Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 6. I. nadstropje, ===== Učiteljska tiskarna. ===== deklamacije za list so poštnine proste taserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pobojem prostor 50 v; razglasi in poslano '•rstica po 60 v; večkratni objavi po do-:rrr=- govoru primeren popust, r- Izhaja razen nedelj in praznikov vsak -...i dan opoldne. ■1 * Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9-—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40’—, za ostalo tujino in ■ Ameriko K 48. ===== Glasilo jugosiov. socialno demokratične stranke. Št. 120. V Ljubljani, sreda dne 29. maja 1918. Posamezna Številka 14 v!n. n Leto II. Moške besede! Grahki »Arbcitcnville« je v včerajšnjem uvodniku napisal besede, ki kažejo kako pošteni, socialnodemo-kratični Nemci sodijo svoje rojake, ki so šli k cesarju jadikovat in razlagat svoje državniške modrosti. Hvaležni smo našemu graškemu 'tovarišu za moške bosede. »Arboitenville« piše: Ne preiskujemo, če je ustavno ali celo demokratično, da narodnost kake dežele proti drugi narodnosti kliče krono na pomoč. Trdi se, da je to posebno možato, česar tudi ne presojamo, ker se bojimo, da ne sodijo tako kakor mi, cenzorji, ki v zadnjem času posebno intenzivno delujejo. Samo ob sebi umljivo je, da z dcputanti nismo enakih misli. Koroško zastopstvo, oziroma njen govornik, je ugovarjal proti politični, oziroma narodni delitvi dežele. »Mislimo in čutimo staroavstrijsko; sledeč domoljubnemu čuvstvu izražamo, naj ostane vojvodina Koroška nerazdeljena, kakor do-zdaj,« je rekel dež. glavar pl. Aichelburg. Govoril je tudi o varstvu pota k Adriji, sicer je pa bil v hujskanju proti jugoslovanski deklaraciji zmeren. Drugače je nastopal gospod Ornig, govornik južnoštajerske deputa-Cije. Brez velikih besedi mož ne more govoriti m govoril je v imenu Spodnje Štajerske. Nudila se oo še prilika, da v številkah osvetlimo njegova pretiravanja. Našteval je spodnještajerske čete, ki so se borile hrabro s sovražnikom. Med temi tisočerimi jih -je pač zelo malo, ki soglašajo z njegovo politiko in ki bi mu dovolili, da govori v njih imenu. Nacionalni meščanski zastopniki so pa že navajeni, posebno če še zbero eno ali dve dvanajstorici županov, da govore kar v imenu Nemcev in še — Slovencev. Nič jih ne ovira okolnost, da sedanji občinski volilni red ne legitimira županov zastopati ljudstvo, kar se mora glede na Sp. Štajersko šo posebno pribiti, ker temu, kar so govorili, gotovo ne pritrjuje večina štajerskega prebivalstva. Orniig je rekel med drugim: »Vedno večje hujskanje našega ljtidstva tvori resno nevarnost. Od parlament!« pričakujemo pomoč zaman. Poslalo nas ie sedaj ljudstvo, da naprošamo Vaše Veličanstvo mogočne besede, s katero sc precej končajo spletke, ki glodajo enotnost naše monarhije. Od parlamenta ničesar ne pričakujemo, ker Je to hiša večn>ih sporov. Prosimo goreče: Vaše Veličanstvo naj po krmarju države tudi brez parlamenta prouči državne potrebščine in okrepi z enotnim poveljstvom in državnim jezikom enotnost države in uveljavi s samoupravo Dalmacije in Galicije stari prcisku-ieni državi zvesti vpliv našega ljudstva.« Ornig je tudi zahtevul naj se krši ustava! Preko ustavnega zastopstva naj se uvede nemški državni jezik in izločita naj se Galicija in Dalmacija. In zaklical je, naj postopa cesar trdo proti tistim, ki psujejo avstrijske kmete in meščane radi njih zvestobe državi z besedo in s pisavo; še bolj trdo proti tistim, ki napadajo državi zveste j uradnike z besedo in pisanjem in ponižujejo njih ugled; j najbolj trdo, da, neizprosno, pa proti vsem tistim, ki | ogrožajo državo in krono z besedo in pisanjem zadnje j čase pa celo z državi nevarnimi dejanji. Uradno poročilo o sprejemu ne poroča, če niso biti nekateri člani deputacije takrat v zadregi. Znani gospod Linhart, nekdanji slovenski socialni demokrat temnega spomina, zdaj »nemško-slovenski kmečki voditelj«, ie govoril celo, da potrebujejo gospodje, ki so prišli, moralne za-stave,- besede moči, ki jo more spregovoriti ie cesar; ta beseda bo njih meč v veliki nevarnosti, ki se kopiči 11 ajugu kot jugoslovanska revolucija. Cesar naj spregovori to besedo, potem izgine vsaka nevarnost prestolu in kroni. Umljivo je, da cesar gospodom ni odgovarjal enako. Odgovarjal je v tistih smereh, ki so narn že znane iz izjav ministrskega predsednika. Gospodom je izjavil, d?, sc morajo pogoji narodnega in kulturnega razvoja posameznih narodov zboljšati; vlada dela na to, da dobi vsestransko zadovoljivo rešitev temeljnih vprašanj, ki se more rešiti !c v avstrijskem okviru, ki ne sme v najmanjši meri omejevati zgodovinskih posebnostih dežela in njih skupnosti, prostosti velikih gospodarskih potov, dušnih in materielnih temeljev strnenosti, sile in procvita državnega ustroja. Odposlance naj ne skrbi, da sc more širiti neovirano nasprotno agitacijo in da bi se uveljavila v bodočem oblikovanju reči. — Seveda so pričakovali gospodje nekaj več. V časih rajnega Stiirgkha se je pokazala njih srčna želja. Temeljni nazor njih politike je pač, da se smatrajo za nekaj drugega, kar so. Če bi bila Avstrija ali le samo Štajerska navezana na nje, bi bilo slabo za državo in deželo. To je pokazala preteklost, to kaže sedanjost in pokazala bo tudi bodočnot.« „lrski“ problemi. Dunajska » Arije iter-Zeiituinig'« prinaša obširno, pa zamimiivo razpravo o političnih razmerah amgileških Ircev im jih ptrimorja političnim razmeram atenemškiih narodov maše imomar-hije. Članek ije poMtiono velepoučem im stvarem, zato ga prenašamo v cedoti: Irski nariod de med mafrnanušilmii 'evropskimi narodi. Prebivalstvo Inske ie znašalo pri zadnjem ljudskem štetju 4,930.000 duš, od teh le 3,243.000 katoličanov. Le ti tvonitjo itrtsflci narod; ostali irski prebivalci — amigflikami, presbi-tciriflainci m metodisti — tso angleškega im škotskega iziviora ter so veliki sovražniki keltsko-kat eniškega inskega naroda. In ta maifi narod ie obetniem tudi še danes, po velikih agrarnih reformah, ki jih iie 'izvedlia anigileška demokracija na Inskem, iaikio ubožetn 'narod. Visa velika irska industrija, 'tekstilna im iadtiadetlna industrija, imia svoije gnezdo v protestantskem Ul- LISTEK. Po praških slavnostih »Ku predu, lodi mii! At cil jest kdesi v dali! A v bouf šilenč milj korš ztroskotd-li, Zajtičmo s klidein oddanym. Zajdčme smireni, zajdčme s jasnem čelem. Neb nemohu-li byti spasitelem, chci byti Ukfizovanvm.« Viktor Dyk je pesnik, ki zavzcmlje danes skoro Prvo mesto v češkem pesništvu. V vojni se je razvil; mogočen talent, njegov vpliv na mišljenje naroda je Precejšen. Ta mož kliče v zbirki svojih najnovejših pesnil, ko že pojenjavajo akordi njegovega silnega duha: »Naprej,- ladja moja! Naj je tudi cilj v daljavi. In če v blaznem viharju se razbiješ ob pečine — umreva ''dano, mirno. Umreva pomirjena, umreva jasnega čela. ^-6 ne morem biti rešitelj, hočem biti križan...