Karol Schmidt 70.000 gl. in Jnlij Schmidt pa 30 000 gl. premoienja, kakor sta sama objavila na stavljena vprasanja. To so Vain Ofenheimovci! — Obsodbo prihodnjiL ali pri priliki. Mozitski. IZ Maribora. (Yolitve za drzavni in deielni zbor). VsledBrandstetterjeveganKracha" izpraznila sta se dva poslanska sede^a eden, za drzavni zbor (mestna kurija Maribor Ptuj, itd.) in drtigi za deielni zbor (okMca Maribor, S. Lenart, Slov. Bistrica). Za mesta kandiduje, in to z uspehom, dr. Duhat, odvetnik v Mariboru, po krvi Slovenec, po miSljritji Nempc, ki pa slovk„ temo, kakorSne nijsmo videli uze mnogo let. Vkljub plinovim svetilnicam, razobesenim po uli^nih oglih, ne dobos svojega sta-novanja. Kde je tvoja kuia, f.voje stanovanje, kde je stranka, katere se hoceS okleuiti? Nijje; vse molci, in ako s kom govoriS, nijma prepriaanja; tak je, kakor bilka, ki se od vetra gnannavse strani pregiblje. Kaj gosposka zbornica in z njo hisa poslancev ucinja, kedo ve? Razhcai odbori in podo'dbori se posvetujejo, govorijo, stavijo resolucije, in ako pra§a§, kaj so go-spodje sklenili, ne vedo ti niCesar povedati; vse je nejasuo, teir.no. kakor bi v istini jezik za to inieli, da svoje misli prekrivajo. Kaj bode neki s predelsko ielezuicoV To prasanje sem si toliko in tolikokrat stavil, a verujte mi, vkljub temu, da sem vsa odbo-rova in pododborova porocila piecital, vedel sem kes-neje toliko, kolikor preje. Menda poslauci sami ne vedo nicesar. Dunaj^ki listi dobivajo vdako toliko t-asa kost, katero glojajo, in Le je stvar se tako malenkostna, vedo iz nje vendar napraviti vehcega vola. Baron Henicksteiu je bil politicno neznaua osoba, a ker je vedno, po zimi in po letu, hodil v belih hiadah in z lahko sukujico in ker je bil nioz, ceravuo straSno po-boien, prijatelj lehkozivnim damain, — za to so mu posvetili ti zidovski novinarji toliko clankov, listkov in vestijv kakor sedaj umiiemu cgrskemu drzavuiku, Deaku. Mislil sem nekedaj, da se samo slovenski zur-nalistiki slubo godi, a motil sem se, ker dunajski listi so bas tako na slabih nogah. „Neues Fremdenblattu, bode meseca marcija nchal izhajati, stara in nova pPresse", ste .inogo sodelalcev odpustili, stari „Frem-denblutt4 komaj zivotari vsled slabega gospodarstva io Sonn- u. Montagszeitung tudi ne bode doigo izhajala, ker se je A. Scbarf podvzetja odtegnil. „Osten", ka-terega je „Soca" veckrat priporocala, ima tudi slabo podlago in izhajal bode samo toliko Casa, dokler nje-govemu skrivnemu podpiratelju denara ne zmanjka, kar pa ne bo dolgo trajalo. Tako je zurnalisticno stanje tukaj, iu cloveku skoro dobro de, da ljudje, ki si hoLejo na lahek nalin kvuhu pridobiti, ki hofinjo veljati kot posebni uCenjaki, sami spoznnjo, da bicz odgoje in omike, kakor so navadno ti 2idovski jtur-nalisti, nij stalnega obstanka. Kljub tern ialontnim razmeram, hocejo se vendar so novi listi usianovitl. Kakor sem Cul iz zanesljivoga vira, izhajal bode od 15. marcija naprej leposioven list, ki bode irue! nalogo svet seznanjati z dusevnimi izdelki vseh avstrijskih narodov. Imel bode tisto nalogo, kakor aliuanah „Dios-kureu'4. Tudi