študijska knjižnica CELJE Vsem sodelavcem Ob zaključku starega leta se vam iskreno zahvaljujemo za vaše veliko prizadevanje, da smo tudi v letu 1970 dosegli dobre gospodarske uspehe v dobro vseh nas in naše socialistične družbene skupnosti. V novem letu 1971 vam želimo mnogo sreče in zadovoljstva vam in vašim družinam, kakor tudi mnogo uspehov in zadovoljstva pri delu. Sindikalna podružnice Aktiv ZB NOV . Glavni direktor ♦ Poslovni odbor ♦ Osnovna organizacija ZMS Vodstva obratov Delavski svet Komisije DS Sveti delovnih enot Osnovna organizacija ZK Celje - skladišče D-Per 214/1970 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ENO CELJE COBISS a OSREDNJA KNJ. CELJE OB VSTOPU V IVOVO LETO Vsaka generacija, tako tudi naša, doživlja svojo zgodovino. Naša starejša in mlajša generacija doživljata zgodovino polno dogodkov, ki bodo ostali zapisani in ohranjeni daleč v sivo davnino preteklosti. V letu 1969 smo sicer skromno, vendar z globoko zavestjo naše bogate preteklosti praznovali petinsedemdesetletnico obstoja naše tovarne. Leta 1970 pa dvajseto obletnico samoupravljanja. Skoraj nevidno so šli mimo nas doseženi uspehi, ki jih v naši skromnosti včasih nismo niti opazili. In vendar, bili so in bodo še tudi v bodoče. Ko stopamo v novo leto 1971 smo kljub vsem težavam, ki se nam obetajo polni optimizma. Ta optimizem naj nas ne zapusti v najtežjih situacijah, ki se bodo v bodoče pojavile Zadnja leta smo lahko ugotovili, da so naše vodstvo in organi upravljanja krenili po smeli poti, po tisti poti, ki nas vodi v svet modernega tehnološkega procesa naše proizvodnje. Modernizacija procesa proizvodnje pa ne more biti, čeprav že začeta, jutri končana. To je nenehen proces tehničnega obnavljanja, v katerega se moramo še globlje vključiti in zato tudi nekaj žrtvovati, da nam bo lažji in lepši jutrišnji dan. Ob vsem tem je vredno ponoviti besede glavnega direktorja Rada Bremca, ko je na sindikalni konferenci prikazal uspehe podjetja, da naj bo kritika našega dela taka, ki bo stopnjevala naš razvoj, naše hotenje do dela in učvrstila medsebojno sodelovanje na vseh delovnih mestih ter medosebne odnose. Povejmo vedno in na pravem mestu, kaj ni prav in kaj moramo storiti, da bo bolje. V novem letu 1971 združimo vse sile, da bomo dosegli naš glavni smoter — dobre gospodarske uspehe, od katerih je odvisno vse kar si želimo. Tak uspeh lahko dosežemo, če delujemo smotrno in enotno kot člani družbeno političnih organizacij in člani organov samoupravljanja, ob spoštovanju človeka in pravilnemu, pravičnemu vrednotenju njegovega dela. E. Jejčič DOGODEK, KI NE 00 POZABLJEN Počasi, drug za drugim, so prihajali člani prvega delavskega sveta na slavnostno sejo, ki je bila v počastitev dvajsete obletnice samoupravljanja, dne 27. novembra t.l. Tisti, ki je bil na prvi seji novo izvoljenega delavskega sveta leta 1950, je pri njih lahko ugotovil isti ponos in energijo kot so jo imeli takrat, pred dvajsetimi leti. Večina njih je sedaj že v pokoju in delo ter starost jim je zarezala v obraze skoraj jeklen videz, v katere se skrivajo oči, ki še vedno žare kot svetla preteklost dobe samoupravljanja. Bili so veseli in zadovoljni in pred njimi se je v slavnostnem govoru predsednika delavskega sveta Viljema Šulga-ja odvijala pomembna zgodovina samoupravljanja katero so sami doživljali. Poleg članov prvega delavskega sveta so se slavnostne seje udeležili člani sedanjega delavskega sveta, častni predsednik našega delavskega sveta Franc Leskovšek-Luka, predsednica občinske skupščine občine Celje Olga Vrabič, glavni direktor Rado Bremec in drugi člani kolektiva ter gostje. Za kulturni program je poskrbel moški pevski zbor DPD »Svoboda« Celje. Po končani seji pa je bila za vse udeležence prirejena zakuska, kjer so se srečali mladi in stari v prisrčnem razgovoru in vedrem razpoloženju. V slavnostnem govoru predsednika delavskega razreda, je bil v kratkem sestavku prikazan boj našega delavstva za svoje pravice od časov Avstroogrske monarhije do osvoboditve leta 1945, ko so se naši delavci z vso vnemo lotili obnove in vse do leta 1950 izpolnjevali planske naloge. Poleg tega je naše delavstvo nudilo pomoč mnogim podjetjem širom Jugoslavije. To je bila v glavnem strokovna pomoč pri usposabljanju teh podjetij za tekočo proizvodnjo, veliko pa je bilo storjenega tudi za strokovno vzgojo kadrov v teh podjetjih. V dobi administrativnega socializma in v prvem desetletju samoupravljanja je postala ta pomoč že tradicionalna, z njo pa so bili postavljeni temelji za najširše sodelovanje in kooperacijo. Zgodovinsko leto 1950 Prišlo je zgodovinsko leto 1950. Po zakonu o delavskih svetih je bil takrat pri nas izvoljen prvi delavski svet po skrbno pripravljenih volitvah. Čeprav so bile pristojnosti delavskega sveta, upravnega odbora in direktorja podjetja določene z zakonom, jih spočetka vendarle ni bilo mogoče povsem uveljaviti. Zakon o delavskih svetih je sicer postavil trdna in nedvoumna načela samoupravljanja, obstojali pa so še drugi zakoni, uredbe ni predpisi, ki so bili velika ovira uresničevanja teh načel, ker niso bili še odpravljeni ali spremenjeni. Prvi delavski svet, kakor tudi poznejši so se morali spoznati še z drugimi težavami, ki so se pojavljale. Poleg konzervativne miselnosti, ki so jo širili posamezniki, da samoupravljanje ne bo uspelo, se je pojavljala še druga miselnost posameznikov, da se lahko sedaj dela kar hoče. Tako ena kot druga skupina ljudi, ki je širila svoja konzervativna stališča, ni uspela, kajti družbeno politične organizacije in delavski svet so ostro nastopili proti takim pojavom in predočili kolektivu resnico o bo- Clani 1. DS in gostje na slavnostni seji dočem razvoju samoupravljanja. Tako so bili poskusi uvajanja anarhije v začetku samoupravljanja, če že ne popolnoma, pa vendarle večji del odstranjeni s podporo velike večine delavcev. Ob takem stanju se je postavilo vprašanje, kako naj delavski svet kakor tudi upravni odbor organizirata svoje delo. To je bilo važno vprašanje, ki je vsebovalo izvajanje zakonitih pristojnosti teh dveh organov upravljanja. Organizacija dela prvega DS Delavski svet je takoj v začetku postavil začasne stalne komisije, ki so imele nalogo obdelati določeno strokovno področje dela. Te komisije so vedno skrbno in do vseh potankosti izdelale v sodelovanju z vodstvom podjetja poročila in predloge za delavski svet, ki so vsebovali tudi konkretne sklepe. Na ta način se je ustalila v praksi dela delavskega sveta jedrnata razprava, na podlagi katere so bili vedno sprejeti tudi stvarni in jasni sklepi. Tudi upravni odbor je zasnoval svoje delo na podoben način, vendar pa prvi upravni od- bor