V sredo in saboto izhaja in velja: Za celo leto . 6 for. 20 kr. „ pol leta . :l „ 80 „ „ eetert leta 1 „ 70 „ „ mesec . . - ,, tiO „ ! Po polti: " ' '»* 7 for. 00 kr. 3 . 80 „ 'rtu 2 LOUISU m /0^: Š-U 3. „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ V Celovcu v saboto 11. novembra 1865. Nar. pesem. Oznanila. Za navadno dvestopno varit**' se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat, 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veča pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) 'ta 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Tečaj I. Pred pragom deželnih zborov notranje-avstrijanskih! ■ ^ Od Savine 6. novembra. Mulo dni še, in začela ae bode borba v deželnih zborih zastran deržavnopravnih vprašanj Avstrije. Hervaški deželni zbor bode pervi stopil na parlamentarno polje. Veliko nalogo ima, in če bode složen, imamo od njega Slovani avstrijanski odločno osodo pričakovati. Hervatje stojijo tam, kjer so stali 1. 1848. Bog ne daj, da bi se moralo deržavnopravno vprašanje troj edine kraljevine zopet z mečem reševati. Madjari niso se iiičesar naučili, in tudi ničesar pozabili! Žalostna prikazen! — Nemci zvesti zgodovinskim sporočilom težijo tje, kamor za časa Karoloveev, in da bi lože dobili nadvlado črez Slovanstvo, ponavljajo zvezo z Madjari, kakor o časih Svatoplukovih. Tisoč let je preteklo, iu stara meržnja, stara nepravičnost! — Dozdeva se, da niso napredovali niti v ker-ščanstvu, niti v uku zgodovine. Nikdar jim ne, pojde po godu Slovanstvo zatreti; vse njihovo abotno počenjanje napravlja le veči razpor in nemir. Vse zadeve dušne in ma-terijalne terpijo med to žalostno borbo, in kaj čaka deržavo? — Razpad! — Mi ga ne želimo, ker le v Avstriji najdemo samostal-nost svojo, — ali mi ne moremo dalje tudi terpeti, da se nam kratijo človeške pravice, zato pred pragom osodopolnih in važnih pri-godeb Vam kličemo, tisočletni sosedje naši: Bodite pravični! Vi znate zmagati s svojimi sklepi v deželnih zborih, — ali s to zmago dosegli ne bodete praktičnih vspehov. Znate našo moralno moč zatreti, ali samo za kratek čas — duh narodnosti je neumer-Ijiv, in potert se še silniši izbuja, velikokrat, maščevavno! — Vi želite dualizem, mi federalizem; — kteri je praktičnejši, — bode prihodnost po- kazala. Naš federalizem veže, kar že njegovo ime izrazuje, — vaš dualizem — razdvaja. V federalizmu iščemo edinosti monarhije, v dualizmu je ne bodete ustanovili! V federalizmu mislimo najti materijalno moč monarhije, v dualizmu — ne bodete nje našli! Ali Vam zgodovina Madjarov ne kaže njihovih prizadeti]? Ako Vam je mar za edino Avstrijo, bodete Slovanstvu na noge pomagali; ako pa svoje oči pasete po poljih velike Nemčije, izpovejte se odkritoserčno svojih skrajnih idej, in (hrambo Avstrije pustite Slovanom, kajti rečemo Vam, da nikdar v Frankobrodu ne bode središča za Avstrijo, temoč v Beču! Vi želite Madjarom prepustiti nadvlado črez nemadjarske narode krone sv. Štefana. S čim in kako dolgo bodo to nadvlado obderžali? Ravno to vprašanje stavimo Vam: S čim mislite Vi dal) časa nadvlado nad Slovani obderževati? Sila bajonetov je predraga, in tudi ni po volji našega prevzviženega cesarja, — birokratična povelja pa so brez moči. Zato pravičnost in pomnjenje, drugači splava po vodi — blago svobode! (Je ne bodete zmerni, prerokujemo Vam, da pademo vsi skupaj pod železni absolutizem , pod kteriin bodete vi težej zdihovali, kakor mi že tistfč let jarma navajeni Slovani. Duh reakcije že piše z žarečim dihom od Sene; na Sprevi so že gotove osnove, po katerih mislijo ustavne uprave pokončati, — ako Vam je za politično svobodo res mar, dajte nam bratovsko roko, in ne šalite se po neomikano z našimi svetinjami ! Oponašate nam politično nezrelost, — pa po krivem. Vi in mi smo bili v enaki politični šoli. Posmehujete se črez naš program, ali verjemite nam, on je mogočna hramba tudi