za slovenske stvari se je dobil mo2, ki bode koj za prvi list pisal razpravo o slovenski literatuil Da ne bode list kaka sleparija, smem iz tega sklepati, da mu bosta na celu dvorni svetovalee Falkn, in zuani pisatelj, vitez Vincenti. Srbsko akadeiniCno drustvo napravilo je 26. jan. besedo v korist ua Avstrijsko pribeglim Hercegovincem. Pri malokateri slovanski besedi sem bil tako nayduSen, kakor pri tej. To so pa bile tudi moCi 1 Bazen it-vrstnih pevskih zborov razveseljevale so nas lepe go-spodicme, odgojeuke dunajskega konservatorija, dve na citre, ena na glasovir, druga na gosli; gospodi^na Jelenska iz dvornega glediifa je pakrasno deklamovata pesem JovaniCavo: w2ivotopis jedne velike idee," Zbrala si je bila preje drugo pripovedno peseii, a po-licija jo je zabrauila in tako naposled dopustila tako pesen, ki je bila se najbolje politicna, a policijskira glavam nerazumljiva, Besedo je po(estil tudi cnio* gorski vojni minister Phimenac in od zadnje sibske vstaje dobro zuani major Stefanovic, cegarsiuje predsednik srbskega thustva. BSloveuijaB bode vpetek dala besedo slovenske* mu pisatalju, prof. Stritatju, ua cast. Program ste gotovo dobili, zatoraj nij treba, da Vam ga jaz pre* piSem iu s tem tudi nekatere tiskovne in druge na-pake popravim. Kako se bode ta komers obnesel, poraial Yam bodem za prihodnji list. Slovanstvo nij §e izgubljcno, posebno dokler ga lepi spol ne pozabi. Na Dunaji imamo mnogo uniet-nic, ki se prav ponasajo se slovanstvom. Mej temi je ena prvih Helena Wewerka, igralka v dunajskem mest-nem gledisci. Kedar jo Siovani naprosijo, da sodeluje, gotovo ne odrece, in slikam svojim. naj je podeli Slo-vanom ali ne, podpiSe ceske besede „Ja jsem ru2e, ruze v sveta." K. Politidni pregled. T Gorici 8. febr. 1870. Postava o samostanihbo menda propala na zadnji stopinji. Ker je gosposka zbornica to postavo nekoliko prenaredila in poostrila, prisla je §e enkrat v hi§o poslancev in ta je sprejela to spremembo, ali kakor strela iz jasnega zagr-mele so besede ministra Stremajerja, da Cesar ne bo potrdil tako spremenjone p.ostave; vsled tega bo vsa postava romala mej stare akte. —* PraSanje pa je zdaj, kako se bode ministerstvo odgovorilo lastni stranki, ki je hudo jezna na rainisterstvo, katero vlada po sistemu lavironja in katerega je uLe vefikrat resila opozicija? Vidi se iz tega, da ustavoverna stranka na eni in ministerstvo na drngi strani nijmata vefi prave podiage, in da y Avstriji je prisel parlamenta-rizem ob pravo veJjavo. Zdaj bi bil cas, da bi se opozicija rcsno poprijela skupue taktike ter edino postopala, kajti propad ustavovercev se blifca in veliko v-prasanje je, katera stranka bo vzela v roke vajete ? Lelezni§ki odsek dri. zbora je skjcnil, da se ima zidati postranska Meznica izWolfsberga v Celje. Dri. zbor bo nekda uze prihodnji te-den pretrgal letosnjo sesijo in be le v poktju gopet poprijel se nadaljn.,ga delovanja, da so do tistikrat ocisti parlauieutarni zrak. Y gospodski zbornici pa bo vkljub nasprot-nemu prizadctju ministerstva, nekda v kratkem pofcila bomba, ki se zove interpclacija zarad ogrske