ni naletel na razumevanje tedanjega vodstva podjetja. Prišlo je do zaostritve tako, da je bil takratni upravni odbor primoran predlagati zamenjavo vodstva podjetja. Delavski svet je obrazložitve upravnega odbora upošteval in njegov predlog tudi potrdil. Tako je bil odpravljen vsaj začasno prvi' pojavljajoči se antagonizem pri upravljanju podjetja, s tem pa so bile tudi sproščene napredne silnice za uveljavitev določil zakona o samoupravljanju. Začetne težave DS Prvi delavski svet je zlasti naletel na velike težave do leta 1951. Država je namreč še urejala plače s posebnimi uredbami tako, da so bili zneski vnaprej planirani. Delavski svet ni mogel določiti drugega zneska plače kakor tistega, ki je bil zapisan v uredbi. Tudi plače, določene z uredbami, niso bile enotne za vse panoge, temveč različne. Poleg tega niso določene po kvalifikaciji dela kot v uredbi iz leta 1945, temveč po grupaciji dela, ki ga je delavec upravljal. Naj si je bil dohodek podjetja večji ali manjši, plača je bila vedno ista. Delovni kolektiv in delavski svet ni mogel o delitvi dohodka in o plačah prav nič odločati. Šele meseca marca 1952 je izšla uredba, ki je odpravila tak plačilni sistem. Tako je delavski svet lahko začrtal smotrnejši gospodarski razvoj podjetja. Po tem času so zneske plač določali kolektivi sami v obliki tarifne postavke, ki je pozneje postala bistveni element plačilnega sistema. Tarifno postavko je določil delavski svet s pravilnikom. Sistem delitve dohodka podjetja in osebnih dohodkov je bil v prvih letih zlasti v začetku samoupravljanja dokaj zapleten in za rast proizvodnje popolnoma neučinkovit. Sistem se je iz leta v leto menjal, šele po letu 1960 se je skoraj popolnoma o-svobodiv administrativnih spon. Poleg nekaterih drugih vzrokov je prav tak sistem povzročil v prvih letih samoupravljanja rahel padec proizvodnje. Tako smo leta 1950 proizvedli 8024 ton pri 1811 zaposlenih. V primerjavi s tem letom pa smo v letu 1951 proizvedli 79 % te količine, število zaposlenih pa je znašalo 1 % več, leta 1952 pa smo proizvedli 76 %, število zaposlenih pa je znašalo 99 %, leta 1953 smo proizvedli 84 %, število zaposlenih pa je znašalo 93 %, leta 1954 smo proizvedli 98 %, število zaposlenih pa je znašalo 95 % v primerjavi z o-menjenim letom 1950. (Nadaljevanje na 3. strani) DOGODEK, (Nadaljevanje z 2. strani) Od leta 1955 dalje pa je proizvodnja ob stimulativnejšem nagrajevanju vedno naraščala, zlasti po uvedbi takozvanega poprečnega sklada za plače, katerega presežek je bil obdavčen. Če je plačilni sklad presegal povprečni plačilni sklad, je bila ta razlika presežka obdavčena, višek nad plačanim davkom pa so delavci začeli imenovati in ga tudi pozneje dolgo imenovali »dobiček«. Ta je bil razdeljen na vse člane kolektiva po merilih, ki jih je določil delavski svet. Skrajno dotrajani strojni park je povzročal v proizvodnji velike težave in nevšečnosti. Novih strojev ni bilo mogoče nabaviti, zlasti ne v prvi etapi razvoja samoupravljanja od leta 1950 do leta 1960. Vzdrževanje tega zastarelega strojnega parka pa je zahtevalo iz leta v leto večje stroške. Delavski svet je postavljal stalno na dnevni red vprašanje najema kreditov za nabavo novih strojev in naprav, vendar zaradi raznih vzrokov, med katerimi je tudi precej nerazumevanja do problemov podjetja od strani merodajnih fo-romov, ni uspelo. Elaborati so bili, toda ... Ni resnična trditev, ki jo v današnjem času večkrat slišimo, da nismo imeli pripravljenih e-laboratov. Mi smo imeli pripravljene elaborate za razvoj podjetja že leta 1952, ki jih je delavski svet sprejel in predlo-čil merodajnim forumom. Danes je težko trditi, zakaj nismo z njimi upeli. Dejstvo pa je, da smo zlasti v dobi prvega desetletja samoupravljanja postali specialisti za krpanje in popravljanje starih strojev in naprav. Že prvi delavski svet je bil posebno pozoren na problematiko izvoza naših izdelkov in v mnogih sklepih se odraža prizadevanje za povečanje izvoza. Tako stališče delavskega sveta je bilo tudi uspešno. Izraz naših artiklov je v primerjavi z letom 1950 narastel v letu 1954 za 465 %. To je bil velik gospodarski uspeh, ki se je odražal pri izvozu tudi v bodočih letih samoupravljanja, saj je izvoz iz leta v leto naraščal. Delavski svet ni zanemaril že v začetku leta 1950 vprašanja informiranja članov kolektiva. Poleg drugih informacij oz. sredstev za informacije, ki so bila takrat na razpolago, je delavski svet sklenil, da se ustanovi tovarniški list »Emajlirec« kot strokovno in informativno glasilo kolektiva. Prva številka tega lista je izšla novembra 1950. Ta list je imel v vseh le- KI NE BO POZABEJEN tih do danes zelo važno vlogo pri informiranju članov kolektiva. Obdobje od leta 1950 do leta 1960 lahko rečemo, da je bilo za samoupravljanje velika preizkušnja, kajti njegov razvoj v tej dobi je pokazal, da samoupravljanje ni učinkovito, če ne temelji na široki platformi udejstvovanja vseh delavcev. Problemi decentralizacije Delavski sveti so sicer smotrno in načrtno opravljali svoje naloge kot izvoljeni organi u-pravljanja, vendar so člani kolektiva proti koncu svojega prvega desetletja samoupravljanja zahtevali boljšo obliko samoupravljanja. Tako je prišlo do decentralizacije samoupravljanja, ki pa ni bila tako enostavna. Vprašanje decentralizacije je Kljub težavam, je zrasla nova hala za radiatorje bilo posebno zaostreno na določeni stopnji razvoja podjetja. Doseženi gospodarski uspehi, povečanje proizvodnje, skratka, vedno bolj široka gospodarska problematika so dali povod, da so delavci razmišljali in ugotovili, da taka oblika samoupravljanja, v kateri sta samo delavski svet in upravni odbor kot izvoljena organa upravljanja več ne odgovarja razvojni stopnji. Zaradi tega je delavski svet postavil posebno komisijo v letu 1960, ki je skrbno pripravila ob sodelovanju vseh družbeno političnih organizacij v podjetju predlog za decentralizacijo samoupravljanja. Vse družbeno politične organizacije, zlasti pa sindikati, so zavzemali stališča, da decentralizacija samoupravljanja ne sme biti le formalna, taka, da se namesto enega delavskega sveta ustanovi več delavskih svetov, temveč, da je treba najti tako obliko decentralizacije, ki bo zajemala neposredno udejstvovanje vseh članov kolektiva v samoupravljanju. Na podlagi takega stališča so bili poleg svetov delovnih enot ustanovljeni še zbori proizvajalcev, ki so jih sestavljale skupine delavcev, kateri so v procesu proizvodnje opravljali enaka ali sorodna dela. Komisija je dne 18. maja po obširni razpravi članov kolektiva predlagala tako strukturo decentraliziranega samoupravljanja in delavski svet jo je tudi sprejel. Pravice