« Zdi se mi, da je oficielna češka politika — Dykova. Ako hočemo vsemu razumeti, je treba, da pogledamo politične stranke pred vojno in sedaj. Pr*d vojno smo imeli splošno narodne-meščanske stranke: madočeška, staročeška, radikalno - državno-BravBa, radikalno - napredna, ljudsko - napredna ali re»list®T»ka — potem: klerikalna in »narhistovska ter razredne: kmečka (agrarna) separatistično češkoslovan-ska soc. dem. stranka, centralistična češka soc. dem. stranka in'.— narodno socialna, ki je bila več ali manj tudi nekaka splošno narodna stranka. Z vojno so se pričela politična preganjanja. V tem so trpele največ radikalne stranke, kojih predstavniki so bili dr. Kramaf, dr. Rašin, V. Klofač. — Po smrti prrofa Stiirgkha in po pomilostitvi na smrt in v dolgo ječo obsojenih političnih voditeljev se je začelo koncentrirati politično življenje. 2e prej sta se u-stanovila Narodni odbor in Češka Zveza kot reprezentanta celega naroda. Češka Zveza poslancev v državnem zboru se je ustanovila, da nastopa za pravice narodove enotno. Narodni odbor pa naj bi vodil doma narodno gibanje. Vendar stranke so bile še tu. Vojna je radikalne elemente: ali še bol! radikalizirala ali pa privela k razmišljanju: »kako odslej dalje.« Tako se .ie pokazalo. »Narodni Listy« so začeli' s koncentracijo narodno-radikalnih elementov pod praporjem »državno - pravne demokracije«, v kojo so se priglasili vsi radikalni Mla-dočehi s Kramarem na čelu, radikalni državnopravniki z Rašinom, Sokolom in Kalino, radikalni naprednjaki s dr. A. Hajnom, precej Staročchov in tretjina bivših realistov s Herbcnom, pesnikom Macharjem itd. Njih organ so postati »Narodni Listy«, v kojih uredništvo je stopil tudi Viktor Dyk... Radikalni nacionalizem, če-škoslovanska država na temelju češkega državnega prava za Cehe in Češko, ter na temelju prirodnega prava za Slovake na Ogrskem... Boj proti boljševikoin kot stru, poduetniki rna splošno niso katoliški Irci, temveč protestantski Amgtkxsasi, 'in irskii narod da®e tem industrijam ie delavske moči, po večini le neiziučene, slabo plačane 'delavce. V katoliških grofijah Leimister, Mumster im Cotn-naught prevladate skoro Lzklijučno še poljedelstvo, tki je večinoma š>e prav zaostalo. Vse •otb-defervantie iiie jwimiitivmta, 'obrtno izdelovanje je omejeno na posamezne domačije, kictlictvrat igra šic veliko vlogo. Malih en ie ta nanod iin ■ubog in zato je tudi mijegiova kultura še jako nizka, število analfabetov ie še vedno visoko; dvanajst odstotkov 'preko devet ilet starih katolikov ne zna miti pisati niti čitati. Pioiitiono in duševno vodstvo naroda t srvobodmo dedščimo in lastnina Narodmo gibanje, ki preveva danes irski narod, bo prisililo Amsrljjo, da prizma irskemu narodu lastno državo, za katero se bojuje, in samovlado na irskem otoku. Kaliti tudi mogočna Amgiiiia me bo prenesla ta »itihi«, »nekrvavi«. »mirni«, toda odločni in snllidanni odpor celega irskega naroda proiti sedanj emu rediti. Upor more država potlačiti, izgrede preživeti; toda trapo me more 'upravljati mobene dežele, kjer igotji vtsiak vaški župan, vsak orožnik, vsak poštar, vsak železinkški spre vodnik, vtsak žiittnti kupotvailec im vtsak itiičitelii v svojem proti nesreči ruskega naroda — boj proti vsakemu, ki bi ne šel za radikano politiko državnopravno... Za vsem pa sc vidi senca kulta vodji vse te politike dr, K. Kramaru... »Državnopravna demokracija« hoče biti oiicielna češka politika. Vsied svojega časopisja — »Narodni Listy« so med drugimi Slovani in po skupini smatrani za oficielno glasilo Cehov — vsied nastopov dr. Kramafa in drugov ter vsied dejstva, da so v nji reprezentanti največjih čeških gospodarskih ustanovitev (bank, hranilnic .raznih podjetij in akcijskih družb), kulturnih inštitucij ter spošno narodnih ustanov — je to umevno. Tudi velike praške slavnosti so se vršile v senci »državno - pravne demokracije«, ki je tud1] v sredo zvečer (15. maja) pozvala slovanske goste v Meščansko besedo na komerz, dasi se je pela ta večer v Vinohradskcrn gledališču Smetanova prekrasna opera »Hubyčka«. Na čelu slavnostnega odbora za jubilej »Narodnega divadla« je stal dr .K. Kramar, tajnik pa jc bil pisatelj Jaroslav Kvapil, oba izmed prvih iz državno - pravne demokracije... Oportunistični elementi mladočeške stranke z dr. Tobolko na čelu se niso pridružili dr. Kramaru in Viktorju Dyku. Odšli so iz »Narodnih Listov«, ki so jih vodili stooro tri leta v vojni, stoje ob strani. Te dni začno izdajati tednik Ceska Svoboda, ki ga bo urejeval St. Hav«ra, bivši urednik »Nar. Listov«. Ti možje So ne strinjajo z Dykom, ki jc sicer v svoji zbirki »Anebo« zapel tudi »nie smutnčjšiho než klani, došly viry«« (nič ui Ulj žalostnega kot zmota, ki se ji verjame). srcu sovraštvi« do države, v službi (katere maj deiiuije! Mogočna Amigiltia bo morala v celoti kapitulirati pred roajtaim Irskim narodom, kakor še kapitulirala danes ored injiim v me malo važni zadevi. Današnji čas, ko hoče v 'državni opravi sodelovati iin soupravljati vsak narod, me ipoire vsiliti več nobenemu marodu državni red, ipmott kateremu se mpirajo itn kri, ga odklanjajo, me more več z ab rami e vati pravice do lastne samovlade. Tudi imi muaimo svojo Irsko. Razlika pa je, da iniimamo (le one Irske, temveč 'lih iimamo šest. Kdor je -o tem še dvomili, tega morajo izučiti praški dogodki. Menili iso, da bodo privedli Cehe do domovinske državljanske svobode, ko so 'otododižiMi njih voditelje glasno in javno veleizdaje; in Cehi sio nato odgovorili s tem, da sio pokazali odločneje kot kdati prej svojo solidarnost i/n emodušmost ter svoje imaš-Ijemje. Hoteli so Čehe potolažiti hi uplašiiti z enostranskim poseganjem v češki upravni red. Toda gilei — naenkrat niso bili češki »veleiz-dajalci« miič več osameli, na mitiih strani so bili naenkrat zastopniki vseh monomških narodov: Slovenci, vedno pobožno katoliško ljudstvo, Hrvati e, vedno idobni Habsburžani, Poljaki, ki niso bili mikdar panslavisti, da, celo Italijani, ki sploh miso Slovani. Kati so (biili praški dnevi drugega kot izpričevalo za dejstvo, kakšno je razmerje iniemeimišlkiih narodov do države? 'I'o bi biilo treba pomisliti vsem: visoki vladi predvsem, ki bi pač morala premisliti, kam vesla državna (ladja, če se nahajajo maroidii, ki tvori jo 64 odstotkov državnega prebivalstva, v takem razmerju k državi; ipa tudi nemški narod, ki šteje le 36 odstotkov državnega prebivalstva naj premisli, ifeMIA se mu posreči, kan- se niti ne »osreči veliki Angliji prati maihini trski. Pa, kaiko odgovarja avstrijska brezmlsdmost na praške dneve? Vlada ustavi maiivečiii dnevnik in prihaja is pdlicijsidimii lodiredbaimi. Državni problem je izirahiljan, inui pa odgovarjamo z udarci. In nemško imeščamstvo? Vpije, da so praški demoinstrantje ile veleizdajalci, (le za-vezmiki enteinte; patriotje pač ne vedo, kako domovino zasramujejo, če svetu pripovedujejo, da računajo zastopriilki večine narodov te države na zmago sovražnika! In kakšnih sred-• stev se poslužujejo? Predvsem policije; ideali dunajskega časopisja so izjemno stanje, preki sod, ječa im vfaliioe! Tin potom seveda razbitje parlamenta, absotliKtistioni oktroa! Kakor da bi tudi najbrutalineijši, maihuiiši