za vašo politično svobodo. Mi nismo izključivi narodnjaci, tudi znamo vva-žavati ali ceniti dobroto svobodnih naprav, in ako ravno smo še mladenči na političnem polju, vendar smo jako trezni in premišljeni. Narodna naša nesreča nas je — zmatorila! Naši časniki Vam kažejo mirna lica, prebirajte jih in povejte nam, ali v njih veje oni duh zasramovanja, kterega najdemo vsaki dan v najimenitnišib Vaših li- stih? Tako se ustavni dom ne zida! — Nam vsem je potrebna ponižnost, saj vsa leta od 1848 sem pričajo, da smo mojstri — skaze v zidanju ustavnega poslopja. Božja previdnost nam je skupno prebivališče odločila; jeli morate in smete tir-jati, ako se nočete pregrešiti proti večnim postavam, naj da vsi imamo enako pohištvo? Ako v eni privatni hiši mirno morejo skupaj prebivati razne rodbine z raličnimi jeziki, zakaj ne bi moglo tako biti v obširnem hramu, kakor je Avstrija? Gospodarja hišnega imamo vsi enega — in ta gotovo želi imeti mir med prebivavci svoje hiše. Ne mislite, da samo nemški duh je sposoben za vstrojevanje, — cenimo ga in čislamo visoko, — ali bojimo se, da preveč napojen sivih teorij tudi vsakikrat ne zadene pravega. Mi Slovani nismo izključivi sledniki in priverženci slovanskih idej, — izobraženost slovanske iuteligencije je vesoljniša, in mi prijemljemo vse, kar je dobrega in praktičnega, od vsakega naroda. Ali to nam bodete priznali, da različne razmere iščejo različne oblike. Zato ne moremo imeti enake avtonomije. Pravno življenje narodov je raz-liČDO, ravno tako njihova zgodovina, in če to resnico priterdite, čislali bodete tudi našo narodno individvalnost. Očitate nam, da smo prijatelji fevdalizma. Tega ste vi dobili od romanskih plemen, in po Vas mi, — na veke naj bode zakopan! — Besednik. Listi iz Prage. (Vsi sveti. Volšansko pokopališče. Čelakovskijev spominek. „Hlas“ o čeških učencih — tudi Slovencem v premislek. Narodne šole. Zgodovina slov. naroda. Češko nar. gledišče. Prijazna opombica zastran ulaj-narja od koprohi“.) — r — Kakor po vsem keršanskem svetu bila sta tudi v Pragi perva dneva tekočega meseca posvečena pobožnemu spominu pre-dragih nam ranjkih. Nebo samo bilo je tudi tako žalostilo zavito v temne megle, kakor bi imelo sočutje s tisoči vernih, ki so romali na kraje miru. Gnalo je tudi mene serce na tukajšnje volšansko pokopališče, da obiščem gomile slavnih, za češki narod in za Slovanstvo sploh zaslužnih mož. Živi čut zemeljske minljivosti mi je prešinil serce, ko sem stopil na tiho prebivališče mertvih, ki je pa po mnozih lipah, verbah, žalujkah in drugem drevju bolj prijaznemu vertu, kakor pokopolišču podobno, žalostno se je glasil veter med skorej golimi vejami in otresal zadnje velo perje, ki je s solzami piskajočih vred padalo na ovenčane gomile. Posebno veliko ljudi pa se je zbiralo okrog grobov preminulih narodnih veljakov, ki so bili z venci in slovanskimi trikolorami lepo okinčani. Videl sem, kako so pri gomilah K. Havlička Borovskega, V. Kliopera, Šu-mavskega in pri novem spominku Čelakov-skega postajali brez razločka — imenitni in priprosti, moški in ženske — v globoke misli vtopljeni. Videti jc bilo, kako globoko v sercu vsakdo nosi spomin teh nepozabljivih mož in bilo je slišati o celo pri prostem rokodelcu, da je pridsi k grobu Havličko-vemu se odkril, sklenil roke in rekel glasno: „O zakaj se nam nisi še enkrat rodil!