Posojilnice preTeč obdačeDe. Nekaj 6asa so hranilnice tudi kmetskim ljudem bile na korist in pomo8, no^eje dni in še bolje pa tako imeno^ane posojilnice (Vorschueskassen). Kajti tukaj je vsak zaupanja in kredita 7redni lebko in hitro dobil denarje^ in mu ni trebalo 7eliko potO7, potroško7, cenit7e in 7knjiže7anja, kakor pri posojilih iz branilnic. Denarni promet se je 7aed tega po 7sej Avstriji jako pomnožil. Ljudje so se združe^ali in za8eli sami sebi pomagati.^ Najbolj opazojemo to pri ži^ahnih našib bratib Čebi_. Ti so osnovali 7 zadnjih 6 letih po8ojilnic: 228 na Českem, 191 na Mora7skem in 2 7 Šleziji, skupaj 421 ter se je 7 njih samo lani denarje7 iz roke 7 roko djalo 300 miIijono7 geldinarje7. Uspešno delujo8e posojilnice česke posnemati začeli so po^sod, tudi na Slo^enskem. Tukaj so se najpr^lje lotili tega nemakutarji, da bi za politične namene Slo^enca 7 7e6nib kleš8ab držali. No, in take posojilnice so 7ečjidel slabo gospodarile sebi in deležnikom na skodo in so propale ali 7saj uže umirajo na primer: in . .  7 SI07. goricah. Napoaled poprijeli ao ae dela narodnjaki slo^enski ter posojilnice osnovali vLjutomeru, Ormožu in Šoatanji, slo7. graško pa so po srečnih 7olit7ah 7 okrajni zastop nemškutarjem izvili. Moramo pa takoj pristaviti in poudarjati, da so vrli narodnjaki pri tej reči 7eliko žrtvovali in še sedaj mnogo čaaa, truda, žitvujejo, da potrebne zavode ohranijo zoper najhujšega jim neprijatelja, zoper da^karijske urade, ki jih preoblagajo z nezuosljivimi dačarni. Te so pogosto tolike, da presegajo 7es dobiček in je 7sled tega mnogo posojilnic uže prenehalo n. pr. na Koroškem. Jednaka osoda žuga 7sem, ako se temu ne pride kmalu 7 okom. Posojilnice niso za ta namen osnovane, in 7 pravem pomenu niti biti ne smejo, da bi deležniki denarjev si prisluževali in ae bogatili, ampak da se priproatim ljudeni na podlagi ^zajemnega podpiianja 7 sili pomaga do lehkega, hitrega in ne predragega kredita, se 7e brez škode za deležnike. To je 7 sedanjih zamotanih denarnih razmerah potrebno in smemo zopet radi biti, da so pri zadnjih 7olitvab nemaki liberalci propali in prodrli konser7ati7ni in narodni poslanci. Kajti pr7i so 8 posta^o od 21. maja 1873 posojilnicam zadjali amrtno rano, slednji jo pa skušajo sedaj zaceliti. Česki narodni poslanec g. He^era je drža^nemu zboru nasvetoval predlog s katerim ae bo posojilnicam stanje poboljaalo. Da bo predlog sprejet, o tem ni d^omiti. Njego^i razlogi in dokazi so premogočni. On dokazuje namre8, da morajo posojilnice pla8e7ati šeetero, ozirorra sedmero in osmero da8o, 8a8ib celo od tega, kar je posojilnica kde dolžna. To Je presilno in državni zbor, oziroma njego^a konser^ati^no-narodna 7e8ina, ai pridobi mnogo zaslug, ako nam tukaj zopet popra^i, kar so liberalci sk^arili ali 7 nemar puščali celih 6 let! Ako pa si posojilnice oddebnejo, potem bodo slo^enski narodni možje goto^o tudi drugod poguma dobili in osno7ali potrebnih posojilnic n. pr. 7 Celji, 7 Mariboru itd.