in dolžnosti delavskih svetov ekonomskih enot in zborov proizvajalcev pa je delavski svet sprejel po obširni razpravi v kolektivu na seji dne 11. avgusta 1961. Vsem delavskim svetom ekonomskih enot in zborom proizvajalcev je bila po sklepu delavskega sveta izdana tudi listina o njihovih pravicah in dolžnostih, ki sta jo podpisala predsednik delavskega sveta in direktor podjetja. Tako se je organizacijska struktura samoupravljanja s tako decentralizacijo bistveno spremenila. V tem pa se je pokazala težnja delavskih svetov in zborov proizvajalcev, da bi se jem predočili večkrat podatki o njihovih delovnih uspehih, po katerih bi se lahko vnaprej ravnali glede na odpravo raznih škodljivih napak v procesu proizvodnje, kar bi bilo seveda tudi posledica zmanjšanja proizvodnih stroškov. Takih podatkov pa jim ni bilo mogoče posredovati brez mehanizirane obdelave, zato je delavski svet sklenil, da se u-stanovi mehanografski center, ki pa je bil vse do današnjih dni v razvojni stopnji. Ko je na seji dne 5. novembra 1970 delavski svet dokončno sprejel statut podjetja ob obravnavi pripomb občinske skupščine, je bila uveljavljena odnosno uzakonjena sedanja organizacijska struktura samoupravljanja, ki izhaja iz določil 15. ustavnega amandmaja. Z novim statutom podjetja so določene (Dalje na 4. strani) ■ Pijsrei* :' R ¡38 f f rn m rr? c mt ir« Tudi ta lepa stolpnica na Hudinji je naša. r i V 0 !j v ;!j v t DVAJSET LET EMAJLIRCA Tudi nas EMAJLIREC je praznoval letos svojo obletnico. Prva številka je izšla 29. novembra 1950. leta. Spočetka je bil EMAJLIREC »strokovno glasilo Tovarne emajlirane posode v Celju«. Tak napis je tudi na ovojnicah prve številke. Spočetka je izhajal desetkrat letno kot periodični strokovni list za emajlirce. Poleg strokovnih člankov je prinašal tudi »drobne novice« iz življenja in dela v tovarni. Kot strokovni list pa je izhajal le nekaj let. Člani kolektiva so vedno pogosteje izražali željo, naj postane EMAJLIREC glasilo, v katerem naj bodo tudi drugi članki in ne samo strokovni. Tako je EMAJLIREC sčasoma postal to kar je danes. Prijatelj in informator vseh članov kolektiva. V zadnjih desetih letih je izhajal dvakrat mesečno, v letošnjem letu pa izhaja enkrat mesečno. EMAJLIREC je bil eden prvih tovrstnih glasil v Jugoslaviji. Tudi on se je skupno s tovarno prebijal skozi neštete težave. Njegov obseg je bil odvisen od razpoložljivega denarja. Ce danes prelistamo številke EMAJLIRCA za dvajset let nazaj, najdemo v njih bogato vsebino življenja in dela našega kolektiva. V njem je dejanska slika zgodovinskega razvoja podjetja. Prvi urednik EMAJLIRCA je bil ing. Ankerst Hubert, pozneje pa so se njegovi uredniki večkrat menjali. Eden najprizadevnej-ših urednikov je bil vsekakor pokojni Vlado Smeh, ki je vnesel v list tudi mnogo prepotrebnega humorja poleg resnih člankov o življenju in delu v tovarni. Uredništvo si je vedno prizadevalo, da bi se čimbolj približalo bralcem in da bi bili ti kolikor mogoče informirani o vsem kar je bilo in kar se bo v bodoče dogajalo v tovarni. V letu 1971 bomo uvedli zopet stalne rubrike, ki smo jih zadnje čase nekoliko zanemarili. Čeprav bo EMAJLIREC izhajal enkrat mesečno na osmih straneh, bomo skušali ob sodelovanju naših stalnih in občasnih dopisnikov njegovo vsebino kar najbolj popestiriti in s tem zadovoljiti naše bralce. Urednik 4 ŽAH&tfih&C DOGODEK, KI NE BO POZABLJEN (Nadaljevanje s 3. strani) naloge zborov delovnih skupnosti in način njihovega dela, kakor tudi pravice in dolžnosti svetov delovnih enot, delavskega sveta in drugih kolegijskih organov upravljanja, katerih zarodek so bile že prve komisije delavskega sveta, ki sem jih u-vodoma omenil. Pred nami torej stoji uveljavitev določil novega statuta podjetja, ki bodo nedvomno okrepila samoupravljanje s tem pa .tudi gospodarski razvoj in napredno poslovanje podjetja. Ce danes pogledamo v preteklost, vidimo, da so si delavski sveti posameznih mandatnih dob ponosno in vzpodbujajoče podajali roke. Delavski svet v mandatni dobi leta 1962 je na slavnostni seji dne 28. novembra 1962 ugotovil, da je bila izvršena prva faza prve etape rekonstrukcije tovarne, ki jo je smotrno in načrtno postavil prejšnji delavski svet. Zadnje desetletje S tem se je začelo obdobje sedanjega desetletja samoupravljanja, ki pa je bilo prav tako kot prvo polno naporov, težav in zaprek. V tem obdobju, zlasti pa v zadnjih petih letih, je bilo mnogo storjenega za osvajanje novih izdelkov, največ na področju ogrevalnih naprav, kot so peči na olje, peči na trda goriva, različni tipi radiatorjev, kotli za centralno kurjavo itd. Tudi emajlirana posoda in drugf e-majlirani izdelki, kot so sanitarne naprave in podobno, se je morala prilagoditi zahtevam sodobnega tržišča. Tudi na tem področju so bile izvršene številne novosti, ki so utrdile kvaliteto izdelkov, kakor tudi njihovo privlačnost pri kupcih, glede na barvne izvedbe, obliko in drugo. Ko je prišlo leta 1968 z nastopom glavnega direktorja Rada Bremca novo vodstvo, je delavski svet postavil v ospredje dolgoročni plan razvoja podjetja, ki je bil v osnovah že pripravljen. Novo vodstvo se je na čelu z Radom Bremcem resno lotilo te naloge in tudi uspelo, da so bile z izpolnjenim dolgoročnim planom razvoja podjetja začrtane jasne prespektive bodočega gospodarjenja. Novo vodstvo podjetja je z izredno prizadevnostjo tudi začelo izvajati plan dolgoročnega razvoja podjetja z graditvijo novih objektov in nabavo novih strojev v najtežjih gospodarskih o-koliščinah, ki onemogočajo podjetju nabavo prepotrebnih kreditov, ki so za dolgoročno izvajanje gospodarske politike nujno potrebni. V vsaj 20-letni dobi samoupravljanja ni bilo nikdar zanemarjeno važno vprašanje kooperacije z drugimi podjetji. Kot sem že omenil, je naš kolektiv mnogo pomagal številnim podjetjem po Jugoslaviji, da so začela s svojo proizvodnjo in ta pomoč je bila temelj nadaljnjega smotrnega in solidnega poslovanja ter kooperacije z drugimi podjetji. V zadnjem 10-letju samoupravljanja sta bila priključena najprej emajlirnica kopalnih kadi v Kruševcu, pozneje pa e-majlirnica TOBI v Bistrici pri Limbušu. S to priključitvijo pa so nastali gospodarski problemi, sanacije teh dveh obratov, da so postali kolikor toliko rentabilni, kar prej niso bili in da so delavci v teh obratih prejemali delo in zaslužek. Veliko je bilo storjenega na vseh področjih poslovanja podjetja. Organi samoupravljanja so skupno z družbeno političnimi organizacijami v podjetju težili za tem, da se vsa porajajoča vprašanja, ki so v zvezi z gospodarjenjem podjetja, kot npr. rekreacija, socialna vprašanja in pdb. smotrno uzakonijo z notranjimi