“ Na vernih duš dan popoldne je zopet vrelo ljudstvo na volšansko pokopališče, ker ob tretji uri se je odkril in blagoslovil spominek Františka Ladislava Čelakovskega najslavnišega pesnika češkega, ki mu ga je postavil „Svatobor“, društvo, ki ima hvalevredni namen, podpirati ubožne živeče pisatelje in slaviti zamerle. Že pred odločenim časom zbralo se je ljudstva okrog spominka, da ni bilo moč blizo. Kmali pa je prišlo nad 80 Sokolov, ki so v kvadratu ali četerniku obstopili spominek. V kvadrat je stopilo pevsko društvo „Hlahol“ in rodovina slavnega ranjkega. Po tretji uri pa je prišel iz bližnje volšanske cerkve sprevod: slavni kanonik višehradski P. Štulc z veliko asistencijo, mestni župan, veliko mestnih odbornikov, udje „Svato-bora“, členi „umelečke besedy‘‘, „akademi-cky čtcnal-aky spolek“, češki žurnalisti, itd. „Hlaholu je zapel „choral naroda českčho" in ko je končal, jel je z ginjenim glasom govoriti k. Stulc. „Nikdar še nisem stal s takošnirai občutki — je pričel — nad grobom, kakor stojim danes na gomili, ki smo jo pred 13. leti poškropili s solzami in molitvami. Ko so pred 40 leti, slavni pesnik, pervi glasovi tvoje lire zadoneli, našli so le v malo- malokterem sercu odziv; toda to ni zadušilo v tvojem sercu iskre ljubezni do naroda, v novo si prebiral strune in glej, na tisoče ljudi je jokalo, ko smo te pred 13 leti tu pokopali in na tisoče jih stoji danes pred tvojim spominkom, ker oglas davnih zvukov živi v sercih stotisočih“ i. t. d. Ko je končal pomenljivi govor, odkril se je visoki, iz lepega kamena izsekani spominek. Verh je bil ovit z lovorovim vencem, ob straneh in spredaj pa je bil okinčan s palmovimi vejicami in z venci, ki so bili spleteni iz belo- modro- rudečih cvetic in svilnimi trakovi narodnih boj prepreženi. Spredaj so vrezane pesnika lastne besede : „Jen svorny duch i velikost da ke mnohosti Buh!“ Ko je slavni kanonik blagoslovil spominek po cerkvenih obredih in odmolil z ljudstvom „Oče Vi nam natolcujete ultramontanizem. — Rečemo Vam, da nam ie sveta naša vera, ali tudi sveta vsaka politična svoboda. Pa brez pozitivizma v verozakonskih rcčeli nočemo nikdar biti, — zakaj vidimo, kam je nemški narod spravila ločenost od cerkve, bode si katoliške ali evangeliške, pa verjemite nam, da dobro poznamo meje cerkvene delavnosti. Ako nam oponašate sredovečno nesterpljivost, stavimo Vam pred oči slovansko zgodovino; nikjer ne bodete našli, da so se inkvizicija in druge nekerščanske naprave pri nas rodile. Politiška svoboda lehko obstaja zraven vsakega verskega spoznanja, in kolikor veča je politična svoboda, toliko veča tudi cerkvena. Severna Amerika je tega živa priča. Vi nam oponašate, da smo neprijatelji omike. Nimate pravo! Nas Slovencev je samo nekaj čez en milijon. Pokažite nam narod, kteri je v tako kratkem času in med takimi zaprekami stvaril tako blagonosno literaturo? Prostih Slovencev v razmeri njihovega števila več zna brati in pisati, kakor visokočislanih Angležev in Francozov, ki se imenujejo kulturni narodi par excellence. To ni storila samo vlada, temoč tudi trud rodoljubov, kteri za to niso dobivali priznanja, temoč so morali dostikrat še za razširjanje omike preganjanje terpeti! Mi ljubimo omiko, ali dajte nam, da si jo poskerbimo po naj vspešniši poti. Zato Vam še enkrat kličemo, deželni naši bratje! poslušajte tudi glas naših domoljubnih poslancev, in ne prezirajte ga z zaverž-Ijivostjo, — ako Vam je mar za veliko »verho ali namen, ktero želimo doseči vsi skupaj, Nemci in Slovenci — politično svobodo in edinost Avstrije. Ne mislite pa, da mi Slovani beračimo pri Vas milosti, — tega Bogme ne! — mi Vam samo kličemo: (Je nočete biti pravični, ne bodete z nami vred svobodni! — Mi ne bodemo sami okov nosili, tudi Vi jih bote: Vaši okovi naši okovi, naši okovi Vaši okovi! Imejte torej pamet, dokler še ni propozno! tr-Cl Avstrijansko cesarstvo. O hervaških zadevah nimamo tu zdaj drugega povedati, razun tega, kar pišejo ta-inošnji listi. „Nar. Novine“ nam podajajo življenjepis podmaršala Kuševiča, iz kterega zvemo, da je bil rojen 1. 1806, da je kot učenec vojaško inženirsko akademijo obiskoval in z odličnim vspehom vse nauke doveršil in da je bil potem vedno v vojaški službi in se ni, kakor jo sam pri svojem vmeščenju rekel, nikdar s politiko pečal. Na sumu pa se vendar ima, daje madjaron! „N. N.