nagodbe. Sporoca se sicer, da roorda pride do porazuma mej obema drfc. polovicama, a da bo poprej propalo nase ministerstvo. fle pa nase rainircterstvo ostane vsled kompromisa s parlamenfcom, po tern pa padc ogrsko ministcr-stvo, kajti zadnje se je zavczalo, da raj so od-stopi. nego bi kaj odjenjalo. Kakor se slifii, se bodo Ogri celo preko glav dosedajuih zavezmkov, BBtavovercev pogajali z federalisti in njim po-magali do vladnega krmila, tc ne bodo parirali UBtavoverci, te uboge parlamentaroe pare. Franc Beak je umri. Kedo nij fcital in slisal o tern najcistejsent rodoljubu Ogrskem? On je bil sicer izkljuciven Madjar in nij drugim bil enako pravicen, asvoj narod je tako strastno j ljubil, njemu posvetil vse svoje mi§ljenje in de- ' Jovanje, da se smc po pravici iinciiovati yrego-neratorja tega malega naroda; on in Stefan Szecheny bosta v zgodovini imenovana prva Madjavt. Kar je pa najlepsl pri tern mozu, je to, da pri tolikem uplivu nij sebi prav nic pridobil in da nij vet zapustil nego 2000 gld. (Koliko je takib rodoljubov pri nas?) Cesar sam je bit tako ginjen o Deakovi smrti, da je ogrskcmu Ejinisterstvn pisal lastnorocno pismo, v katerem imenuje Deaka najzasluienejsega moza za narod in krono. V Hercegovini so zadnji cas sopet nesreCni bili ustasi na eni strani; Turki so v velikem stevilu iz Trebinja marsirali, nstasi so jih na-padli, a po dolgem. hudem boju so se morali vmakniti, ker jih je bilo premalo; po tern seje posrecilo Turkom sopet Trebinje prevideti se iive^em. Na drngi strani, namred pri Neumu, so pa morale turske cete strasno budo bczati in so §e celo streljale turSke ladje iz morja na obalo na vstaie. — Sploh so v Hercegovini vedni boji, kateri Tarkov mod unicujejo, mej tern V,o ustasi zmerom krepkejsi postajajo, mej njimi vlada po odhodu Ljubibratica najveca edinost. Rusija jih prav zdatno podpira in Crnogora je na oprezv, ona bode priskocila, kakor liitro bo potreba. — Diplomatics posredovanje Andras-sijevo gre nekain kilavo; Ruska je nekda pre-pricaoa, da ne b© slo z lepa in je najbrze Avstriji uze nasvetovala pametno razdelitev. — To pa jezi Bismarka, kateri poznavSi Audrassi-jeve muhe, nekda snnbi Avstrijo v zvezo z Nem-iko in Angleiko proti Ruski. — Vecni mir in zveza trea cesarjev stoji, torej na steklcnih nogah. Srbski knez ne ve kaj bi storil, ali bi se odpovedal, ali bi ostal in poskusalkak „coup d etat*,poNapoleonovi segi. — Reve2 je on in narod, katerega ne zna voditi v tako vazmh ca-sih. — Junaki Srbi — pa knez Milan, moj Bog, kako zalostna razlika! Razne vesti. Zoper Spravo ha ttoriSkem se je sopet nek-do ofclasii v zadwjem „Sloveacu"; in glavni organ kiaujskih kouservaticev, kateri je s prva se uekoliko prijazno pozdravljal na§o spravo, odloeil je §c precej trivijalni polemiki Castao mesto na prvi strani, — pravimo trivijalni, kajti sumniciti, z imeni ve-ljavnih mo2 pometati, zanicljivo furlanclti je — vse to ne zasluzl bolj§e kvalifikacije. Sicer pa ni c\ g. pi-satelj" v o d e n e g a clanka nic novega povedal, am-pak le kratke slovenske sloge predgovornika v 11. Stev. „Slovenca" v dolge »emSko-slov«;nske perio-de zvezal, kateiim je -dedal po svoji navadi nekoliko zgodovinskc obele in pa nckatere neslane opazkc med oklepi. Uospodje! le berite v Triesterci §tev. 21 t, 1. v dopisn iz Gorice, kako vcselje je v nemskem Izraelu zamdi VaSili claukov, kako se uze radujejo, da je sla nasa -spmva po 14 dnevnem ob-stoji rakom 2vi2gat in po tern druzajte in netite dalje domaci prepir — Yi goreci apostelji mini in sprave! Presvetli Cesar je milostljivo dovolil, da sine br. Yilhehu Vindisur iz frandAkansk«'ga reda v masnlka posvi^en biti, ce tudi po vojaskih postavah bi moral Se vee let na redjenje takati. Yelika drna mafia za umrle fmncosko kraljeve rodbiite bila je v torek ob pol devetih na Kostanjevici, Vdelezili so se te eerkvene slovet-nosti grof (Miumbord se sopiugo in innogfm spivmstvoui, veliko plemenitih oseb iz (iorice, zavod Notre Dame in zapufieenih de-kiic in prav iitnogo vernega obrinstva. Imenik redovnikov fraiuMAkaPske provincije kranjsko-lirvaske nam je dusi'l te dni. Red ima 12 samostanov, v Ljubljaiiski ftkolijt 3, v cioriSki I, v Lavantinski 2, v Zugrebski 4, v TrzaSki 1, v Scnjski 1 samohtan in v Ameriki 1 misijonarja. Dubovnov ftteje red 10B, klerikov 0 in 4 novice, :3l laikov in 24 tercfaijev. (ieneral jo P. B « r n a r d a portu ro-matino stauujoc v Ilium, provincial P. Friderik lloo-nigmann, stauujoc na Kosti -ijevici, starosta reda je P. Hermagor Aut. Rojn a, rojuu v SiiSki pri Ljubljani, stanujoe v Poznu. f P. Sancij llmika, duhoven iz reda usniilje-nih bratov, spiritual v moski bohiiAnici, je po dalj casnem bolchaujl due 27. jau. ob 5. mi zjutro miruo v Gospodu zaspal. Cltalnica v Solkanu impravi dne 13. t. m. ob 6 l/2 mi zvccer v Veiflikon-ovi dvontni besedo s plesom. Podpisani odbor \abi k tej veselici vse svoje dde in druge rodoijube. Natancnt\jSi program priob-cimo v prihodirji St. „So6e". Oitalnicni odbor. Iz Sezane so nam pi3o: Rsdostno so pozdrav-ljali vsi Sezanci vest v Soci, da bode 27. febr. Slav-eev kouccrt v Sezani. NaSi slovcnski Slavci bodo prav gotovo izvrstno sprejetiv beli Sezani, vsredi§ci kam-uitega Krasa. Precej ko je citahiiCiii odbor zvedel to veselo novico, posvetovati se ,]e zaCel, kaj bi bilo sto-riti, da se pevci prav po uralovsko sprejmejo in po domafie kratkocasijo. Slavcev koucert bo v dvorani g. Scaratnanga in sodelovali bodo tudi na^i. citaluicui igralci s kako primerno igro; pred koncertoia pa bo velik koiso po Sezani, katerega se bode vdelczilo mnogo gospode iz Trsta in vse, kar je odlicnega r.a Krasu in na Pivki. Po konccrtu pa bo velik pies, pri katerem bo godel orsester polka Weber iz Gorice. Sezanci hocejo tisti dan pokazati, da Sezana zamore napraviti prav krasno slovesnost. Nadejaino se tudi mi, da bode 27. v Sezani prav lep naroden praznik. Bluzba izpraznjena. — Na tr^askem c. k. dt-iavnem gimnaziji je razpisana sluzba professorja za naravoslovje na celem, za matematiko in riziko na spodnjem gimnaziji. tesarski dar.^- Presv. cesar je blagovrolil po-dariti 300 gld. za vodnjak y Volcjemgradu na Krasu. Solski Btipeudiji. — Za stipendije uCiteljskih pripravljancev v Kopru je dovolilo ministerstvo 12.000 gl.;—za pripravljanke na Goriskem deldlskem prepa-randyi pa 2000 gld.