predpisi podjetja, da bi se na ta način lahko tudi smotrno in načrtno reševala. Še posebno pozornost so organi u-pravljanja posvečali udeležencem narodno osvobodilne vojske, delovnim invalidom in drugim kategorijam prizadetih delavcev. Po vojni je bilo posebno pereče vprašanje glede stanovanj. Toda tudi to vprašanje se je reševalo v okviru možnosti. V prvih petih letih po vojni je bilo sicer zgrajenih nekaj novih stanovanj, kar pa niti malo ni zadoščalo za vedno bolj naraščajoče potrebe. Danes razpolaga podjetje z 48. hišami, v katerih je 715 stanovanj, ki so vredna 35,200.804,53 din. Za leto 1970 je podvzel delavski svet in drugi organi upravljanja skupno z vodstvom podjetja številne organizacijske u-krepe, da bi dosegli planirano proizvodnjo, ki znaša 33.936 ton proizvodov. Veliko dobre volje je, da se ta količina proizvodnje doseže. Obenem z dolgoročnim planom razvoja podjetja je bil začrtan tudi dolgoročni plan razvoja kadrov podjetja. Zavedam se, da ni mogoče v tako strnjenem referatu povedati vsega, kar bi še bolje osvetlilo 20. letni zgodovinski razvoj samoupravljanja in naj bo to kar sem naredil le droben pregled velikega dogajanja. Ce pogledamo dogodke zad- njih mesecev na področju našega gospodarstva in če se ustavimo pri vsebini smernic prve konference zveze komunistov Jugoslavije, tedaj vidimo, da stojimo zopet na veliki prelomnici. Čaka nas torej še trda pot za utrditev našega gospodarskega sistema, ki ne bo lahka. Tako kot v preteklosti, se bo treba z vso odločnostjo spoprijeti s težavami in jih premagati. Za dosežke našega kolektiva v preteklih 20. letih pa gre ne- Konec meseca septembra so izvoljeni delegati hišnih svetov volili nov svet enote. Izvoljenih je bilo 25 članov, poleg tega so po pravilniku člani sveta tudi vsi redno zaposleni delavci enote, 5 predstavnikov DS podjetja in predsednik stanovanjske komisije. Po izvršenih volitvah je imel novi svet enote svojo 1. redno sejo, kjer je bil za predsednika izvoljen tov. Zupanek Milan, za namestnika pa tov. Košec Franc. Člani sveta so predvsem zahtevali popravila, ki na večkratne zahteve, še niso bila izvršena, nakar jim je bilo pojasnjeno, da so za leto 1970 sredstva investicijskega vzdrževanja že porabljena, porabo sredstev amortizacije pa mora odobriti ustanovitelj tj. DS podjetja. Tako je poslovni odbor predložil DS v potrditev koriščenje amortizacijskih sredstev za popravilo streh v Čopovi 8, 10, 12, Smrekarjevi 10, Kovinarski 13, 16, vodnikovi 3a in Bistrica 50, 51. V nadalevanju dnevnega reda je računovodja enote podala kratko poročilo o poslovanju. Enota je 1. 1. 1966 prevzela v upravljanje 52 stanovanjskih hiš s 579 stanovanji po revalorizirani vrednosti (preračunano na osnovi točkovanja stanovanj) din 22,395.728,50; do danes je bilo porušenih 6 hiš v vrednosti din 294.581,—; prodanih pa 9 hiš in 4 stanovanja v vrednosti din 776.692,16; kupljenih oz. zgrajenih je bilo 9 hiš v vrednosti (po nabavni ceni) din 10,352.116,19; prevzetih od Stan. pod j. Maribor v vrednosti din 1,524.233.—; tako je stanje 30. 9. 1970 48 hiš s 715 stanovanji v vrednosti din 33,200.804,53. Za te hiše je bila obračunana amortizacija v višini 1,246.472,33 din; vrnitev neamortiziranega dela prodanih in porušenih hiš, razlika v najemnini 698.809,71 din; skupno zbrana denarna sredstva sklada stanovanjskih hiš 1,945.282,04 din; dvomna zasluga vsem našim članom kolektiva, ki so znali v najtežjih dneh premagati vse, kar jim je prišlo pa pot, pri čemer so se tudi odrekali boljšemu življenjskemu standardu. Za uspehe 20-letnega samoupravljanja pa imajo tudi nedvomno velike zasluge vodstvo podjetja, in družbeno-politične organizacije, ki so v najtežjih trenutkih znali usmerjati kolektiv pravilno na začrtano pot, da je dosegel take uspehe. Le-ta so bila porabljena za: odplačilo novih hiš 1,572.944,38 din; za obnovo Kovinarske 7, 9, 11 261.146,55 din; za plačan prispevek za energetiko 57.832,50 din; ostanek sredstev pa je na izločenem računu v banki in se bo koristil po sklepu DS. Torej je enota prispevala za novogradnje 15,2 % celotne nabavne vrednosti. Za investicijsko vzdrževanje tj. za popravila fasad, streh, obnova elektro instalacije in ostala večja popravila je bilo v času od ustanovitve do 30. 9. porabljenih skupno 1,456.328,61 din. Medtem, ko je bila višina investicijskega vzdrževanja v letih 1966, 1967 in 1968 določena z občinskim odlokom, se je leta 1969 posebno pa 1970 občutno povečala. Tako je bilo do_30. 9. t.l. porabljenih že za 370.510,45 din sredstev investicijskega vzdrževanja od planiranih din 404.198.—. Večkrat se pritožujejo stranke nad izvajalci del, da dela niso kvalitetno opravljena, da so draga in da ni strokovnega nadzorstva, Pa poglejmo razne napake v novih blokih na Hudinji, premakanje streh v 5 let starih blokih v Čopovi in Smrekarjevi. Tudi te stavbe niso bile poceni, gradili so jih strokovnjaki — gradbena podjetja, in bi na tej osnovi morale biti zgradbe brez napak. Z malo več dobre volje s strani hišnih svetov (z izjemo tistih, ki so že sedaj sodelovali) in seveda tudi .s strokovnim sodelovanjem enote, bi se s sredstvi, ki jih imamo vsako leto na razpolago lahko v kratkem odpravile vse napake in bi postopoma pričeli z modernizacijo zastarelih stanovanj in pod pogojem, da ta sredstva ostanejo v stanovanjski enoti EMO. Predvsem pa je potrebno sodelovanje stanovalcev samih, ne s finančnimi sredstvi, temveč s čuvanjem naše skupne lastnine z občutkom soodgovornosti. VESTI IZ STANOVANJSKE ENOTE -------------------------------t~ 3 Dejavnost sindikalne organizacije V sredo, dne 16. decembra je bil občni zbor sindikata, katerega so se udeležili poleg izvoljenih delegatov tudi drugi člani kolektiva in vabljeni izven podjetja. Vodstvo sindikalne organizacije je že pred občnim zborom poslalo delegatom obširno gradivo za razpravo tako, da so se za občni zbor lahko vsi dobro pripravili. Poročilo predsedstva sindikalne organizacije je zajemalo delo v pretekli mandatni dobi. Sindikalna organizacija je izvedla akcijo evidentiranja, članov kolektiva za volitve v občinsko, republiško in zvezno skupščino, sprejela obsežen program njenega dela, ki je bil tudi uspešno izvršen, organizirala praznovanje dneva žena za 8. marec in obdaritev žena za ta njihov praznik, obravnavala program prehoda na 42-urni delovni teden, statut podjetja in druge spremembe notranjih pravnih aktov v zvezi z XV. u-stavnim amandmajem, ter dala v zvezi s tem svoje predloge samoupravnim organom. Obravnavani so bili tudi politični cilji in naloge slovenskih sindikatov, sistem zdravstvenega zavarovanja, družbeni plan podjetja za leto 1970, zaključni račun za leto 