in naiirmogoonejši absolutizem imogel trajno doseči, da bi Vladalo 36 odstotkov nad 64 odstotki prebivalstva! Kakor da bi se nemški narod v Avstriji raje odrekel lastne svobode, samo da more Šestim drugim narodom zabrainitii samovlado! Ne, tudi miti me borno gotovi s svojo šestkratno Irsko. Za samoodločbo narodov govori ves irazivoti z neoddljivo isilo. Kakor viediika Anglija me bo mogla zabrariiti irskemu narodu avtonomije’ tako bo morala dovolditi tudi Avstrija vsakemu isviojemiu marodu homeruta. Demonstracija brez ljudstva. Iz Celovca, koncem majnika. Nemško-meščamsko časopisje koroško in tudi graška »Tagesposta« je poirocaio o vcli- I kih 'izjavah, ki so se vršile ma velikonočni ponedeljek v celovškem deželnem dvorcu. Pri teh iizijalvah je šlo za odpor proti delitvi Koroške, iGEiircima macioinailme razdelitve v okrožja po češkem vzoru. Da me obstoji prav nobena nevarnost, da bi se dežela koroška »raztrgala, kakor imenujejo nemški meščani maeao-malino razdelitev v okrožja, je posmeti' že iz poročila miniiisitrskeiga predsednika Seidlerja, ki pravi, da za Koroško niso proračunaine take izpiremenilbe. Ker pa se dobe povsod ljudi e, ki ne morejo živeti brez maoitomalmega hujskanja, se porabi vsaka prilika, da se podnetijo maieio-nailne strasti. Vzroki za nanovo vpriizoflieni nacionalni prepir na Koroškem mudijjo nabiranja podpisov za jugoslovansko deklaracija. S tem se čutijo nemški meščani ma Koroškem ogroženi v svojem neomejenem gospodstvu itn kličejo nebo im pelkel na pcimiolč, da si zasiguirajo viladarstvo za vse večne čaise. Tako kakor v državi, tudii po deželah nacionalni prepir ni drugega, kakor prepir za jasli in korita. Sedai so 'Uradniška in sodinijska mesta.ina Konoškeim zasedena velči-nomia z Nemici, deželo In večino občim upravljajo in Vladajo v mi ih nemško meščanstvo. Slovenci hočejo nacionalno enakopravnost in mjiihioivi sinovi ‘imajo pravtako pravico do uradniških mest v deželi; čutijo pa, da jih prezirajo Nemici. To je poglavitni vzrok nacionalnega hujskanja. Pri tem pa se kaže pravo nerazumevanje, da nemško -meščanstvo v sudetskih deželah zahteva isto, kar odklanja nemško meščanstvo v planinskih deželah. Graška »Tagesposta« pozdravlja uvedbo nacionalne razdelitve v Okrožja ina Češkem in se veseli obenem odpora na Koroškem’. Tudi to ima sivo-| je določene meje. V sudetskih deželah isio Natn-' ci v manjšini, zaradiiiteiga zahtevajo nacionalno varstvo proti nadvladi Cehov; v alpskih deželah pa so v večini im odrekali o slovenskim manjšinam enako varstvo, kakršno zahtevajo i nemški macionalci v sudetskih deželah. Prav-j tako je is Slovani. Čehi se 'Upirajo »razkosanju« Češke, ker. so tam v večini lin vladajo v deželi, Slovenci ma Štajerskem, 'im Koroškem pa se potegujejo za irazkoisianje 'slovenskega ozemlja v si nadeli ime »češki socialisti«. 2e pred tem se je začela pospeševati v češki delavski javnosti misel, da se vse češke socialistične stranke združijo v eno. Češka socialistična stranka je ob velikonočnih praznikih, ob prt liki svojega novega konstituiranja, sprejela nov pio~ gram, ki se iziavlla za socializem in se prlglaša v internacionalo, v njem pa je tudi obsežena formulacija razrednega boža. Ta je sicer še ponekod premila, ker pravi le, da priznava stranka razredne razlike, na katerih temelji »političen boj čeških socialistov v lastnem narodu«. Socialna demokracija pa smatra razredni boj kot edino pot, ki vodi k odstranitvi razrednih nasprotstev. Zato se na tem zboru ni reklo nobene odločilne besede glede spojitve čeških soc. strank, le zbor je odobril z navdušenjem vse korake, ki vodijo k temu..Pozdravil je tudi vsako akcijo, ki vodi k zbhžanju in k skupnemu nastopanju. Češka soc. dem. delavska stranka (separatistična) je bila pred vojno velika, trdna, enotna, dobi o oigani-71 rana stranka. Vojna je tudi na nji poskusila svoje. V stranki sta dve smeri, skoro bi rekel tri, če bi drž. ! 3. Vsa samoupravna ozemlja onega ali dru- gega naroda itviotrijo skupno naciomaflmo-emoitino zvezo, ki popolnoma avtonomno oskrbuje svoje inariodme zadeve. ^ 4. Pravico narodnih manjšin varuje poseben zakon, katerega sklene državni zbor. 5. Ne pripoizmavaimo nobene nacionalne predpravice, zametujemo tedaii zahtevo kakega državnega jezika. V kolikor je potreben občevalni jezik, bo določili državni zibor. To so temeljne zahteve soeiialmoHdemo-fcratičnoga delavstva glede lunieditvie nacionalnega vprašanja IV Avstriji. Izvedba pa ni omogoča potom sile, temveč le potom sponaizaiima, in ,pred vsem z odstranitvijo privilegijev posedujočega razreda. ,Le z demiokriitizaciijo viseli poistavodajnih iin upravnih oblasti, 'to se pravih s politično im nacionalno enakopravnostjo vsah narodov je imoigioiča zdrava raizirešitev matiod-itrega vprašanja v Avstriji. ^ Meščanski nacionalisti pcinabljaio samo be-j seldo »ljudstvo« za svoje saimiopašnc namene, j dočim iie pravo lljiuidstvo, delaivstvo>, brez pra-i viic in brez varstva. Tuidi v deželnem dvorcu se ije iminoigio goivorfulo o »ljudstvu«. V resnici je bilo skupimo delavstvo im velik del! meščanstva izključeno od prireditve im naivec ljudi sploh ni ničesar vedelo o temi. Zbrani ,so biilii samo privilegirani iviteizi deželnega zbora in idbčiu. skupaj zbobnani koristolovci priiviiligiiname vlade v deželi ‘iin občinah. Večina koinošketga prebivalstva inoče niičesair 'veidiftti o aiiaiciioinallmei.n hiujskanjii. On,o hoče kruha, miiir, golspodarStvio varstvo in politično enakopravnost. Toda za te stvari niso imeli prireditelji ,demonstracije v deželinem dvorcu molbene besede. Koroški delavci so večinoma orni. ki so braniili deželo pred sovražnimi vpadom, prelili so svoja kri za posedujoče, ki v zaledju ugamiafto nacionaiino politiko in se z nioibeno besedo ne spoimiinijajo sramote, katero pnovzroičajo bramilcelm domovine s teni, da jih smatrajo v deželi šie naprej kot brezpravne pacije. Izbruh maiciioinalinih strasti nai zalkriva to sramoto im zate mini pomani-kanje ljudstva. Zborovanje privilegiranih vitezov v deželnem dvorcu iie bila demonstracija brez ljudstva. Po vojni bo ljuldistivo dostavili!o račun ini svetoihlimskim priviliiigiranlilm vitezom potegnilo hinavsko krinko z oibraiza! poslanca Modračka smatral za onega, ki bi dosledno šel za tem, kar se mu enkrat zdi prav in dobro Drž. poslanec Modraček je posebna duša. Proletarec od nog do glave, demokrat njčisteišega kalibra, dober, pošten - ali nestalna glava. Danes je prišel že tako daleč, da je v parlamentu opsoval boljševike in v svojem štirinajstdnevniku »Socialisticke Listy« poimenoval vodilne misli komunističnga manifesta za — iluzije. Ena smer strankina gre za politiko inteuacionalno, za sporazum z nemškimi sodrugi, za kar najbolj delav- j sko politiko in za kar najmanjšo zvezo z buržoazijo in j za kolikor možno prijateljsko sodelovanje s češkimi so- j cialisti, a!S ne za spojitev aii združitev z njimi y eno j stranko, dokler ne pokaže čas, kako je in^ kaj. i<> ie j smer državnega poslanca Nčnica, Jiraska, Smerala. ti. . Wintra, urednika Stivina, dr. Houserja, Jolianisaj- *- • ■ Ta smer odločuje v stranki in je gospodar v vseh po, glavitiuh strankinih institucijah. Druga smer je tzv. plzenska smer, ki ji stojita na j čelu urednika dnevnika* Nove Dobe« v 1’lzuju sodr. drž. poslanec Gustav Habermann in L. Pick. Pii njiju , je še drž. poslanec Bčhyn6, urednik tednika »Hlas Li- , du« v Prostčjovu. Ti so za takojšnjo združitev s Ce- j škimi socialisti ter za kolikor mogočo ladikalno narod- j no politiko v državno - pravnem zmislu. Obe snieri delujeta vzajemno, škoda je le, da oseb- , ne neprijaznosti prepad še razširi ujejo iu poglobujejo. ' Zeloti bi bilo, da bi dobra volja na eni in drugi strani , pomagala razjasniti nejasno na obeh straneh. O p o mr b a u r e! d m i š t v a. Ta 'dopis izvira iz merodajnih kroigiolv socialne demokracije v Celovcu, ki je seveda v nemških rolkali. Naši čitatelji razivildijo iz njega pošteno bcir!