— Izmed qnih 8000 gl., katerc je dovolil drzavni zbor za Ijudske Sole ua Goriskem za 1. 1875, porazdelilo se je 2000 gl. med tiste uci-telje, kateri uce v izreduih urah nemSki jezik. Kovo pokopaliSde v Gorki bode po sklcpu mestnega zbora ua Blauci za Kostanjevico,*1417 me-trov oddaljeno od Katariuijevega trga. Obsegalo bo okoli 21 njiv prostora. Zupan je poobla§Len, da naku-pi potrebna zemljiSCa, katera bodo stela kakih 21.000 gl. Poiniloscenje. Kjegovo Veliianstvo je pomilo-stilo v Gradisci 3'in v Kopru 25 takih jetnikov, kateri so se v zaporu dobro obnasali. Dr. Gregor Loiar, odvetnik v Vipavi, je po kratki hudi bolezni dne 27. januarija umerl. Zapustil je soprugo in tri bcere. Kmetijska prcdavanja za odrasle. — V na- uien da bi se sadjereja bolje razvila, preslubelo je c. k, kmetijsko druStvo v Gorici, da bode tudi fetes prakticni poduk v sadje- in trtoreji za odraScene in sicer pp sledecih pravilih: 1." Poduk bode javen v de2elni kmetijski Soli; predavali bodo gg. ucitelji iste Sole. 2. Predavauja bodo dvakrat v letu, vsakrat po tri dni zaporedoma; pvva vrsta predavanj t>o proti , koncti imkodnjega mescca felruarija, druga pa mese-ca septeinbra. Kazpravljala se bodo sledefca vpraSanja: Kako trcba nasajati none viiwyrade ; kako trie ohremvati in kako ravnati s trtami in z vinom v pomladi in j>o htu (1. vrsta.) 0 tryntvi. Kako ae napravlja vino in kako je I njim ravnati, dokhr se v drugit pretaka ali prvsnc-ma. (2. vrsta). 3. Da se bodo teh predavanj lage deleftli polje-delci, vinorejci iu vrtnarji, katerim inanjka za to po-trebuili pripomoekov, razpisuje kmetijsuo drustvo, kakor lani, nekatere stipendije in to iz podporo, katero je v ta naiuen dovolilo c. k. ministerstvo za kmetij-stvo. Stipendijsti, razim onih iz goriSkcga okraja, bodo dobivali tudi potnino in sicer oui iz korminske-ga, 'gradiskega, kaualskega, komonskega in ajdovsko-ga okraja po 3 gold., oui iz drugih okrajev pa po 0 gold. 4. Stipendij in potniuo bodo dobivali dotiftniki v dveh odplacilih, to je o zaeetku vsake vrste predavanj, 5. Kedor se misli za stipendij oglusiti, nuj poda profiiijo po JSiipaiistvu svoje obcme vsaj do 10. fa-Imuirija c. k. kmetijBkemu drustvn. Zacetek predavanj se nazuaui deleznikom o pravcm casu. ^upaustva iiaj predloJirjo njim podane proSnje v zgorej navedeuem obroku kmetijskemu druiUvu. ProAnjam, v katerili bodo navedeni poscbni raz-logi, na katere se misli ta ali oni naslanjati, naj se prilo^ijo Kpritevula, da zadoslujejo prosivci pogojem 61. a., da se dobro obnas;;join da so se do zdaj prak-tiCno ViU pecaii s trto- in BOdjcrejo, Uuzmerje cene mej dimajskimi fimti in kilo- gramoiu "oTi (k Ool Btnnn Rtano itanp etano Dtane «Une 100 funtov1 UK) Kilov 100 t'.tov 100 Kilov loo f.to\| 100 Kilov «1. III. kr. gl. gb kr. gb * . kr. 1 1 78W30 69 61U 77 137 tiv* 2 3 57 "j 401 71 1 40 78 139 23 3 5'85l/g:41 73 I I8V2 79 141 21** 4 714 |42 74 97 1 80! 