1969, spremembe pravilnika o delitvi dohodka in osebnega dohodka itd. V pretekli mandatni dobi je delovalo v podjetju trinajst sindikalnih podružnic po obratih. Enajst podružnic je delovalo v celjskem obratu, dve pa v zunanjih obratih. Dosedanja organizacija dela sindikalnih podružnic je pokazala, da je potrebno organizirati večje število istih. To velja zlasti za obrat emajlirnica in obrat za predelavo kovin. Po novi organizaciji imata ta dva obrata vsak po tri sindikalne podružnice. V poročilu predsednika sindikalne organizacije je tudi ugotovitev, da so bili odbori sindikalnih podružnic premalo aktivni v pretekli mandatni dobi predvsem zato, ker se jih nismo posluževali za reševanje raznih sindikalnih dejavnosti kar je treba v bodoče popraviti. Čeprav je sindikalna organizacija izpolnila v pretekli mandatni dobi svoj delovni program, bo potrebno v bodoče vnesti v sindikalno dejavnost več dinamike pri vsakodnevnem delu in mnogo več odločnosti. Pri sindikalni organizaciji so delovale tudi stalne in občasne komisije. Te komisije so opravile veliko dela. Tako je kadrovska komisija skrbno pripravila predlog za podelitev diplom in plaket dolgoletnim aktivnim članom sindikalne podružnice, komisija za vzajemno blagajno je mnogo pomagala članom pri reševanju njihovih skrbi, komisija za oddih pa je organizirala skupno s socialno delavko letovanje zdravstveno prizadetih članov kolektiva in otrok naših delavcev. Tako je bilo poslanih na morje 75 članov kolektiva, 70 otrok pa je letovalo v Baški. To letovanje je bilo organizirano po socialno zdravstveni liniji. Tako komisija kot tudi socialna služba menita, da je bila vsota za tako letovanje v letošnjem letu prenizka in je bilo od strani članov kolektiva precej negodovanja, da se pošilja premalo število članov kolektiva na zdravljenje po preventivni liniji- Dejavnost komisije za šport se je odvijala v treh vrstah dejavnosti : • v obliki športnih popoldnevov, • srečanju med kolektivi, • sodelovanju na občinskih sindikalnih igrah. V okviru športnih popoldnevov smo uvedli šest notranjih prvenstev: v smučanju, rokometu, malem nogometu, velikem nogometu, plavanju in streljanju. Vsega je bilo 30 nastopov s 300 tekmovalci. Najmasovnejše je bilo tekmovanje v streljanju. Nastopilo je 268 tekmovalcev, in v velikem nogometu, kjer je nastopilo 6 moštev z 90 tekmovalci. Člani kolektiva se redno udeležujejo kegljanja enkrat tedensko. Za sindikalno rekreacijsko značko tekmuje 110 članov kolektiva. V okviru sindikalnih športnih iger Celje smo nastopali v treh skupinah: ženske, člani in starejši člani. Ta tekmovanja trajajo čez celo leto v 10. disciplinah. Tekmovanje starejših članov je za leto 1970. že zaključeno in smo zasedli prvo mesto. V skupini članov preostane še jesenski del v kegljanju. Tudi tu imamo velike možnosti za prvo mesto. Posebni problem je aktivnost žensk. Nastopile so le v treh disciplinah. Skupno smo v letu 1970 nastopali 110-krat. Delo je dobro zastavljeno, ker pa zaradi preobširnega programa amaterski športni delavci ne zmorejo več vso organizacijo, je nujno, da zaposlimo profesionalnega referenta za rekreacijo z ustrezno izobrazbo. Tozadevni predlog je predsedstvo sindikata posredovalo sektorju poslovnih odnosov z opisom dela, vendar do sedaj nismo dobili odgovora. Neposredne naloge sindikatov Na konferenci so razpravljali tudi o neposrednih nalogah celjskih sindikatov pri uresničeva- nju političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov. V naslednjem obdobju mora biti dejavnost sindikatov usmerjena k uveljavitvi ustavnega a-mandmaja pri čemer gre za dosledno uveljavljanje v statutih napisanih načel. Poleg tega mora biti aktivnost sindikalnega dela močno usmerjena na sprejemanje ostalih notranjih predpisov v podjetjih, zlasti pravilnikov o organizaciji in sistematizaciji. Glede obveščanja se sindikati zavzemajo zlasti za sledeče: • za najbolj ustrezne oblike obveščanja v delovni organizaciji: od pogovorov s posamezniki, skupinami ali s celotnim delovnim kolektivom do razglasnih desk, pismenih obvestil ali tiskanega glasila, • da bodo skupinovodje in vodje delovnih enot sproti seznanjali delavce z vsemi vprašanji proizvodnje, gospodarjenja, delitve dohodka in osebnih dohodkov, člani samoupravnih organov pa o sprejetih samoupravnih odločitvah, • da bodo člani samoupravnih organov v vseh delovnih organizacijah pravočasno dobili pismeno, gradivo o vprašanjih, ki jih bodo obravnavali na seji ter da se bodo člani samoupravnih organov o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje, predhodno pogovorili s člani kolektiva v svoji delovni enoti in pri sklepanju ali odločanju upoštevali njihova mnenja in težnje. I Osebni dohodki V zvezi z osebnimi dohoki pa zavzemajo sindikati naslednje stališče: Ugotavljamo, da je spričo visoke stopnje inflacije v zadnjih dveh letih (15 %), občutne podražitve pri blagu in uslugah vsakodnevne potrošnje prizadet tisti del delavcev, ki prejema najnižje osebne dohodke. Iz podatkov za marec 1970 je razvidno, da je prejemalo osebni dohodek izpod 800 din 19 % delavcev zaposlenih v gospodarstvu in 18 % delavcev zaposlenih v negospodarstvu. • Vsled tega postavljamo sindikati zahtevo po najnižjem o-sebnem dohodku v letu 1970 za nekvalificiranega delavca ob polnem delovnem času in 100 % doseganju delovnih rezultatov v višini 800 din, • Za leto 1971 se naj ta najnižji osebni dohodek poveča za ugotovljen porast življenjskih stroškov v letu 1970. Z uresničenjem te zahteve bo položaj delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki poboljšan le v toliko, da bodo kompenzirani povečani življenjski stroški. • Osebni dohodki morajo rasti skladno z uspehi gospodarjenja in porastom življenskih stroškov. Nadomestilo za porast življenjskih stroškov se mora povečati za absoluten znesek. Tega določimo tako, da poprečni osebni dohodek delovne organizacije pomnožimo z odstotkom porasta življenjskih stroškov. Ostale oblike osebnih prejemkov Pomanjkanje kriterijev za oblikovanje ostalih oblik osebnih dohodkov povzroča med delovnimi organizacijami občutne razlike in možnosti špekulacije. Gre- za različno presojo o višini dnevnic, kilometrine, odstotka za ločeno življenje, honorarno delo, nadurno in nočno delo, provizije potnikom, odpravnine itd. Celjski sindikati predlagamo Republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije, da do višine teh oblik osebnih prejemkov zavzame konkretno stališče. Nagrajevanje Dejstvo, da doslej nismo uspeli izoblikovati skupnih osnov za nagrajevanje po delu v delovnih organizacijah, pogojujejo ustvarjanje vseh večjih razlik med delavci, ki opravljajo enaka dela. Da bi zagotovili