> zavednega razrednega delavstva. Stališče vod-,stva socialne demokracije na Koroškem je enako kakor maše le s tem razločkom, da smo mi direktno udeleženi ma oibrambi, ker pripadam!o narodu, ki ni enakopraven. Enakopravnost je pa naša pravična zahteva. Nemci na delit proti parlamentu. NemškonacijiV; nalno časopisje pritiska na vlado, naj nikar ne sklii^ parlamenta, ter opozarja na nezadovoljnost Čehov, na nastop proti Jugoslovanom, na razmere v Pragi in na dogodke na jugu in trudi se tudi dokazati, da vlada d<> določenega roka ne bo mogla končati pogajanj s Poljaki in zasiguratfi si večino v parlamentu. Z ozirom na nemško hujskanje objavlja '»Arheiterw\ile« članek, y katerem izvaja med drugim: Res je že, da nima Seidlef večine, toda parlamentarna navada je, da mora oditi vlada, ki nima večine, ne pa parlament. Vlade ni prisilila morebiti kaka večina parlamenta k narodnim eksperimentom, ki so povzročili sedanjo zmedo; kar ic napravita, storila je iz lastnesa nagiba ali pa po naročilu drugih moči, ki verjamejo, da je mogoče dr-žati skupaj z nemškimi nacijonaloi staro habsburško državo in jo morebiti še regenerirati. Odkod brije veter v zadnjem času, ki je povzročil Czerninov govor in Seidierjev narodni diletantizem, sc natančno še ne veti zamore se deloma že slutiti. , = Nemški »volksrati« zahtevajo nemški državni jezik. V soboto in nedeljo so zborovali na Dunaju zastopniki me«n|kLh »vicillksratov« za češko. Nižjo Avstrtfc), ^ta-jerisko. Ko . Kranjsko, za Trst m Primorsko, Ftrolsiko m Galicijo. Sprejeta ije bila soglasno iresoluctlia, 'M odločno' naglaša državno enotnost ter zahteva. da se uivedio inemškli diržavni jezik. Ustanovni te v okrožnih glavarstev m Ceškam •- pravi resolucija — pač pomeni zenostavljenje uiprave-isprejemlljiva pa je za Nemce le poid pogojem; da se ilzvrši v smislu inemišikliih zahtev. Saiin močna centralistična oblast -zamore zadostm ščititi inemške nnanjšine. Svoboidnia pot do dr ije za skupno memštvo iie brezipoigojna . žavna ipotreba. Vsi poskusi^ za českio-slov avtonomijo se morajo odločno zavrniti. lučija zahteva vainsibvo inteireisav meimiškiih imamtjišiin im avstrijskih skupnih 'iinlterefcloiv tudi pri ureditvi poiljisikeiga 'im mikrai.iinskeiga vpra.- - šaniia Soigilasno se ije ikoiniSno skilemlMo, da se ustanovit marnski »vollkisrat« za četo Avstrijo. — Izdajstvo voiilne reforme na Ogrskem. V volilno-reformnem odseku v Budimpešti je 24. majnika v nadaljevanju debate v volilno-reformni predlogi izjavil groi 1'isza: Skrbno smo poiskali najskrajnejšo mejo, do katere moramo iti. Nato so odklonili prvotno besedilo S. 2. in sklenili po točkah glasovati o premembah, ki 1 i 1 • predlaga poročevalec. Pri prvi točki so odklonili po ministrskem predsedniku predlagano besedilo, sprejeli Pa po grofu Tiszi priporočeno premembo. Ta paragraf se torej glasi: Kakemu za volilno pravico potrebnemu Posebnemu atributu (posebnemu naslovu) odgovarja oni, ki je uspešno obiskoval šest razredov ljudske šole ali’ kak drugi s stališča volilne upravičenosti najmanj enakovreden razred kake šole ali kak učni tečaj. Besede: ». . . ki je uspešno dovršil četrti razred ljudske sole in zna vrhutega se madžarsko«, se je torej Čr-talo. Druge točke so bile z veliko večino sprejete tako. kakor jih je predlagal poročevalec. K temu je pripomniti, da je število šestrazrednic na Ogrskem jako skromno in da predvsem nemadžarski narodi nimajo seveda nobenih! = Madžarski j^zik v armadi. Katar se listu »Aiz Est« z 'Dunaja pomolčal, sie je pri islkiuipinam vrhovnem viotiaškeim soidlilšču sestavil pinvit ogir-sikii senat. Uaini teiga senata so ivisi ziirnažmi madžarskega [jeiaika. _ ~ Scheidemann v predsedstvu nemškega državnega zbora. V prediseidstvu nemškega dr-zavineiga zbora se iizvirši v kratkeim pomeinlljjva Naa’]ml0|čn'eliši fraikcijii, centrom im Tlna( dlmokiraiditia, ki teta 1912 v sled ikomste-S v '»''edsedisitivm nista bili zasto- 'odpoišlljieta sedaj sivoije zastopnike v pire-/idiil. V poštev prideta poislainca Fehnenibaloh za centmim in Scheiidemann iza siociailno-deimio-kratičnio stranko. Dosedanja podipiredstedtnaka I aiasche (nacijioinatlec) iin Dioive (napredna '1/i.uidlslka strainka) ostaneta ima svojem unesi tu, tako da bo predsedstvo šteto v boidoiče štiri člane. — Poljsko vprašanje še nerešeno. Predsedstvo Poljskega kluba je konferiralo pretečeno soboto z vnanjim ministiom grofom Buriauom. V poldrugotimern razgovoru so opozarjali Poljaki, da jih skrbe razna poročila časopisov ter prosili ministra, naj pojasni, koliko je lesnice v teh vrstah. Grof Burian je izjavil, da vprašanje Poljske v nemškem glavnem stanu ni bilo rešeno 'in da je "še odprto. Upa pa, da se mu posreči, ga ugodno rešiti. Prosil je, naj se vpliva na Poljake in poljske poslance, da počakajo uspehov pogajanj, ki se morebiti v kratkem dosežejo. = Aretacije v Italiji. V Itailijii se nadaljujejo aretacije oseb, iki se ne imioiretio mavdnišiiti za nadailiieivainje vicijne. VSled odradibe ivipiiimeiga sodišča 'v _ Mffiainiu sita biila zadnje dni areto-v aina: soaiaildst Bruino Fortisimi, tajinik imiila-nsike socialistične organizacije, in voditeljica socialistične /jenske orgalniizacjje, Zanetita, v Milanu. = Mirovna pogajanja v Kijevu. V Kijevu se ne sestala mirovna konferenca, ki razpravlja pogojih preiniiiriia, katercimiu mati sledi definitiven iniiir mod Rusijo im Uktrajino. Zastoipmik nu-skie detegaioiiie je vprašal, ikalko vt'o.ijo jimiajo lieimišlkie čete v Ukrajini. Pireldseidaiilk atlcrajimsike delegacije je icidlkilioinil cifligioivioir na to vprašanje ter ije te 'izjavil, da je NemČJijia zaveznica Ukirajipe- — Ententa protestira proti bukareškemu miru. Brezžična brzojavka iiz L voma poroča o protestu, Ikaiterieiga -sio zaisitiopniki Firainciiiie, Anglije, ltalifc im. Združenih držaiv piosiliailii ruimium-.fv-1 inniem/oivamih držaiv litzjaivilijafp v M 'if Jni’ ^'^traiiio tat iiiilčeivme vise imiiiroiv-'!.? ate'ri';l’ 'kršitev je eintiemito ipnisi- a . v0!'