142 80 5 8 92l/243 76 751/J81 \U 58l/2 6 10 71 |44 78 54 (82 146 37 7 12 49l/2!45 80 32UJ83 148 151/2 8 14 28 |46 82 11 84 " 149 94 9 iOOUl^!47 83 891/2 85 151 72l/g 10 17 85 |48 85 68 86 153 1 51 11 19 63V0=49 87 46l/2 87 155 i 291/2 12 2142 "j 50 89 25 88 157 08 13 !23 20l4 51 91 031^ 89 158 86H 14 [24 99 ;52 92 82 * 90 160 65 15 26,77l/2' 53 94 60i/2 91 162 43Vfc 16 128 56 154 96 39 92 164 22 17 30 341^ 55 3213 j 50 98 171/2 93 166 oo!4 18 99 96 ! 94 167 79 19 33 911/^57 101 741/J 95 169 57H 20 35 70 i 58 103 53 196 171 36 21 37 4814 59 105 3il/2! 97 10 198 88l/2l 99 173 Hi/2 22 39 27 ¦- 60 107 174 93 23 4105l4;61 108 176 nVz 24 42 84 162 110 67 jlOO 178 50 25 44 621/2:63 112 4514105 187 42l/2 26 46 41 |64 114 24 |110 196 35 27 48|l9l/2'65 116 021/^115 205 271/2 28 49 98 166 117 81 J120 214 20 29 5176V'; 67 119 59W125 223 121/2 30 53:55 "|68 121 38 1130 232 05 31 55,331/^; 69 123 16l/2135 I 240 k1/2 32 5712 170 124 95 J140 249 90 33 5890l/2 G0J69 71 126 73l/2145 258 82I4 34 172 128 52 1150 267 75" 35 62'471/g !73 130 3OI4I6O 90 (170 87l/gl80 285 |60 36 64;26 J74 1 132 303 45 37 66JO4I4 i75 133 321 30, 38 |67i83 |76 1 135 66 |200 1 357 |00 Vabilo na besedo, ki jo napravi dunajsko aka-demiCno drustvo ,SlovenUaa slovenskerou pisatelju g. J. Stritarju na east dne 4.. februarija 1876. Zafietek ob 8. zvecer. Dreher, Laudstrasse, Hauptstrasse Nr. 97. ODBOR, Program. 1. Slavnostni govor, govori predsednik. 2. D. Jenko: Na mora, zbor, 3. C. Umlauf: Serca veselje in ialost, Concert Reverie za % citri, \$xm gg. Iv. Sicberl m E. Benedikt. 4. J. Kocijan&fc: Ob-laku, zbor z bariton- in tenor-solo. 5. Boris Miran : Izgubljeni sin, deklamuje g. Fr. Stajer. 6. C. Ma§ek: Pri zibelki, cvelerospev. 7. Ljubezen domoviue na tu-jem, govori g. A. Sterle. 8. A.Nedved: Besedaslad-ka domovina, zbor s dveterospevoni. 9. Boris Miran: Fri Kritonu, klastfaa podoba, predstavljajo gg. Fr. Stajer, J. Vernovec, Fr. Hajek in J. Karlin. 10. Fr. Gerbic: Mojemu narodu, zbor z bariton-solo. Petje vodi gg. Fr. %oss. Vabilo. V sezai^ki fcitalnicii bode due 6. febr. IS7G vesolica z deklamarijo, petjem, glasbo beneSko, plesom in igro: Bob iz Kranja. Zafcetek ob 8, mi zvefer. Ystopuina 50 s. za osobo. K tpj wselici u-ljuduo vabi ODItOR. Za uboge Hi-rcegoviuce. Poslednji denar in prodaja Se ootalili 7 kviutev vina nabrancga za uboge Hercegovince v obtiui Porubciski, pwjeh* po c\ g. zupiiiku dornberskemu in odposlali odboru v Pahua-cijo 52 feld. Javna znhvnla — Tine 16. spptembra pret. le-ta sta mi yogorela bisa in hlov (Stala) se groom in slamo vied, Dobro, da sow bil pri nasi „Siovt>niji" zavai-ovan. Ker mi je slavno vodstvo banke „Slove-nije* vso Skodn, kojo je c. komiaija spoznala, koj po-Steno plafcdo, foitim se dotincga, tudi javno piav le-po zabvaliti se si. vodstvn. Zdaj gorko tatim, kako dobro je pod plascem take mile matere biti, Torej vsem dragim kuutovalcem in posestnikom naso ban-ko j.Slovenijo* govko priporocam, da bode (z denar-jem) potolazen, koranr se iifsreca pripeti. Oj bodimo domaci pri domatih! Kainuje 29. januarija 1870. ANTON VODOPIVEC, posestnik v Karanjah h. St. 8. Poslanica. V SOLKANU, 2 febrnvarja (Izv. dop.