minimum eksistence, stimulirali strokovno zahtevna dela, zagotovili občutek poštenosti v delitvi in da bi zavrli asocialne in antisociali-stične težnje določenega dela ljudi, ki neupravičeno bogatijo in s tem vzporedno reproducirajo moralno nesprejemljive norme obnašanja, bomo sindikati dajali pobudo: • za ovrednotenje karakterističnih delovnih mest posameznih dejavnosti, • za določitev najvišjega možnega razpona v nagrajevanju, • za sankcije zoper ekscese. Združevanje delovnih organizacij Glede združevanja delovnih organizacij se bodo sindikati zavzemali skupno z drugimi družbenimi in političnimi dejavniki za tesnejše sodelovanje in združevanje podjetij povsod tam, kjer so podani vsi pogoji za boljše gospodarjenje in boljši materialni položaj delavcev. Zavzemali se bodo tudi zato, da vsaka delovna organizacija sprejme program svojega razvoja. (Nadaljevanje na 6. strani) Eanotfiheo 6 DEJAVNOST SINDIKATA (Nadaljevanje s 5. strani) Socialna varnost delavstva V obširnem gradivu, ki je bilo obravnavano je rečeno, da morajo vse delovne organizacije v letu 1971 preiti na 42-urni delovni teden in da delavci v kolikor delajo več kot 42 ur na teden, morajo tako delo dobiti plačano kot nadurno, ki je o-pravljeno v podaljšanem delovnem času. Nadomestila za čas bolezni Nadomestilo za čas bolezni je element socialne varnosti delovnih ljudi. Zmanjšano nadomestilo za čas bolezni je le vzgojnega pomena in ne sme biti zmanjšano v tolikšni meri, da ogrozi socialni položaj delovnega človeka in da ga odvrača od pravočasnega in učinkovitega zdravljenja. Zlasti v zadnjem času opažamo, da mnogi oboleli delavci za svoje zdravljenje koristijo svoj redni letni dopust ali pa da odlagajo pravočasno zdravljenje, kar ima lahko da-lekosežne posledice. Zato sindikati zahtevamo, da nadomestilo za čas bolezni do 30 dni v nobenem primem ne sme znašati manj kot 70 % o-sebnega dohodka v tekočem letu in ne manj kot 80 % za čas bolezni nad 30 dni. Samoupravni organi v delovnih organizacijah in Skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev morajo v odstotku izraženo nadomestilo vsako leto valorizirati tako, da je minimalno nadomestilo, ki ga delavec dobi za čas bolezni, enako 70 ali 80 % osebnega dohodka, ki bi ga dobil v tekočem letu. Zdravstveno varstvo delavcev V celjski občini je značilno, da imamo nadnormalno visoke izostanke z dela zaradi poškodb in obolenj ter slabo urejenih delovnih pogojev, s čemer je močneje izražen proces invali-diziranja delavcev kot drugje. Eden izmed pomebenih razlogov za takšno stanje je v slabo razvitem zdravstvenem varstvu aktivnih delavcev. Za odpravo te pomanjkljivosti je Zdravstveni dom v Celju izdelal program razvoja in organizacije kompleksnega zdravstvenega varstva delavcev. Rekreacija delavcev Glede rekreacije delavstva se sindikati zavzemajo: • da se v sleherni delovni organizaciji ustanovi sklad za rekreacijo in oddih delavcev, • da se v sklad izloči najmanj 300 oziroma največ 600 din na zaposlenega, 500 stanovanj, se bomo celjski sindikati zavzemali: • da se izpolnijo oblike financiranja in kreditiranja stanovanjske izgradnje, • da bodo stanovanjski varčevalci zavarovani zoper inflacijske posledice, • da se sistem namenskega varčevanja spremeni tako, da bo upošteval različne finančne možnosti posameznih kategorij koristnikov in uvedel diferencirane kredite in varčevalne pogoje, • da bo izgradnja stanovanj sestavni del srednjeročnih programov delovnih organizacij. indikati bomo posvetili posebno pozornost urejanju stanovanjskih razmer tistih delavcev, ki imajo nizke osebne dohodke, velike družine in živijo v težkih socialnih in zdravstvenih razmerah. Osnovne organizacije sindikatov morajo dati pobudo, da se ponovno pregledajo in dopolnijo samoupravni akti, ki urejajo stanovanjska vprašanja. MLADI V OBRATU TOBI Delo v aktivu ZMS zahteva od vsakega mladega . človeka, da svoj del mladih let posveti aktivnemu delovanju in pravilnemu vpoznavanju družbe in njenih problemov, vendar lahko o-pazimo, da mladi pozabljajo na svoje osnovne naloge in se neradi vključujejo v organizacije ZMS ter ostajajo pasivni. Ta problem pasivnosti mladih do dela aktiva ZM se čuti tudi v našem obratu TOBI. Seveda moram takoj povedati, da niso vsi taki in da le peščica mladih še hoče kaj delati in s tem pokazati da se delati da, samo treba je imeti voljo. V aktivu TOBI je bilo v letošnjem letu precej kadrovskih sprememb. Menjali so se predsedniki, člani predsedstva tako, da je v sedanjem vodstvu aktiva postala predsednica Smiljana Kramer in še nekaj članov. Pred sabo ima precej težko nalogo, saj bo treba pridobiti kader za vodstvo aktiva in pa zainteresirati vse mlade v tem obratu, da se aktivno vključujejo v program njihovega mladinskega dela. Program našega aktiva TOBI je vezan na področje 'tovarne in neposredno na bližnjo okolico, iz katere mladi izhajajo. Zato je potrebno, da se mladi zavedajo potrebe obstoja kulturnih zgradb in športnih igrišč in bi se morali resneje in bolj množično u-deleževati akcij pri urejanju teh objektov. Pri tem pa vodstvo aktiva ne sme pozabiti na idejno Smiljana Kramer vzgojno delo, in na sodelovanje z družbeno-političnimi organiza- cijami in organi upravljanja v obratu. Smiljana je povedala še o nameravani akciji spomladi pri urejanju rokometnega igrišča in igrišča za odbojko. Na eni izmed konferenc je bil potrjen tudi sklep o plačevanju članarine, ki je enkratna na leto v znesku din 1,20. Obračunali pa bi jo od osebnega dohodka. Sklep je še, da mladi plačujejo vsak mesec po 1 din samoprispevka, ki je namenjen za delno kritje stroškov za športne objekte, nabavo športnih rekvizitov in sofinan-siranje disko kluba, ki je slabo obiskan. Kdor se s tem predlogom ne strinja, naj se javi tov. Smiljani, da bo potem napravila spisek tistih, ki nočejo sodelovati v tej akciji, da ne bodo »oškodovani«. Upam, da bo aktiv imel sedaj večji uspeh, saj želje so, treba je še dejanj. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem v izdelovalnici kotlov za izkazano pozornost in obisk ob Dnevu republike. Vaša pozornost me je zelo ganila v bolniški postelji na Topolšici. To priložnost izrabljam, da poleg zahvale izrečem članom kolektiva, posebej pa še sodelavcem iskreno voščilo ob Novem letu. Vsem želim čim več zdravja, osebnega zadovoljstva in čimveč delovnih uspehov v letu 1971. Vaš sodelavec Breči Franc Svet delovne enote obrata radiatorjev in vodstvo obrata se vsem sodelavcem svojega obrata in vsem sodelavcem podjetja prav iskreno zahvaljujeta za vzorno sodelovanje v letu 1970 in želita vsem srečno in uspehov polno novo leto 1971. • da se zbrana sredstva uporabljajo izključno za financiranje dnevnega, tedenskega in letnega oddiha delavcev, • da bo politika regresiranja takšna, da bo spodbujala delavce za koriščenje letnega oddiha izven kraja bivališča, • da se pri določitvi višine regresa upošteva dohodek na družinskega člana ter število vzdrževanih družinskih članov. Da omogočimo še večjemu številu delavcev koriščenje letnega oddiha, se bomo sindikati zavzemali za: • medsebojno izmenjavo počitniških kapacitet med delovnimi organizacijami, • informiranje članstva o prostih kapacitetah, • posredovanje pri letovanjih, • novogradnjo objektov, namenjenih za oddih delavcev na osnovi namenskega združevanja sredstev delovnih organizacij. Stanovanjska izgradnja Stanovanje predstavlja enega izmed odločilnih elementov živ- ljenjskega standarda in pomemben dejavnik za življenje, reprodukcijo delovnih sposobnosti in za zdravje delovnih ljudi. Zavedajoč se izrednega pomena tega in vrsto nerešenih problemov, sindikati ne moremo biti Naše naselje na Hudinji — skupina lepih stolpičev zadovoljni z načinom reševanja stanovanjskih vprašanj, s politiko zbiranja in razdeljevanja sredstev in cen stanovanjske izgradnje. Da bi dosegli hitrejšo stanovanjsko izgradnjo, saj je potrebno v Celju zgraditi letno okoli Letopis OBVESTILO VSEM VOJAŠKIM OBVEZNIKOM Kje je mesec januar, ko smo vsi dejali, letos bomo pa denar, za nove stroje dali. Hitro, hitro mine čas, dvajset let je mimo, vsako leto isti glas, si obnavlja štimo. Kje je tisti februar, ko smo bilanco brali, v sklade dali smo denar, ki zdaj je vzidan v hali. Hitro, htro mine čas, z njim kopnijo skladi, potem začuden naš obraz, po stari je navadi. V marcu so nam rožice, pisane in bele, ker kreditov ni bilo, skoraj ovenele. Stroški pa so rastli nam, kakor cvetje v gaju, ker se cene zibale, so visoko v raju. Muhasti nam je april, pripravil lepo šalo, nam skrajšani še čas ni bil, počakajmo še malo. Načeli še vprašanje smo, osebnega dohodka, za drugi višji naš nivo, strokovnega sirotka. V maju se zgodila sta, dva tipična dogodka, v pravilniku se spremeni, delitev nam dohodka. Pa cene poskočile so, kakor bi šlo za stavo, kakor, da kupil bi zlato, plačaš prašičjo glavo. V mikroorganizacijo, smo junija nos vtaknili, na dnevni red smo dali jo, da bi jo uredili. Pa nič iz tega ni bilo, še danes je meglena, kako se z njo bo še izšlo, pokazala bo cena. Novoletni poljubček daj mi kar takoj, Ti srček Katra res si moj, da spet počutil se bom mlad, saj veš, kakor takrat... Ti šleva stara skrčena, te ni še pamet srečala, poljubček tebi ne diši, denar bi rad za Šilca tri. Veš Katra naša fabrika, bo v novem letu delala, kakor ■postavljen je program, me več ne bo, pred tabo sram. Vse gladko šlo bo kot nekoč, možje bomo imeli moč, V juniju smo sklicali, izvoljene organe, da hitro bi uveljavili, pravice nove dane. Kako je šlo teh dvajset let, delavske samouprave, povedal nam je naš posvet, - da ne živimo od stare slave. Avgusta bil je tisti čas, ko ukrepe smo sprejeli, koristi vsak naj v delu čas, da bomo bolj veseli, saj premija se zablesti, ob izplačilu plače, če več kot toliko pač ni, se kupi nove hlače. V septembru deževale so pritožbe o premestitvah, zgodilo se je pač tako, po kadrovskih ugotovitvah. Vse naj po paragrafu gre, kakor vsak zase terja, če kdaj zamešajo nam se, ta delovna razmerja. V oktobru končno smo statut, ponovno potrdili, kot, da bi zrastla nam perut, smo zdaj se prerodili. Kako nam hitro mine čas, z njim pa stara leta, v bodočnosti kaj še nam glas, ponovno spet obeta!? Novembra smo računali, kaj vse smo že storili, da ne bi v likvidnosti, nelikvidni bili. Reforma pa prevarana, nam ni likvidnost dala, konvertibilnost dinarja, na ničli je ostala. Decembra stare grehe si, kot vedno odpustimo, saj res veliki niso bli, na novo spet začnimo. Obilo sreče vam želi, analopisec stari, da boste zadovoljni svi, novo leto praznovali. krajcarček ženam velika bo pomoč, ko inflacio bo vzela noč. lnflacia gor, inflacia dol, od same hvale si že nor, naj še pretipa ti obist, ta tvoj svetnik — ekonomist. Za krajcarček pa Korlek ti, ne imej pretiranih skrbi, čeprav je zunaj in v žepu mraz, bom plačala za vince jaz. Oba odšla sta kot nekoč, v sneženo novoletno noč, čeprav zmrznile so še cene, ni rekla Katra več nobene. Na osnovi čl. 12. Zakona o vojaški obveznosti se s 1. januarjem 1971 organizira odjavno-prijavna služba za vse zaposlene vojaške obveznike v podjet-ju. V skladu s tem so vsi vojaški obvezniki dolžni postopati po sledečem: 1. SPREMEMBA STANOVANJA: Vsak vojaški obveznik, rezervni podoficir ali oficir, vsi obvezniki in obveznice razporejeni v enote civilne zaščite v podjetju so dolžni v teku 8 dni po nastali spremembi, po preselitvi prijaviti naslov svojega novega stanovanja na področju občine Celje. 2. SPREMEMBA STALNEGA PREBIVALIŠČA — Vsi vojaški obvezniki (vključno rez. oficirji in podoficirji), se pri preselitvi iz druge občine v občino Celje morajo predhodno odjaviti organu za narodno obrambo tiste občine pri kateri so bili pred tem v stalni vojaški e-videnci. Odjava se evidentira v vojaško knjižico ali legitimacijo rez. oficirja. — Tako odjavljeni obvezniki se pri prihodu (ali po preselitvi) javijo prijavno-odjavni službi v podjetju, kjer se vnese prijava v občini Celje. — Pri odhodu (odselitvi) iz občine Celje se vsi obvezniki morajo javiti zaradi vpisa odjave, odnosno črtanja vojaškega razporeda v celjski občini. — Obvezniki, ki imajo doma vojaško opremo, so jo dolžni pred odjavo oddati tisti vojaški enoti, ki jo je izdala. V kolikor je ta vojaška enota izven celjske občine, obveznik odda opremo oddelku za narodno obrambo občine Celje, ki potem izvrši odjavo obveznika. 3. ZAČASNA PRIJAVA IN ODJAVA Vsak obveznik, ki začasno spremeni bivališče za več kot 60 dni mora postopiti po sledečem: — V svoji občini začasno odjavi svoje prebivališče in se s posebnim »potrdilom o začasni odsotnosti-« prijavi v prijavno-odjavni službi podjetja, ki ga začasno prijavi v občini Celje in o tem obvesti občino njegovega stalnega bivališča. — V slučaju podaljšanja roka začasnega prebivanja mora obveznik obvestiti oddelek narodne obrambe tiste občine, ki mu je izdala začasno »odjavo« za 60 dni. — Vsak obveznik, ki začasno prihaja v občino Celje, mora s seboj nositi vojno knjižico, knjižico predvojaške vzgoje, knjižico CZ in pod. — Vsak obveznik, ki ima razpored, se na oglas mobilizacije mora vrniti in prijaviti v svojo vojno enoto, brez da čaka na poziv. — Postopek obveznikov, ki začasno odidejo iz občine Celje in podjetja je isti. Vsak obveznik se prijavi odjavni-prijavni službi podjetja, ki mu izda »potrdilo o začasni odsotnosti« in ga poduči o postopku prijave v drugi občini. 