™’ 1111 v®e orne poigoldlbe', k‘i kršijo pravice um interese aibunairiih držaiv. • Ententa v Rusiji ne bo posredovala Iz Wa- shmgtona javljajo: Ali1,ranči in Zedinjene države so sc zedinili, da ne bodo posredovali v Rusiji. Obenem nudijo Rusfji vsakovrsten uvoz in vsakršno možno pomoč sedaj torej ne bo nobene intervencije. Anglija in Zedinjene države sta sporočili Japonski, da njun kur;, ni naperjen morda proti Japonski, temveč da gre.tu le za vprašanje Politike. - Pnt'r?,'.^;,!!li|trStVO tionsk‘> republike. Glasom brzojavke »Koboeaja Zizn« z t?nc , , . , ‘nestna hiša zastražena z milico. Za odeškega župana ! je imenovan general Dobrovolski. Shodi. — Rakek. V četrtek, dine 30. mnaija ob 4. popoJidne se bo vršit shod v gostiilini »Sevair« •z dnevnim redom: Pioilitični palioaaj iin delavstvo. Pioroča sodr. Kopač. Društvo ,Svoboda4 v Ljubljani priredi v soboto dne 1. juni ja 1.1. ob 8. zvečer v „Mestnem Domu“ :javno predavanje: Predaval bo pisatelj Ivan Cankar o predmetu: Slovenska kultura, vojna in delavstvo. Vstopnina za nečlane 40 vin., za člane prosta. ODBOR. Dnevne beležke. Sodrngi! Bliža se konec meseca maja in začetek jurnja. Vsak naj se vpraša, koliko novih naročnikov je »Napreju« v tem mesecu pridobil. Kdor ni dosedaj napravil svoje dolžnosti, naj to stori sedaj ob koncu meseca. Nobenega vestnega sodruga bi ne smelo biti, M bi »Napieju« ne pridobil vsaj par novih naročnikov. Sodrugi, časi so resni, delajmo vsi, vsak po svoji moči za prospeh našega dnevnika, kakor tudi za prospeh naše stranke. —-. Novi kurz. Ailii veste kaj pometli ta beseda? Slliišailii ste tja že prav iminioigiollcTat im inaj-bnže jo 'tiudii raiziuimete. V gilaivinem, jimia v novi sloivemščiinii dva ipomiana, sedaj dolbiva tudi še tretji ipioimen. laikio liimaimo to besedo v pioitnenn simer (potitiana), tečaj (mčnii) in v Cieinziu;ri pa dobdiva pomen anarhije. Državne obilasit!i so dobile Jiekciiio (pisimiani ikiumz) od miiinjstrstva, 'v ka-teirii jim ačiteilj iminiister diaije majvadjiila, kako naj zatro gibanje iza einakiapraivimost, torej za pravico, na liuigiu. Ceinizonii, kii smejo danes pa sivictji vesti zaplemiiti, ikair se jiun ine zdii primerno za dcftično čitateiljistvo, >so čitaili mtiiniistnovo pišimo, in seveda jih ije itio še bioilj ipneveriilo, kako blagodejno delo opral vlij aiio, če varujejo ubogo za-neiluia.no lijiudistvo ipreid ipioihiuiiSliJliiv^iirni čtiivoni. In taiko se je zgiodiilo, da je iv mašiih časopisih vOd-ino več belih fe, ik!i jiih -čitatolii /liiistov naivadno qn>aiaujeijo z nelkiim preiziirlljiiiviim masimeihom'. Da se tudi nialm doigaja ta niesireča, da tiuidij nam po-imaga cemaura večkrat, da vas ne pobuiršujeimo miishimio, ste z^oipaziili, -zlasti te idini, ko prinaša mas ilust ivisak idan več raztreseniih bet ih bs. Ne spete pa uniisiliti, ida simo iboiteilii z dioitičniimj mo ticaimi 'napraviti 'veleizdajstvo allii ikoiga zaipe-iljati v slaba dejanja. Meid aaplieinjaniiimi istvammii so blille talke, ki imaim [jih je dicpoisilail c. kr. ko respandenani nirad, k!i je ilaihiko pnineisiell ljubil jan s;ki_ »Slovenec« in (ki smo ijilh čftalli v graških Prelite torei, imii simo pcipoilinioima ne-'dd.zni, kiriivio je teimin ile tio», dia se cenzori imet. seboj me strinjajo ter da imenijo čiitateiljstvo po Jcairaiti.il svoje siubjeikfiivine 'sioidbe, ikii ije relativno odvisna Od Iklvailitete cenizo'rjcfv.e. Outilmo to1-rej, da je polliitičmi kurz drugačen, čui&ma pa tudi, da imia imSlnjstrov kiurz stlaibio mietodO, ker sddaii koinfiinJiraSo cenzoirji ealo poročia c. kir. {foresp/Ginidemčneiga iu:ralda. = Za obletnico deklaracije priredijo slovenske stranke Jagoslovanslka diamiolkratsikia stranka, Jnigosiloiv. soc. dem. stranka iin Sloven-sfca ljudska stranka v medaljo, 2. junija dopoil- .vei¥c‘ dvoiramli hotela! »Uniion« skiuipen ii naniifestiaci^stki shod. CC"C' J11,' ll' *unsli 'm trgu so take, da se čiovek inoi a cuJili. Kjlojjvain prn^„; , , , ' cresenj stane — 8 kron, ravnotako kilogram graha! V Gradcu m u-i„ - x • 11 pa stane kilogram crešenj samo 3 K. i udi drug. predmeti kakor suho sadje, orehi itd. so silno dragi. Naloga tržnega nadzorstva bi bila, da posreduje v tej zadevi. Sestanek članov Društva zasebnih uradnikov in uradnic, ki se je vršiil snoči v restav-iracijiskh prostorih »Narodnega doimia« (Kržišnik) je bili jako ilapo obilslkatn. Navzočih ije bailo bliizu 250 člamic im članov. Odibor je podal po1-vsam stv^anno ipoinočiilo _ o svojem; delovanju glede na izvedbo oirgamizacije ter glode akcij 'Za doibavo raznih življem sikih potrebščin član-stvm in njih imateri:a!lnciga polloižaiia. Na sestanku so biide sprejete tudi tri resoiliuelije, Zboro-vaniic se nam zdi taiko važno iza spiliošnoslt, zlasti Pa za inapredek oirgamizaciijske imlisli, da miioiraimo «b priiHci Obširneje teipregioivotriti o njem. Predavanje o »Lakoti«. Predvčerajšnje predavanje prof. dr. Grošlja o »Lakoti«, ki ga je priredila ljubljanska »Akademija«, nas je očaralo. Ne morda vsled tega, ker nam je razvozljal skrivnost preganjati lakoto, ki jo občutimo bolj ali manj vsi, temveč, ker je znal z njemu lastno spretnostjo na velezanimiv način orisati simptome tega času primernega dejstva, njegove prave vzroke in posledice. Pred tedni je bil nesel gospod pi edavatelj svojo »Lakoto« v Trst, toda tam ni imela posebno dobrega sprejema, zato jo je prinesel nazaj v Ljubljano, in jo razkladal ožjim rojakom. Ves proces prehranjevanja je pokazal na primeru ognjišča in ga prenašal od njegovega gorišča na človeško telo in njegovo gorišče — želodec. Le par elementov-prin-cev sestavlja vso našo hrano in naš organizem; tako preprosto je vse, 'in vendar ustvarja to malo številce teh princov tako pestro in bujno življenje in organsko tei anorgansko prirodo. Za našo prehrano so neobhodno potrebni. Kralj vseh je ogljik, premog, poleg sebe pa ima sedem lakajev: kisik, vodik, dušik, fosfor itd. Brez teh ne bi bilo ne tehtnega gosjega bedra, ne prijetno vonjajoče pogače, ne mehke rumene solate, ne penečega terana. Pa vendar ga ni učenjaka, ki bi mogel lz teli ne bi bilo ne tolstega gosjega bedra, ne prijetno lo more le večno snujoča, ustvarjajoča priroda v svoji kristalni posodi z nadvse pravično roko in tehtnico. Vso snov je znal prepojiti predavatelj z resničnim zdravim humorjem, zato je morala sicer malo učenjaška snov zainteresirati tudi čisto priprostega človeka, in teh smo ravno pogrešali pri včerajšnjem predavanju. Udeležba je bila srednja, kdor pa je predavanje poslušal, je preživel večer smeha in pouka, in Židane volje je z »Lakoto« odšel domov. — Dnevi darovanja za slovenske vojne slepce, invalide in sirote bodo v Ljubljani in po celi deželi v času od 1. do 4. junija (začno se prihodnjo soboto in trajajo do torka 4. junija). Dobra srca, z bogatimi darovi se spomnite teh največjih žrtev! — X. c. kr. avstr, razredna loterija. Žrebanje 1. razreda se vrši 11. in 13. junija t. 1. Srečke za ta razred priporoča Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Trstu, Celovcu, Celju, Splitu in Gorici (t. č. v Ljubljani.) Cena srečk: ‘li 40 K Va 20 K 'U 10 K, 7" 5 K. Porotno sodišče. Kot zadnji slučaj drugega letošnjega zasedanja porotnega sodišča v Ljubljani je prišel na vrsto slučaj delavca Antona Jurašiča iz Godoviča radi uboja. Obtoženec je delal pri stavbeni tvrdki Redlich v Godoviču kot delavec. 