}. Res je, da na§a mladina piSa v moralnem obziru; ali tega liij bila kriva samo tovamica pri SoCi, anipak vetidcl nasi javni opravitvlji, obtinski in drugi, ki imajo skr-bcti za duSevui napivdek prebivalttva, saj wcuia tub opraviteljev ne pozna potrubnih postav in nij zadosti ve&Ca v prevaznih opravilih. Da jo nasim komunskim mozera blagor vecine prebivakev prav malo na sreu in da ga ne razumejo, dokaz je bila zadnja staresin-ska seja, pri kateri so nekateri mozje predlagali, naj se nalozi 30% priklade na vse izravne davke iu 20% na uzitnino od mesa in vina. — Bolj razumni stare-dine vstavljali so se tenn: predlogu, ces, da nij treba te priklade, ker se primanjkljaj lebko pokrije se se-dajnimi dobodki, ce bode gospodarstvo le koliekaj zboljsalo se, kajti obcani Solkanski so uze tako z davki preoblozeni in vecino njih zivi trdi zasluztk. A posluSajte, kaj je odgovoril nek staresma na pametno in opraviceno to opazko: ftSram naj bode na§ kcmun, ki njiuia uobene priklade'1. Iz tega raz-vidite dragi citatelji, da pri nas zvonec nosijo .ljudje, katerih zmoznosti so jako omejene in kar je se bolj zalostuo, ne poduLujejo jih bolj zmozui ljudje, ki bi lehko odvrnili take nepotrebne in skodljive viharje. Treba je torej, da se zdiu2ijo omikani in bolj niodri mozje in veliki posestniki, da se vsi skup bolj zani-majo za javna opravila, da iztrebijo sinetljaj iz pSe-nicc in vstvarijo redno, niitno in srecuo obciuo. . En veiik posestnik. gori. Na Kmetovalcn §e 1 gl. — C. g. J. L. v Kredi. — Ja bila pomota, ker nij priSlo na pravo mesto; ne zamerite! Listnica upravnistva. Slav. cit. V Trstu. Prejeli 2 gl. 30 s. za 1. scm. 1876; prosimo pa Se 2 gld. za lans. Kmetovalca. C. g. J. S. v Lomu. Prejeli 2 gl. placati je Se wSoiott za celo 1. 1875 4 gl. 60 s. SI. cit. v Kobaridu. Prejeli 2 gl. 30 s., katere smo vpisali na raf„ 1. 1875 in prosimo se 2 gl. 30 s. do konec 1875 iu prav toliko za I. sem. 1876.— Zeitungs-Bureau v Ljubljani. Prejeli 2 gl., katere smo vknjizili na lausko leto.— ., Sofia* in „Kmet.a veljata za 1. .1875 6 gl. 60 s. ; vi pa ste nam poslali dozdaj sauio 4 gl. 80 s., torej se 1 gl. 80 s. do konec lans. leta in 2 gl. 30 s. za I. Sem. 1876.— G. A. K. v Oseku, Slavonija. Prejeli 2 gl. 30 s. do 1. julija 1876, pa prosimo se 1 gl. za pol leta lans. Ktnetov. — G. Bratina v Kopru. Smo vam poslali zahtevane Stev. Kmet. pa prosimo, da nam za stanek se ta mesec posljete. G. J. Gerlanc v Trstu. Prejeli 5 gld. 60 kr. za-ostanek na Soci in 1 gl. na Kmet. za 1875, torej 3 gl. 40 kr. vpisali na 1876. — G. Anton Kariz, Merie. Prejeli 2 gl. 20 kr. do konec 1875. Ce je taka, naj bo, zbriSemo staro. — G. V. P. Kersko. Prejeli 4 gl. 50 kr. za 1876, prosimo se 2 gl. za lanskega Kmet. — G. J. L. prof, v Mariboru. Prejeli 3 gld., 1.20 za lans. le'o 1.80 za 1876. — C. g. F. H. na St. ViSki Peter Sbuelz kcmikar in lekarai^ar prevzel je s 1. januvarjem 1876 ravnateljstvo tekanuce Kei^pua-Poli „pri Zamorcu" Mizo gostii-ne treh kvm. — Priporofia se oMinstvu. i^ Lekarnica Pontoni pri zamoreili v Balteln v tiorif i ima f(I;tvno zalogo lekov ilo-nai'-ih in inostranskfh, posebno pa {niitojota sled^ca jako iractiitna zdntvila: J>astilje Franconi iz taiH.u-itiilovaae kasijc. Froti boleznirn v t»rlu, kaSljtt, hripavosti, prelU.ijpnju. ktitaru tudi kroniLneni; kor:st»jo tudi pridgarjeni, ucitcljcm in peveein. Vf.