“ pa pri vsem tem vendar vse zau- naš in „Hlahol11 zopet zapel, pristopil je predsednik „umčlecky besedy11 ter položil trilistnato palmovo vejico na spominek, Sokol pa vence na gomilo; ravno tako „čte-narsky spolek“, češki žurnalisti, gimnazijski učenci in veliko gospd, tako da je bil grob z venci in trikolorami ves posut. S tem je bila slavnost končana, toda ter-pelo je še dolgo časa, preden se je vse ljudstvo razšlo. Popisal pa sem to ginljivo slovesnost pato, ker sem se spominjal na grobu zaslug, ki jih ima Čelakovsky poleg tega, da je najslavniši pesnik naših slovanskih bratov, za nas Slovence še posebej, ker on je bil tisti mož, ki je neposredno izbudil, vseskozi vnemal in napeljeval našega najslavnejšega pesnika Fr. Prešerna. Naš program politični razumevajo Čehi, kakor se meni zdi, nekoliko napak. Pravijo namreč, da smo se zavolj narodnih kurij oddaljili od federalizma („Narod11 29. okto-bra“). Sodijo našo deželo preveč po svoji, ker si mislijo, da je število Nemcev pri nas v takem razmerju, kakor pri njih. Tukajšnji izverstni tednik „HIas“ toži o velikem številu dijakov; ne, da bi se bali — pravi — da bi se potem, naj si služijo kruh, kjer si bodi, izneverili svojemu narodu, kajti čut narodnosti je v vsacem mladem sercu že pregloboko vkoreninjen, da bi so dal iz- -< 346 — panje vanj stavijo. Kot c. kr. podmaršal, pravijo, ne more in ne sme nič tacega početi, kar bi bilo zoper voljo in namen pie-svitlega kralja in vladarja, ki je samoupravo trojcdine kraljevine svečano priznal in po-terdil ter her^aški zbor ogerskemu enakopravnega oklical. Tudi, kar se tiče njegovega privatnega značaja, pričakujejo „N. N.“ vse dobro od njega. On je sin enega izmed najpervih in najbolj zaslužnih hervaških domoljubov; kakor tak pa ne more in ne sme druge poti nastopiti, nego tiste, ktero so domoljubi pri tolikih borbah pripravili, ne more in ne sme kaj drugega početi, kakor ravno to, kar zahteva domovina in narod. One se tedaj nič ne boje za kan-celarijo in druge samostojne naprave. — „Domobran“ pa pri tej priložnosti piše, da „sreča naroda zavisi od naroda", in pravi na dalje, da čeravno je hčrvaško stanje zelo zelo sedmigraškemu ali erdeljskemu podobno, je vendar v tem velik razloček, ker je hervaški zbor tako sestavljen, kakor ga je narod hotel; tedaj se nadja tudi dobrega vspeha, ker ni mogoče, dahi narod sam svoje zlo, svojo sramoto zahteval, in da bi se krona in zdanji upravitelj dvorske kancelarije narodovim sklepom ustavljati mogla. — Bog daj, da bi se vse po sreči ’".šlo, ker bo to za vse prav in dobro! — Piše se, da je prav lahko mogoče, da bo naposled vendar še Schuselka izvoljen. Sod-nijski svetovavec g. Schwarz je v svojem govoru le bolj za Seli. govoril, kakor zdso ter očitno izrekel, da to tirja čast volivcev. Unadva kandidata sta spet nažvekala pravo sodergo skupaj, namreč kaj da sta, kaj da premoreta in koliko (!) po tav se v imajo od njih nadjati. Nil novi sub sole! (Jesa nam niso ž;e liberalni poslanci obetali, bili pa nikdar mož- beseda! — Skorej za gotovo se tudi govori, da mislijo znani vitezi Herbst, Giskra in Kaiserfeld drugo pot vdariti in nekak centralistično — federalističen program izdati. Vi in vaši ljudje nam očitate, da je vse naše prizadelje abotno in smešno, — zgodovina pa bo vas sodila in obsodila, da ste bili zares „žalostni vitezi11 in, kakor Nemec pravi: „politische Confusionsrathe!11 Govori se, da se v kratkem oznani postava, po kteri se bo smelo v vseh jezikih daljnopisma oznanila pošiljati. To je prav! Novi kupčijski minister so ne misli biro-kratično vtikati v kupčijske zadeve. Der-žava naj ima samo varstvo in brambo kupčije, drugo prepušča lastni eneržiji in umnosti. JS» Dunaju. 