20. januarja je sedel v gostilni z več prijatelji, dočim so sedeli pri drugi mizi trije vojaki. V gostilni se je plesalo in med četovodjo Baloghom in Jurašičem se je vnel prepir. Nek drugi vojak Bogyja je pomagal četovodju. Jura-šič je letega zabodel z nožem v spodnji del života, začel nato obdelavati Balogha, kateremu je prizadejal pet sunkov z nožem. Bogya je dne 26. januarja umrl v bolnici, Balogh pa se je zdravil osem tednov. Jurašič se je izgovarjal, da je storil dejanje v silobranu. Porotniki so zanikali krivdo in Jurašič je bil obtožbe oproščen. , Vmrt 'e IV Spodnji Šiški g. Jakob Jesih, posestnik iin gostilničar, v isitarostli 74 ilet. Pogreb se vrši dameis popoldne. ~ Prememba posesti. Gospod Anton Pe-sek, lastnik »Zvezne tiisikarne« »n izdajatelj »1 edenskih sihk« v LjnibUjanli, tfe ikiuipill hišo Peter Lasnikov ib 'dedičev v Wolfoivii ulici — Grof Cernin v Ljubljani. Grof Centim z rodbino se je dme 27. t. im;, vrnil iiz Opatije na Dum a j. Kosili _ tfe v Ljubljani na igllavinam kioilod-voru. Obed je 'bili pripravljen za 15 oseb. — »Glasbena Matica v Ljubljani priredi v soboto, dne 1. junija 1918, ob poldevetih zvečer v veliki dvorani hotela »Union« dobrodelni koncert na korist slov. vojakom slepcem, invalidom! Sodelujejo: gospa Zora Bihoy-Be-enedekova iz Zagreba, absolventinja operne "šole c. kr. glasbene akademije na Dunaju, od sezone 1819-19, operna pevka c. kr. dvorne opere na Dunaju, dramatični sopran; gospodična Cirila Medvedova, slovenska koncertna in o-perna pevka v Ljubljani, altistinja; gospodična Dana Koblerjeva, slovenska klavirska virtuozinja iz Ljubljane, klavirsko spremljevanje. Spored: 1. a) Gluck: Dvospev iz opere »Orfej in Evridika«, b) Mozart: Dvospev iz o-pere »Figarova svatba«. 2. Rubinstein: a) Angel, b) Večerna pesem, c) Pevala je ptičica. Dvospevi. Pojeta gospa Zora Bihoy-Benedekova in gospodična Cirila Medvedova. Verdi: Arija Aide iz opere »Aida«. Poje ga. Bihoy-Benedekova. Odmor deset minut. 4. Dvorak: a) Prstan b) Ujeta, c) Na begu. Moravski dvospevi. 5. Lajovic. Tri pesmi za dva glasova: a) Ne povem vam zakaj, b) Prstan moj, ljubezni znak. c) Kje se skrivaš mi. 6. Liszt: Lorc-lija. Pesem. Poje gospodična Cirila Medvedova .7. Čaj-kovskij: a) Dvospev iz opere »Evgenij Onjegin«. b) Dva dvospeva iz opere »Pikova dama«. 8. Puccini: Dvospev iz opere »Madame Butterfly«. Cene prostorom: Sedeži po K 6:50, 5:50, 4:50, 3:50, 2:50; stojišča po K 1.60, za dijake in dijakinje po K —:80 se dobivajo v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici 54 in na večer koncerta pri blagajni. — Mali programi po 20 h. — Med izvajanjem posameznih točk vstop v dvorano ni dovoljen. — Začetek točno ob poldevetih. — Proga južne železnice zavetišče tatov. Kar se tekoim vioijne doigaja na tej progi poseb- mo pa zadnje čase, presega že vse melje človeške poštenosti. Od Dunaja dio Logatca iie bito »Občnemu koins. diruštvu« v Idriji pri eni sami poišiilriatvi ukradenega za K 7.225.77 oblačilnega blaga, od katerega je bilo precej inalkazaneiga za siromašnje sloje (Voilksbekleidungswar e). Razentega je bito dinušitiviu oid iniayam!bira lanskega 'leta do sedat pokradeno omenjeno siaimio v večjih sivoitah na tej progi tudi nasilednie bila-Ko: Moke za' apnaviizaicijo 6 vreč K 283.20, tnopimca 1 sod K 3055.—, verrmutavega vina 1 sad K 505.—, marmelade 11 zabojev K 480.—, salam 1 zaboj K 709.80, tnopiimoa 74 ilitnoiv K 2950.—, orehov 3 vreče K 693.65, skupaj za K 15.902.42 blaga. Tatvin, ikli znašajo manj kakor K 200.— in se goidie pri' vsalkli pošiljatvi, tu ne 'Oimiemdtamia. Reklamiramo ivse večie iizgiuibe, toda slavna železniška uprava ni doslej še nobene naše reklamacije rešiila. Nekdaj sio lovili tatove za eino žemljo, dandanes se ikradie Ikar na debelo, ipo vagicmih, a se nihče zato ne briga. Država imia vse polno Mudi brez posla in jih mora rediti, da b!i pa imela iljmidi, ki 'bi čuvali na 'blago, iki ise tak'0 težko dobi, ki je namenjeno za ubogo ciivnilmia iMudstvo, zato nima zimlisila. Ce bio šilo tako naprej imora vse prenehati. Ktdo pa naj še •kiuipfu.je blago ,za tatove, katerim se gotovo iboilii gadi kakor pa onim, za katere trgovec alli društvo kupi blago. Kije so vendar naši ljudski zastopniki, da se ne ganejo na pri-stojnom mesitu proti krivicam, iki se gode na žepiih in želodcih ubogega naroda s tem, da se umetno vzgaja tatove, iki ne kradejo iz potrebe ampak iz a to, da z ukradenim blagom barantajo po vseh koltih, po mestih iiin oolo po deželi. Zganite se vendar že enkrat ljudski zastopniki, če site res kje, ter napravite irad. — Obletnica jugoslovanske deklaracije. Jutri je obletnica, kar je predložil Jugoslovanski klub državnemu zboru tako »nevarno« deklaracijo. Iz majhnega početka deklaracijskega gibanja je postalo veliko narodno gibanje. Misel združenja južnih slovanskih narodov je sicer že stara. Ti narodi so že desetletja prej zagovarjali svojo svobodo in enakopravnost, toda vedno so bili med njimi ljudje, ki niso razločiti pravične enakopravnosti od ponižnega hlapčevstva tujim gospodujočim elementom; elementom, ki niso hoteli razumeti in še danes ne razumejo, da more narod poleg naroda živeti in se razvijati, ter da je prava vez med narodi šele enakopraven in svoboden sporazum med narodi. Socialna demokracija južne Evrope je ta problem za svoja ozemlja definirala popolnoma jasno 1909 in avstrijska internacionala na brnskem kou-gresu leta 1899. Danes se za rešitev narodnostnega vprašanja bore vse sociaincdemokratične in tienemške in ne-madžarske narodnosti v monarhiji. — Zagorje ob Savi. One. 2. junija t. 1. ob 9. dopoldne se bo vršili redni občini ziboir društva »'Krajevni odsek Zagorje ob Savi deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih na Kranjskem« v rudniški restavraciji z na-slednjiirm dnevnim .redčim: 1. 'Poročita narjpraiv-Ijalinega odbora. 2. Volitev odfbioira. 