-i;«ka skatjjica ima 1'onionijev pe&t, na kar je treba pazili. Skaflja po 25 solilov. Anaterinova voda Franconijeva. proti bolestmi t astah in zobobolu po 6® soldov. Ekstrakt iz tamarinda Franconijev, za f:iWeDjc krvi, velja 40 soldov. Merluzzovo olje iz ribe poleno?ke od Dorscha iz Norvcgije po 70 soldov stekljeniea ReatitutionB. fluid za konje, ki krepca in vzdriuje kouje. Stekljenfca velja 1 gl. 2ii. pra/i Seidlitz-ovi pruiki, Mollovi po t gl. Skatljira; pravj Hirup Fagliaaov iz Florence. Melisov Spirit od beueikih menihov Piastri iz Brosije proti raznim bolezttim; Anglezki balzam proti trgaoji, Cistiliie krogljice Dehaut-ovc iz Bireza pri katerih vftvauj* nij potrebna dijeta Sirup iz zelisd za prsno bolezen, katerega lebko rabijo otro- ci in odrabceni. Vilhelmov Laj za diSfienje krvi. Ediua zaloga za naSo deielo. — Karol Zanetti Kaselj najhujsi ozdravijo imenitne pastiije Menottx Seidlitz-Moll edina in glavua zaloga v lekarnici Zanetti, proda-ja se po i gld skatlja. Ekstrakt iz Tamarinda najboljsi in najmo^nejSi, kolikor jih je bilo dozdaj izdelovauih v razuih Iekarnicah. Hiter pripo-mocek proti zagerljcnosti, ttotranjem kataru, ptn-nem preblajenji, driski, stane samo 40 aoldor. Zdravitni fluid za kenji (Rostitntionsfiuid> Ta kk ima lastnost, da izdrzoje kouje dolgo dasa pri mofii. Eua stekleuica stane f 1.20 z navodom vred. PagUano Sirup prati is Florence. Caj "Wmielm m Kollor za Li§<5enje krvi. Hofinanova Odontina proti bolesti zobov. NajhujSa in neprejenljiva bo-lecina jenja precej, Ce se eno kapijo tega leka vlije na bombaz in dene v votel zob.- Mdma, zaloga vsakowstnlh mint rat-skih voda in skdecih poselnih lekov: Absent Montovanov iz Beuetek.—Prava Mag-uezija anglezka Henry-Krogljice Blancard in Val let .r-Zubna zmes Pi'eiFenuanova. Fopp, Sain de Buoteinart — Arabska Revalenta v prabti iu testu — Prah za olajsanje prebavanja dr Golis-ov— Pastiije Vichy Blin, George. Mtfo iz 2elise Bor-chard-ovo. Gliceiina Hoffman.— Mesni ekstrakt Liebigov in vsakovrstna boineopaticua zdravila. 'Na Travniku prva lekarm sem od Naznanilo! Cestito ob^instvo na GoriSkem naj bi za-upno zavamvalo svoje imctje proti ognju ali svoje otroke za doto pri na§em zastopniku gosp. 1VANU SEVERJU koji Yas bode te drii o b i s k o v a I in ima ob enem tudi nalogo, da postavi zastopnike za nas zavod. Za prvo obfcno zavarovalno banko SLOYENIJA v Ljubljani. Glavni zastoji v Trstu (pisaroica via Campanile S. 3, I. nad. pri Piazza Ponte rosso.) Oziianilo. Rasatti-jcva prodajal-niea je prelozena v Kiih-nel-ovo hiso na trg na* sproti §kofljske palace. ± rtauiiiuTiiiu Svilorejci! Kakor v preteklih letih, pre-skrbljxijem tudiletospopolnoma zdx*avo svilodno seme, doma6e in japansko. Cena je po 6, 5 in 2 gld. unca, kakor je seme razlicno vzgojeno. FRANCE pi. GIRONCOLI. Lastnik, izdavatelj in urednik; VIKTOR DOLENEC. — Tiskar: Mailing v Gorici,