8. novembra — i. (Me-ksiko. Haynald. Federalizem.) Me-ksika, ktera je s svojim cesarjem Maksom v jako ozki dotiki z našim cesarstvom, nosi ruvati, ampak to je žalostno, ker so potem, ko služijo v tujih deželah tujim narodom, njih moči izgubljene za domovino. Svetuje torej češki mladini raje poprijemati se bolj raktične strani in marljiveje obiskovati raetijske in obertnijske šole. Slovenci! kako pa je pri nas! Tudi naša mladina kupoma vre v šole, tako da se ž njo zavolj preobilnega števila večkrat neusmiljeno ravna. Kaj bo s toliko množino? Voščiti bilo bi tudi pri nas, kjer že tako dosti revna dežela še oubažava od leta do leta, ker je obertnijstvo tako' bolno, ali pa v tujih rokah in od umnega kmetijstva le malokje sled, da bi dohajala mladina v deželne obertnijske in kmetijske šole. Pa kje so in kake so, kako se obiskujejo? Ni jih in le ni jih dobrih rok, ki bi osnovale nove ali podpirale enake kervavo potrebne naprave! -(Konec pride.) M|ilaje za slovensko mladino, ki ga je spisal g. Andrej Praprotnik, učenik v mestni glavni šoli ljubljanski, je ravnokar v d r u z e m pomnoženem natisu na svit-lo prišlo in velja 36 kr. Kaj pripravna je ta knjižica ne samo za šolsko mladino, ampak tudi za odraščene ljudi sploh. zdaj veliki politični zvonec. Ni še dolgo, kar so je o neki zarotbi na Meksikanskem govorilo, ktere namen je bil, cesarstso z cesarjem vred iztirati in ljudovlado zopet vpeljati, pa k sreči se je to pri dvoru poprej zvedelo in zarotniki so bili kaznovani; če je to res, kaže nam jasno, da poprejšnji predsednik ljudovlade, Juarez, ima še zmi-rej dovolj prijatlov v deželi in da so še vedno nekteri nezadavoljni, ki bi raji republiko, kakor cesarstvo, imeli. Ne dolgo potem se je zopet slišalo o nekem cesarskem razglasu od 2. oktobra, v kterem cesar Maks pravi, da je ljudovlada po prostej volji me ksikanskega ijudstva odpravljena in da se bode zanaprej vsak , kteri so z orožjem v roči najde in se za Juareza bori, brez usmiljenja k smrti obsojen in čez 24 ur umorjen. To bi zopet kazalo, da se Maksemilijanu ne bi bilo več treba bati za svoje cesarstvo in da že sploh njegova vlada na trdih nogah stoji. Cesar Maks je za svojega naslednika v vladi, ker mu lastnih otrok ni bilo, imenoval princa Iturbide, sina poprejšnjega cesarja meksikanskega, ki so ga pred štirimi leti ustrelili. Cosarevič je zdaj v viših šolah v Parizu. Znani erdeljski nadškof Haynald je bil te dni tukaj pri cesarju pri zaslišbi in se je potem v Rim podal, kjer bode zdaj redno stanoval kot nadbiškup kartagenski in par-tibus infidelium. Federalizem, kterega so posebno v najnovejšem času tukajšnji centralistični listi hudo napadah, se je zopet ojačil, kajti tudi Po-ljaci se kot federalisti spoznavajo. Znan je čitateljem „Sl.“ članek v poljskem „Czasu11, kteri proti dunajski „slovanski besedi-1 in proti panslavismu govori. Od veselja so poskakovali centralisti in so si že mislili, da imajo Poljake, če ne ravno na svoji strani, pa saj proti federalistom. Pa hudo so se spekli. Češki listi so začeli to reč bolj premišljati in hitro se je pokazalo, da se jo poljski „Czas11 o pomenu „Slovanske besede11 in federalizma zmotil. „Ozas11 namreč je mislil, daje podlaga federalizmu „nar o dno s t“ in da si češki in slovanski federalisti sploh hočejo nove dežele stvariti (kakor je bila, postavim misel nekterih Slovencev o Sloveniji) na čisto narodni podlagi; pa češki listi so mu naglo pokazali, da so Čehi to misel že davno pustili in da je njih podlaga le „historično pravo11 in najnovejša „Gaz. Naro-dowa“ nam o tem pravi, da je ta program čeških in slovenskih federalistov davno že tudi program Poljakov bil. „Ost-deutsche11, obedve „Presse“ in drugi tukajšnji časniki objemali so že Poljake in jih hvalili, da so proti federalističnim rogoviležem, pa — spekli so se spet. Dežele notranje-avstrijanske. □ V Celovcu. (Nova volitev. Sod-nijska obravnava.) Tudi na Koroškem bote dve novi volitvi, ker sta se odpovedala poslanstvu g. Jezernik in Dr. Rabelj. Perva do že 15. t. m., ali vse je tiho, — nihče se za volitev ne meni! Pravijo pa, da, ker je bil poprejšnji poslanec iz Terga, naj bo zdanji iz št. Vida. Zakaj pa ne? — Te dni je velika sodnijska obravnava z nekdanjim št. Pavelskim županom Moser-oin, okrajnim predstojnikom Haslinger-om iz Svinca (Eber-stein) in njunimi pomagači. Moser je bil svoje dni kaj veljaven mož, obnašal se je kakor kak jezičen dohtar ali notar, zraven pa je ljudi deri in goljufal, da jo groza slišati, — okrajni predstojnik p^ mu je vedno na roko bil. Več povemo prihodnjič. Iz Celja. — ? — (Kaj mislite, ali je pametno tirjati, da zna štajerski dež. poglavar slovenski, ali kaj? Bremen imajo pač Slovenci dosti, a kje so jim pravice!) 