3. Siiučaj-mositi. — Pripravljalni odbor. — Sodrug Preatz Franc v Celju je umrl dne 28. t. m. Pogreb bo jutri v četrtek ob 3. popoldne. Pokojnik je bil jako delaven sodrug in organizator, ki je imel spričo meščanskih nacionalistov jako težavno stališče pri svojem delu, dasi je bil jako trezen delavski boritelj. Blag mu spomin. Tatvine na Goriškem. Minuti teden sta dva kraška kmeta kupila dve kravi v Furlaniji za 12.000 kron. Ko sta jih peljala proti Komnu, je prišlo sedem ruskih vjetnikov, ki so jima kravi ujeli. — V Vrtojbi so hoteli Rusi ob belem dnevu okrasti kmeta Zavodlava. K sreči je prišel domov deček, in nato so jo tatovi od-ktirili. — Še vedno nesreče na Goriškem. Piše se nam, da se nesreče z orožjem dogajajo dan za dnem. Sedaj ko je postalo solnce vroče, se granate v hribih same razpokajo. — Preprečen roparski napad na Ljubljančanko na Dunaju. V hotelu »zum goldenen Lamm« na Dunaju je stanovala par dni gospa Terezija Eckert, trgovčeva soproga »z Ljubljane. V soboto zvečer okrog poldesetih je šla v retavracijo v hotelu. To priliko je porabil devet-enajstletni natakar Karel Schmidt, da je šel v sobo gospe Eckertove in se skril pod posteljo. Gospa se je kmalu vrnila. Predno pa se je vlegla, je previdno pogledala pod posteljo in našla tam Schmidta .Poklicala je hitro na pomoč in prihitelo je polno gostov. Schmidt pa se je bi! vendar izvil in je skočil skozi okno na dvorišče. Pri tem si je izvil nogo, kar ga je drugi dan izdalo. Priznal je, da se je hotel polastiti denarja gospe Eckertove. — Kako je bil usmrčeni redakter Kotek pokopan. »Ostravski Djenik« piše: Te dni je prišlo v Ostravico v spremstvu poslanca Burivala vdova prosniškega urednika Koteka, da obišče grob svojega moža. Grobar se je proti vil, pokazati }i grob, ker mu jo vojaška oblast z grožnjo odpustitve prepovedala, da izda grobove usmrčenih oseb. Vsled telefonične intervencije je po dolgem obotavljanju dovolilo štacijsko poveljništvo, da se grob pokaže. Grobar je nato peljal oba v neki skrit kot pokopališča, kjer leže grobovi usmrčenih, katere vsekakor kak nepoznajoči more komaj zapaziti. Gledal je na razpoložljivo Ustino in potem rekel, odštevajoč tako-imenovane »grobove« in končno pokazal na sedmega: »Tukaj zna biti!« Kakor bi ne šlo za človeka in vrhu-tega še za po nedolžnem usmrčenega! — Kart na tobak najbrž ne bo! Z Dunaja poročajo, da sio se piri prvotnem delu za uvedbo tobačne 'kante pokazale take težkoče in pomisleki, da se je merodajnih mestih začeto raz-pravljaiti proti uvedbi tobačne karte. Primerna razdelitev je nemogoča. Saitmo na Dunaju se je oglasilo za tclbačnio (karto 10.000 nekadilcev. — Proti štrajkujočim krojaškim mojstrom. Budim- peštanski uradni list priobčuje vladno navedbo o državni uporabi delavnic, orodja in zaloge materijala za krojače, ki so neutemeljeno zavrnili ali zavlačujejo iz-gotovljenje dela. Naredba vsebuje kazenske določbe, po katerem se tem obrtnikom za gotov čas, najdalje pa do konca vojne, prepoveduje izvrševanje obrta. — Polno okusa. »Zeit« iti drugi dunajski listi prinašajo naslednje naznanilo in se ne boje, ga prinesti na čelu lista: »Vabilo k delitvi daril. Jutri, v četrtek, dne 23. maja popoldne ob pol eni bo slovesno poljubil na terasi kursalona vmestnem parku član gledališča ob Donavi gosp. Hubert Marischka ono damo, ki je največ žrtvovala za osmo vojno posojilo.« Lieb Vaterland, magst ruhig sein ... Opozarjamo na veliki socialni film »Izgubljena nebesa« (po romanu slavnega nemškega pisatelja Ludo-vika Fulda), ki se igra v Kino Central v deželnem gledališču danes ob 4., pol 6., 7. in 9. zvečer in jutri na praznik ob pol 5.. 6., pol 8, in 9. zvečer. Vojna. Dunaj, 28. maja. Uradno se razglaiša: Rodno delovanje v odseku Tonalle iponehuje. Ponovni italijanski poskusil, 'vdirati v naše črte, so se ponesrečili. Del našega materijala v dolini Presena je prišel sovražniku v roke. Pr* Capo Sile je sovražnik vdrl v neznaten del naših sprednjih črt. Berlin, 27. 'maja zvečer, .lužno od La-ona se vrši od danes zjutraj bitka za Chemin des Dames. Čete nemškega cesarjeviča so zavzele ves gorski hrbet v naskoku ter stoje v boju ob A«sni. Berlin, 28. maja. Iz glavnega sitana se poroča: Ob Kemimelu in ob Lysi, na bojišču ob obeh straneh Sornime 'in Aivire naraščajoč artilerijski Ogenj. Med Vonmezeele in Loore simo sunili v francoske črte ter dovedli nazaj nad 300 vjetnikov. Napad armade nemškega cesarjeviča južno Laoina je imel popalen uspeh. Francoske itn angleške divizije sio popolnem poražene. Armada generala Bohina je iv naskoku vzela Che-imiin dels Dames. Raz&ežmi gorskli hrbet, s katerega smo se lansko jesen iiz strategičnih razilo-gov umaknili1, je zopet v naši poseslti. Po silni artilerijski pripravi je naša izborna imfantenija ra no zjutraj izsilila prehod čez Aiilletito ter je dalje vzhodno vdrla med Gorbeny in Aisno vdrla v angleške črte. Piopoilinelm liizinenadeina se je posadka prvih sovražnih črt le slabotno branila. Že v jutranjih urah sirno vzeli v naskoku Piraon, Chavismon, fort Malimafison, Cioiurte-oon, Veirnv 'im Graomine ter vise močno izigra-jene utrdbe v okolici Berrv au Bac. Proti poldnevu sio naše čete ob neprestanih bojih dospele med Baiiy in Berrv au Bac dio reke Ai-sne. Bailllv simo vzelii v naskoku. RapoMinie iso ts>e 1 jiuti bcui inadi^liietvailii. Mod Vauiailon in Baililv stojimo na višinah pri Neuvtle, Lassaux in. severno Gcimde. Med Baiililv in Berrv au Bac smo prešli čez Aisno ter smo nadaljevali pncdiiramje iv ozemlju, ikjer so se 'vršili boji lelta 1914. Sovražnika smo vrgli z utrjenih višin ima južnem bregu reke. Med Baillv in Beauirieiux simio dospeli do višin severno Veisile. Armada generala Betowia je ivirgla. sovražnika iiz njegioviih močnih pozicij imed Sapigneiit-ilom in Brmiointom preko kanala Alisnei-Mairine ter ;ie v madalmeim prodiranju na zahodlneim bregu kanala v naskioku vzete Oonmicv, Lauro v in Lioiivrc. Doslej smo našteli 15-000 vjetnikov. . 1'udi na iloreinisiki Ironti živahno jbajno dev ■1 o:vanje. Izivršiiili smo uspešna podjetja _ teir ido'-veidlli 150 vjetnikov francoskih in almerikantskih polkov. — Ludendiorff. Nemška zmaga ob Aisni. Berili n, 28. maja. Nova bitka na Francoskem je prinesita že prvi dan obsežno pridobitev ozcirnilja in velik uspeh nemških čet nad angle.šk!o-francoskio armado, kli stoji med Sois- ■ ^ Stev. 120. . sionsoim in Reimsom. Nemiškri sunek je zadieil | tudi divizije ob kanailu, kaitere ije firaneoisko vod-j stvio poitegnlillo z biojiišča pri Amiensu in na Filan-i derskeim, Boiina sila teh že izimiuičeniih in oslla-belih čelt je seveda znatno izimiainjšana. 'Neimiška lofenziva na Aiiisnii se raztelza na približno 40 kiL tolmetroiv. Prvi dan so inapredavaile nemiške čete 10 dio 12 fciilioimietrav ter ipriodiiraiio nevzdržno dalje proti Manni. Zadnje vesti. Dr. Kramaf iz Prage izgnan. P ragu, 28. maja. Državna policija je dr. Kramara za nedoločen čas izgnala iz Prage. Kramaf se je nastanil v Zbraslavu, majhnem trgu blizu Prage. O u naj, 28. maja. Z ozirom na poročilo, da je dr. Kiamai izgnan iz Prage, izjavljajo češki poslanci, da policijsko ravnateljstvo formalno ni odredilo, da se dr. Kramar iztira iz Prage, marveč mu je le naročilo, naj zapusti Prago. To zveni tako avstrijsko, da ne more biti drugače! Dr. Kramara Silijo, da stanuje mesto v Pragi v kraju poleg Prage, in vse je rešeno . . . Češki protest. Praga, 28. maja. Predsedstvu Češkega s vaz a se je inaračito', da z 'viso odločnostjo zahteva od vilade, naj se skličeta posilamslka zbornica in delegacije. Ob enem se zahteva 'varstvo ustave, tislkoivnie in državlljanske svobode. Kongres ogrskih socialno-demokratičnih organizacij. 