4. PRIJAVA ODHODA V TUJINO ZA VEČ KOT 60 DNI — VRNITEV IZ TUJINE PRIDOBITEV ŠOLSKE IN STROKOVNE KVALIFIKACIJE IZGUBITEV VOJAŠKE KNJIŽICE — Če vojaški obveznik potuje v tujino na delo za več kot 60 dni mora v odjavni-prijavni službi podjetja predati vojaško knjižico, oziroma legitimacijo rez. oficirja, za kar dobi ustrezno potrdilo o predaji. — S potrdilom po povratku iz tujine ponovno prevzame knjižico oziroma legitimacijo na oddelku za narodno obrambo obč. skupščine. — Vsak obveznik, ki je pridobil novo šolsko ali strokovno kvalifikacijo, je dolžan v 8 dneh to prijaviti odjavno-prijavni službi v podjetju, zaradi vpisa v vojno evidenco. — Vsako izgubo vojaške knjižice je vojaški obveznik dolžan takoj prijaviti, ter postopiti po navodilih prijavno-odjavne službe. 5. ORGANIZACIJA PRIJAVNO-ODJAVNE SLUŽBE VOJAŠKIH OBVEZNIKOV — Prijavno-odjavna služba se organizira v splošni službi podjetja — referatu za narodno obrambo. — Pri prijavi, odnosno sprejemu novih delavcev — vojaških obveznikov (ali obveznic) se izvrši prijava v smislu teh določil in določenih postopkov. — Pri odhodu delavcev iz podjetja se izvrši predpisana odjava. Na »OBRAČUN«, pa se pod točko 2 poleg podpisa vodje kadrovanja vnese tudi podpis osebe, ki opravlja odjavno-pri-javno službo vojaških obveznikov. — Vse ostale opisane spremembe voj. obvezniki prijavljajo najkasneje v 8 dneh. Zgornja navodila so vodje obratov, služb in oddelkov dolžni razdeliti vsem svojim delavcem. Vodja štaba za narodno obrambo Glavni direktor Bremec Rado 1. r. 8 EX*a\pie<> JCadíomke vati Ff V podjetju so se rï 14 zaposlili: Ilič Radivoje, Tifengraber Milan, Ahtik Stanislav, Božič Zoran, Antolič Ivan, Lugarič Milan, Pušnik Danijel, Strašek Franc, Cvetrežnik Alojz, Sle-menšek Avgust, Kolman Cvetko, Gračner Franc, Leskovšek Maks, Anderluh Karl, Tovornik Miroslav, Božiček Jože, Zupanc Peter, Novak Franc, Seničar Janez, Dosedla Rafael, Čepin Emil, Javernik Albin, Sobočan ilanez, Jezovšek Danijel, Hančič Franc, Krofi Marjan, Resnik Janez, Točko Avgust, Brlez, Franc, Jecl Matija, Planko Oto, Krušič Ivan, Štorman Andrej, Radanovič Jo-vo, Brežnik Peter, Medič Milovan, Glomačič Milan, Cinac Ha-mid, Dečman Emil, Senica Ivan, Brežnik Slavko, Krajnc Adolf, Kramar Franc, Džumhur Srdjan, Vrečko Drago, Jeranko Janez, Očko Ivan, Gorišek Radovan, Pezdevšek Jože, Obreza Miroslav, Šorli Vlado, Sladovič Mirko, Kačičnik Jože, Krivec Jože, Verhovšek Pavel, Radaljac Vinko, Artnak Hedvika, Kukovič Olga, Timpran Štefanija, Dokler Rozalija, Čuden Terezija, Jeseničnik Milena, Otorepec Marija, Pezdevšek Frančiška, Mužar Štefanija, Vidmar Štefanija, Bi-kovšek Danica, Hladin Marija, Kovač Majda, Kožuh Marija, Močnik Zinka, Rešek Erika, Ga-luf Marija, Iljevec Marjana, Kovač Tatjana, Weisenbah Ana, Belak Amalija, Holež Darinka, Artnak Olga, Kerner Angela, Flis Marija, Šorli Angela, Poči-valšek Ivica, Stojmanovič Julijana, Lednik Marija, Okrožnik Ida, Gornjak Milena, Mulej Jožefa, Conradi Romana, Obrez Alojzija. Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mgsečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86. telefon 39-21, interna 238. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje Iz podjetja so Jli odšli: Sporazumni odhod iz podjetja: Krajnc Milica, Lotrič Darinka, Roter Ivana, Gnilšek Milena, Napotnik Nada, Golež Darinka, Ivančič Danica, Rekar Darinka, Milanez Albina, Jaklič Vikica, Zajc Ivana, Dijak Stanislava, Perlič Zvone, Dolžan Drago, Stante Franc, Mihajlovič Matija, Leskovšek Bojan, Sivka Slavko, Najvirt Branko, Nikolič Zoran, Koželj Božidar, Medič Milovan, Cinac Hamid, Radanovič Jovo, Ritovšek Stane, Zupanc Kostja, Krajnc Vili. Samovoljni odhodi iz podjetja: Sinko Marija, Oberčkal Jožefa, Firer Marija, Kitek Erika, Petecin Mirko, Pšeničnik Jože, Kodela Stanko, Vurušič Angela, Bizjak Rudi, Šinko Mirko, Prelog Gabrijel, Bulatovič Miomir, Ribič Meho, Židanik Srečko, Kozole Franc, Očko Alojz, Horvat Božidar, Kostanj evic Martin, Jutršek Marjan, Borlak Marjan, Krsmanovič Milovan, Škrabi Jože in Zorko Bernard. Upokojeni sodelavci: Gologranc Marija, Wiebach Jelka, Sopar Minka, Šoln Jožefa, Jurak Matilda, Gmajner A-lojz, Filipovič Nasko, Hrastnik Valter, Zupanc Ivan, Braček Ivan, Slokan Franc. Poročili so se: Pogelšek Alojz, Jager Cecilija — CUNK, Koštomaj Fančiška — Žnidar, Žnidar Mirko, Kristan Alojzija, Novačan Ana — STRAUSS, Viebach Jelka — POTOČNIK, Žafran Angela — CENE, Benedek Olga — MAUH, Bikovšek Andrej, Višnar Jožica — BIKOVŠEK, Urh Terezija — PERC, Ožek Terezija — CENTRIH, Krajnc Slava — FELICIJAN, Zalokar Ljudmila — UŽ-MAH, Reher Jože, Meserko Marija — SAMEC. Slokan Ivan, Bornšek Elizabeta — KANDOR-FER, Ivenčnik Franc, Knez Ivan, Vetrih Magdalena — POTOČNIK, Najdenik Ivan, Jeler Leopold, Pajek Angela — ER-ČULJ, Klajnšek Helena — JELER. NASA KRIŽANKA 1 2, l k S V 7 $ B 9 19 H Z là 0 fS V o 4 ¿0 Z1 31 & m zit -SLAVf- ls 14 2 IA v m K k VODORAVNO: 1. tuje žensko ime, 6. hrvaško moško ime, 7. egipčanski sončni bog, 9. rerka v SSSR, 10. del umetniškega imena Ide Kravanje, 12. nabava, 16. italijanska luka na Jadranu, 18. fina elegantna ženska, 19. spone, vezi, 21. industrijska rastlina, 22. ženska ime, 24. 8. in 12. črka, 25. severoatlantski pakt, 27. kratica na pismih za priporočeno, 28. mrzel, 30. tuj dvoglasnik, 31. železov oksid, 32. avtomobilska oznaka Španije, 33. zmeda razsulo. NAVPIČNO: 1. metropola štajerske, 2. kemični znak za Radij, 3. reka v Pakistanu in Indiji, 4. ime pesnika Župančiča, 5. srbsko moško ime,. 8. napadi, naskoki, 11. židovsko moško ime, 13. cima, poganjek, 14. mestece v Istri, 15. trebušna slinavka, 17. angleški narodni junak iz srednjega veka — vitez, 20. prvotni prebivalci apeninskega polotoka, 23. oče, 26. reka med Poljsko in Nemčijo, 29. kazalni zaimek, 33. kalij. — Slavi — ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se prav iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem iz skladišča polizdelkov za izkazano pozornost in jim želim srečno in uspehov polno novo leto 1971. Stane Gorišek ZAHVALA Ob bridki izgubi moža in očeta Žvižej Ivana, se vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo sindikalni podružnici za dano pomoč in tovarniški godbi. Žalujoči žena Antonija, sin Dani z ženo Julko PRODAM Prodam dobro ohranjeno dodatno peč znamke EKA, sistem AEG. Ogled od 14. do 16. ure. Zahvala Ob nenadni bridki izgubi moje draoe mame Elizabete Brežnik, se prav lepo zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, zlasti pa mojim sodelavcem in sodelavkam ter sindikalni podružnici za iz-kaAno razumevanje in p3-moč ob tem žalostnem dogodku. Hčerka Majda Poček z družino