25. oktobra zvečer se je pripeljal naš deželni^pogla-var na svojem potovanju po slov. Štajerskem iz Konjic v Celje, od koder je 26. dopoldne odšel naprej na Laško (Tuffer). Ko je deželni poglavar gornjo Štajersko obiskoval, omenil jo nek domorodec iz slov. Stajerja v „Slovencu11 (br. 78), da je prav radoveden, kako se bo g. deželni poglavar z našimi slovenskimi župani pogovarjal, ker on slovenski, ti pa nemški ne umejo. Meni se celo dozdeva, da omenjenemu g. dopisniku ni po godu, da naš poglavar slovenskega ne ume in kakor da bi na tihem od njega to še zahteval. Ha, ha, to je vendar spet prenapeto, da, celo smešno, da bi poglavar kake dežele znati moral jezike narodov tamo prebivajočih! Vi, g. dopisnik, še naposled mislite, daje poglavar zavoljo naroda na svetu, a ne narod zarad poglavarja!? Kaj ne? Bogme! Vi se motite. Lenko da so kje pod solncern tako srečni ljudje, da zna zjili poglavar narodski jezik — a štajerski Slovenci to še niso bilidozdaj, pa še gotovo tudi ne bodo tako kmali. Kakor se povsod Slovencem očita, da so najmanj za dve stoletji zadej za drugimi narodi a posebno za Nemci, tako m o r aj o i v per-vem oziru biti. Pauper ubique jacct! Midva z gori omenjenim g. dopisnikom pa dobro veva, da, ko so na Dunaju volili poglavarja za štajersko vojvodino, še mislili niso nato, da v tej krouovini, ki je zapisana v svete bukve „nemškega bunda“, prebiva zraven Nemcev še kak drug narod I čemu tudi? Kedar se gre za narodske pravice, ignorirajo nas le radi, a kedar je treba silnih davkov plačevati, junaške mladenče pošiljati na boj i. t. d., tedaj so dobri tudi Slovenci! — Vendar dosti tega; ni čuda,da človek v tacili žalostnih slučajih le prerad zajde v mile tožbe, ker to je edino hladilo, kterega imamo. Mislimo pa, da se je g. deželni poglavar na svojem potovanju do sita prepričal tužnega stanja slov. Štajercev in ža trdno se nadjamo, da bode po moči skrbel, da se naš žalostni stan kaj poboljša. Bog hotel! Iz NiiviiikNi- doline. *) 6 novembra. — e — (Škof. razglas zastran pisave imen.) Razglasi, ljubi Slovenec, med slovenski narod veliko, če tudi ne celo dopolnjeno veselje duhovnov Lavantinske škofije. Mariborsko knezoškolijstvo hočč vendar enkrat (!) vsaj toliko vstreči pravičnim željam in tirjatvam, s kterimi srno že toliko let terkali na njegova vrata, da bode namreč duhovski šematizem svojo znotranjo napravo nekaj spremenil. Razposlalo je po vsaki de-kauiji polo z opombo, da naj vsak duhoven in mniški brat svoje imč nq tisto tako podpiše, kakor ga hoče tiskanega imeti v še-inatizmu. Je sicer prav, pa nepotrebno! Naj bi bilo brez tega popisovanja pustilo slovenska imena tiskati, kakor se slovensko ime piše! Mi mislimo, knezovladika le hoče s tem pomočkom spoznati, kteri mašnik je tistega slovenskega duha, kakor on. Pa je ni prav zadel, zakaj na pisavi imen z „gg in tsch“ se še ne da vse politiško mnenje spoznati, če bodo tudi nekteri plahi duhovi s strahu pred njim svoja imena celo nem-škutarsko ali . . . o pisali. Naš prihodnji šematizem bo tedaj jako zanimiv, in videli bomo, na ktero stran. To naravno pravico so nam gotovo večidel verli narodni mariborski stolni, korarji izprosili, za kar jim tukaj očitno hvalo izrekamo; potegujte se še le tudi za naprej za paše pravice, enkrat mora pravica na dan in tedaj je tudi zmaga naša popolna! Slava Vam! Iz ( ■'iionilja. D. A. v(Prav je bilo. Program po volji. Citavnica se rodi tukaj.) Nadjam se, da mi nihče ne bo zameril, če očitno povem, da je zadnji dopis (iz Črnomlja) v „Slovencu11 Črnomaljcem jako dopadel, tako da ga že na pamet znajo. Če bo šlo po sreči, bo tudi most kmalo popravljen. — Kar piše „Slo-venec“ o programu slovenskih federalistov, dopada se nam jako dobro je res vse hvale vredno. Le po tem potu naprej koračimo in zmaga mora naša biti! Nadjam se, da so tudi drugod teh misli. Le složno naprej, *) Prosimo večkrat kaj. Vredn. , — 347 — da. dobi slov. narod svoje pravice! — Metliška čitavnica dobro napreduje, kar je gotovo največa zasluga vrlih tamošnjih domoljubov. Slava jim! Tudi za črnomaljsko čitavnico so že pravila spisana, kar je gotovo vesela novica za vse Slovence. Mogoče je torej, da jo dobimo že v kratkem, ali nič gotovega za zdaj še ne moremo reči, ker se tudi tukaj ne manjka vsakojakih komati j in zadržekov. Vendar pa imamo upanje, vda se vsi s časom srečno odpravijo. — Črnomaljcem na čast in blagor! ■z Trsta. 6. nov. — I. G. V. (Kakšne so nove volitve? Dr. Kandler in Rabelj. Nekaj nasvetov v pretres. Ali gre ločiti okolico, ali ne?) Včeraj je bila tukaj volitva poslancev tržaške okolice za mestno svetovavstvo. Izvoljeni so: Lovre Godina, Lavrenčič, Žerjal, Daneu, Primožič in pa dohtar Kandler (!). Med njimi sta tedaj le dva od tistih, ki jih jo bil nekdo priporočil v „Novicah1* in tudi v „Slovencu11. Meni bi pa bilo prav všeč, ako bi se bili izvolili vsi, zlasti ker je bil priporočnik zagotavljal, da le v njihovi moči bi bila prihodnja sreča omenjene okolice (!). Sicer pa volitva ni prav slaba; ali vendar, kakor slišim, ljudje no pričakujejo kake krepke brambe pravic tukajšnjih Slovencev od dohtarja Kandlerj^ijse ga tedaj bojč. Pa morda se bo dokazalo, da — hudič ni tako črn, kakor ga po navadi vpo-dobljujejo. Na nekem kraju so hotli po vsej sili voliti gospuda giinnazijalnega učitelja Staudaherja (duhovnika, pa pravega Slovenca). Ta misel ni bila tako napčna, kakor nekteri trdijo; saj najvažniše reči so tudi za tukajšnje Slovence, kakor za drugo, lepč napravljene narodne šole; kdo neki jih pa podpira bolj, nego duhovniki slovenskega naroda? — Mene so tudi hotli izvoliti, prašaje me, kaj da mislim? „Jaz nisem za to, ker sem — uradnik!11 bil jim je moj odgovor. — Tistih pet Slovencev pa, ki so izvoljeni, naj vsak natanko prevdarja, kaj da je treba naši okolici, in naj se posvetuje marljivo s temi, ki vedč, kaj je treba, in ki tako lahko pomagajo z dobrim svetom. Med drugimi možmi, ki so prav sposobni s svojimi sveti tej okolici na bolje pomagati, nesreče, nadloge in sploh nospodobe kake si bodi baže ali vrste, od nje odvračati, je posebno poslanec dohtar Rabi (Rabe lj po našem). On mi je za trdno obljubil, da se bo na vso moč potezal za našo okolico, kadar koli mu bo priložnost in potreba. Jaz sem pa tudi popolnoma prepričan, da se bo, ker ga dobro poznam, čeravno je ponemčen Slovenec (iz Beljaka na Koroškem). — Kar se tiče velikih potreb te okolice, hočem tukaj nektere omeniti, da se prevdarjajo. Naj pomnijo dobro tisti, ki jih je izvolila okolica, da zagovarjajo njene pravice, in da se trudijo na vso moč za njeno zboljšanje: 1) da ima mestna gosposka (magistrat) v Trstu, kakor slišim, zdaj dovolj denarjev, da bi se zidala ena cerkev, ki je prav zelo potrebna za Ro col, ravno tako tudi ena narodna učilnica za ondašnje otroke, da ne ostanejo sirovi in nevedni: 2) da se otroci gornje in doljnje sv^ Marije Mandalene, gornje in doljnje (Jarbole, Škorkle, Kolonje in Kadina ali še prav nič ne učč in so tedaj popolnoma zanemarjeni, kar se tiče potrebnih naukov, ali pa hodijo, celč od dalječ, v italijanske šole, ki so bolj blizo mesta, in da potem odtod prihaja ta nadloga, da ne vedo prav niti slovenskga (to je, svojega maternega ali narodnega), niti italijanskega jezika, druzega pa tudi no (ako ljudje tistih krajev ne bi imeli priložnosti slišati kaj pravega slovenskega jezika v cerkvah, videli bi jih ne samo precej, kakor so .