13 u d a p e š t a, 28. irnaja. Izredni kongres ogrskih strokovnih organizacij« sociialimo-demo-kratične stranke iie danes končal svioja posvetovanja. Glede društvene iin zlbofloivalne pravice je biila siprejeta resolucija, v kateri kongres zahteva, da se takoj razveljavijo vse odredbe, ki omejujejo društvene in zboroivaline pravice. Italijanska ofenziva. Berin, 28. maja. »Secolo« poroča: Na celi frontli se je pričete 'italijanska ofenziva. Vsi vojaški, zastopniki emtentnih držav so oidpoto" vali v bojmo ozetmilje kjer se pričakujejo odllo-čiilnli dogodki. Italija ive izbrala Številni e čete. Tudi ameriške in kolomijalme čete se udelležje ofenzive. Vojno stanje na Irskem. Rotterdam, 28. maja. V južni in vzhodni Irski se je razglasilo vojno stanje. Aprovizacija. Krompir za VI. okraj. Stranke VI. loikrajia prejmejo krompir v ipetelk, dne 31. ,t. mi. pri Miihleisnu na Dunajski oesti. Določan je ta-le red: Od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. St. 201 do 400, od' 10. do 11. št. 401 do 600, po-poJdrne od 2. do 3. št. 601 do 800, od 3. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do 5. št. 1001 do konca. Vsaka oseba dotbi 3 'k‘g. S tir arnike, ikli se iizika-žejo z zetlenimlii (izkaznicami A, nlačaijio kilogram po 50 vinarjev, sitranke, k'i se liizkažeio z zelenimi izkaznicami B, rmmeniiimi lizkaizni-canni C, 'in lizkaiznioami prve 'in druge uradniške skupine, plačajo kilogram po 1 krono, ivsi drugi po 2 kironii. Krompir za Vlil. in IX. okraj. Stranke Vlil. in IX. okraja preiiimcjO' krompir v soboto, dne 1. junija pri Muhileisnu na Dunaijski oesti. Dotočen je 'ta-ie ired: VIII. ekraj: od 8. dio 9. diopicil-dne št. 1 do' 200, od 9. do 10. št. 201 dio 400, od 10 do 11. št. 401 ido kanca. IX. okraj: poipolidme od’ 2. do 3. št. 1 do 200, od 3. do 4. 'št. 201 do konica. VsaJka oseba dahi 3 kg. Stranke, ki se izkažejo z zelenimi izkaznicami A, plačaj« kilogram po 50 vinarjev, stramke, ki se izkažejo z zelenimi izkaznicaimli B, inumeniimi izkaizini-canni C, 'in izkaznicaimli prve 'im dnuige uratdni>-ško skupine, plačajo kiliotgram po 1 knono, vsi dnuigi poi 2 kroni . Jajca za I. okraj. Stranke prvega oikratia preamietio jajca v ipetek, dme 31. 't. m. v eeirkvi sv. Jožefa, vhod skozi 'glavna vrata. S seboti mora jo prinesti tutkazito za mast. Vsaka oselba dob5 10 liane, jajce stane 70 vinarjev. Prodajali bedo od 8. ido 11. dopoildhe in od 2. do poli 5. Gostilničarji in zavodi prejlmejo imeso v petiek, dne 31. t. 111. polpnildme od 2. do 4. v cerkvi sv. Jožefa. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan. Tisk .Učiteljske tiskarne* v Ljubljani. avstr Pri naši poslovnici kupliene srečke so zadele: K 300.000 in K 100.000 glavni dobite®,: P *■**■■■■« št 10202, izžreban dne w-®a»wis 16. oktobra 1915, IV. lot. j ■/> št. 88805, izžreban dne I ■* 0 k 40 11. oktobra 1917 VII. lot. j K 1° 1 J K 60.000 št* 60.606 L***™ §f TT „ BO.O i0.....„ 68.435 £ 10 000 št. 7.788, 180.169,108.977 « ” 5.000 št. 68.425 « | čs . I I S f mnogo dobitkov po K s s s •| o, 2000i 1000, 800, 400 in j * j a I % veliko dobitkov po 200 K. jj » | * I liplatali mo pa doli la s 1,456.800'— 1»j 5 a j w j a Prihodnje žrebanje bo 1 sr i 6 w ii# i n 13. junija 1918. * kot poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije in njene podružnice 1. ra/red Štev. 120. Št. ad 7740 ex 1916. Razglas. /<> Cepljenje proti kozam. Meseca junija 1918 so bode vršilo v Mestnem domu vsak četrtek popodne ob 3. uri javno brezplačno cepljenje proti kozam. Za Spodnjo Šiško v torek. 4. junija v ljudski šoli, Gasilska ulica 242. s Za Vodmat v ponedeljek, 3. junija v mestni jubilejni ubožnici. /a Barle v sredo, 5. junija v barjanski šoli. Vsako- krat ob 3. uri popoldne. Poživljajo se resno vsi starši, kojih otroci še niso cepljeni, da prinesejo te k cepljenju in k pregledu cep-Ijencev, ki se vrši leden kasneje na istem kraju in oli istisi času. Pri pregledu se izroče tudi izpričevala o cepljenju, ki so pri sprejemu otrok v ljudsko šolo potrebna. Z ozirom na nevarnost, ki preti v sedanjem času glade nastopa koza, opozarja podpisani mestni magistrat, da je cepljenje proti kozam najuspešnejše sredstvo zavarovanja proti tej bolezni, ter nujno poživlja vso one, ki še morda niso bili nikoli cepljeni in vse liste. pri katerih je že preteklo več let po zadnjem cepljenju ,da se sedaj dajo cepiti, oziroma nanovo cepiti proti kozam. Mestni magistrat ljubljanski, dne 16. maja 1918. MIZARJI za pohištvo in siavbenstvo sprejme tovarna Št. Vi(S nad Ljubi tano |, d E RN E, Dunajska cesta št. 28. Stalinski nadzorniki. Izurjeni nadzorniki, vestni in zanesljivi izvedeni posebno v gradbi- železnic, se sprejmo takoj Prepisi iz pričeval in zahtevki plače nat se pošljejo na rudniški vodstvo Trboveljske premogokopne družbe v Rajhenburgu, južno Štajersko. Zidarji, tesarji, kovači. Izurjeni zidarji, tesarji in kovači se sprejmejo za gradbo železnic pri obratnem vodstvu Trboveljske premogokopne družbe v Rajhen-bu-gu, južno Štajersko. Plača dobra. Iščemo viivalce in st ugalce železa (Etsengiesser, Dreher) za našo vlivflloico železa in tvornico polj. strojev. Prehranbene razmere v mestu ugodne. Samci dobe celo oskrbo v lastni tovarniški kuhinji za K 4— dnevno. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov na S M EV, tvornica Strojeva, Bjelovar (Hrvatsko). a* Podpisujte VIII. avstrijsko volno posojilo S I. Davka prosto 51/* °/» amortizacijsko državno posojilo netto po 9154. II. Davka trosie 5a/2 °/0 državne zaklad n ce netto po 95-50. Prijave sprejema oficijelno subskripcijsko mesto :: Kranlska deželna banka v UubUanI s s ki dovoljuje v to svrho tudi komunalna in hipotekarna podojila. Stari trg It. 28. • 6616 - F Stolna ulica 2-4 • ^ Trgovina in mehanična delavnica. Moška irs žen. ska dvokoSesa še s staro pfevmatiko Šivalni in pisalni str oj i."" m©§©fti» električne žepne sv®" H tiike. Najboljše baterije. M Posebno nizka cena za preprodajal««. a ■'1 < izzreoaso se noae aouu uooilkov v skupnem znesku K 460.400 — SSBBOMHSKiaOKS EL I cr CO U SP V2 Srečke prodaja £j n*" 1/8 I F? K 20 = Ljijislta M M = 8 & K 5 * 1 BSfflRS51£S*HBKSE v Ljubljani, 1 Veliki socialni roman LUDWIK FULDA Izgubljena nebesa se predstavlja danes v sredo ob 4., pol 6., 7., pol 9. zvečer in jutri na praznik v četrtek ob pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer v Kino Central i det • VV I. Štev. 120. © i m mm d W 'M ®®1 r? M m I n ?Pt iW m i* Is k ®w ®® P5®« IS® Osmo avstrijsko vojno posojilo Davka prosti 5VI« drž zajem po K 92 50. Davka proste 51|2°lo drž. zakl. po K 96*—. Podpisovalec ima ’|20|0 bonifikacije in pri amortizačnem državnem posojilu še razentega obrestno bonifikacijo za en mesec. Državni zajem se vrača v letih od 1924 do 1958 potom žrebanj. Državne zakladnice more imetelj od 1. septembra 1923 dalje ob vsakem zapadu kuponov odpovedati na šest mesecev v povračilo. Ugodnosti Avstro-ogrske banke in blagajnice za vojna posojila pri dovoljevanju posojil v namene podpisovanja. Sprejemanje tega vojnega posojila za plačevanje davka od vojnega dobička. Ugodnosti podpisovalcev pri prodaji demobilizacijskega blaga. Podpisovanje od 28. maja do 2. Julija 1918 Podpisovanje in pojasnila pri poštno-hranilničnem uradu in poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri Avstro-Ogrski banki in nje podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnicah, kreditnih zadrugah in njih zvezah. raTe e m.