žet zdaj, ampak celo popolnoma poitalijančene in zraven — nevedne;) 3) da se zemljišča tukajšnjih kmetov od davnih in nepomnjenih časov neusmilijeno razdeljujejo ali na majhne koščeke razcepajo po smrti vsakega posestnika, tako, da se skrbno vprašamo, kaj da bo nazadnje s to razvado ? (zakaj bi se pač enkrat tej nesreči v okom ne prišlo in no posnemale drugo dežele v tej važni zadeli?); 4) da le tuji ljudjč, postavim, Furlanje, Istrijani, Benečani itd. nosijo sadje, purmane, race, kokoši, piščeta, jajca itd. v Trst na prodaj, in pa lepih denarcev domu, naši kmetje pa nič (zakaj si tudi oni ne pomagajo, kakor tujci? — naj se pretehta ta reč, in pa daje primeren svet, naj se predlagajo dobri pripomočki!); 5) da po letu primanjkuje v okolici večkrat potrebne vode, naj si bo za to ali uno rabo, in da je tedaj zelo treba dobrih in izdatnih vodnjakov, kolikor koli se jih potrebuje; 6) da je gospodarstvo naših kmetov večidel slabo in žalostno, čeravno imajo lepih priložnost si kaj pridobiti in prihraniti za najsilnejše potrebe, in da zlasti ravno 'tudi zato veliko ali preveč vžitnega davka plačujejo, ker brez potrebe takih reči preveč vživajo, ki so davku podvržene, in da zategadel vidimo z veliko žalostjo, da neki mestni gospodje (njihovi posojniki ali sploh upniki) po okolici svoje „flafute11 širijo, zidaje si lepe hiše tam, kjer so ti siromaki poprej gospodarili, in so po tem navadno najemniki teh gospodov (primeren poduk v šolah, zlasti v nedeljskih in prazničnih in primerne čitavnice, kakor jih je „Slovenec11 že davno nasvetoval, bi gotovo najbolj pripomogle v tej zadevi;) 7) naj bi se omenjeni poslanci krepko potezali za to, da se za okolico zdanji res visoki vžitni davki znižajo ali pa celo popolnoma odpravijo, kakor so kmetje sami že prosili pri cesarju. — Govorilo se je pred nekaj časom tukaj, da namerjajo ločiti okolico od mesta, in o nekih računih med njo in med mestno gosposko. Ali kaj si bodo s tim pomagali ? Nič! Naj raji prevdarjajo ti ljudjč, ki tako mislijo, kako naj bi se po drugi poti iskalo in našlo njeno blagostanje in zboljšanje! — Gosp Einspielerjevega „katekizma11 nismo še tukaj videli; kaj je neki to? Radi bi ga tukaj razprostirali, kolikor je le mogoče, pa ga nimamo! Žalostno zarčs! Dežele trojedine kraljevine. Iz Varaždina. J. B. (Dogovor v Zagrebu). Rodoljubi liberalni v Zagrebu so se po storjenih premembah pri našej dvor-skoj knncelariji precej sešli in sklenili: Nič neprijateljskega ne počenjati proti Madjar-jem, dokler se ne zapazi, da za res segajo v pravice trojedine kraljevine. S pametnim, mirnim in previdnim ravnanjem mislijo od oboli strani več pridobiti, kot s prenaglim hrupom. Bojimo se pa bolj skrivnih nepri-jateljev kot očitnih. Koloman Bedekovič in Peter Horvat odrinila sta tudi precej v Zagreb na ta dogovor. Govori se tudi, da bode v kratkem Kuševič ban, Dr. Šuhaj pa kancelar. Što Bog dade i sreča junaška! Pluje dežele. Zdanji upravitelj varšavske nadškofije, preč. g. Rzevuski, je odstavljen in odpeljan v pregnanstvo v mesto Astrahan, zato ker ni hotel ruskega komisarja gerške vere pri stolnem korarstvu kot poročnika katoliških zadev sprejeti. Kako da Rusi v neruskih pokrajinah postopajo in delajo, da bi se prej ko mogoče vse porusdo, kaže nam govor, ki ga je govoril litvanski poglavar Kaufman ondot-nim plemenitašem v mestu „Grodno.11 Rekel pa je: „Nočem vam minulosti spominjati. Vse ste več ali manj carju in ruskemu narodu dolžni. Zgubljeno je zgubljeno in se ne vrača rado. Da bi svoj veliki dolg izbrisali, poslali ste zaupnico do carja. Prav je, da ste ž njo pričeli; ali to še ni vse! Zdaj ni zadosti vdanost samo z jezikom izrekati; vi morate kazati tudi v djanju, da spoznate svoj dolg, za kterega jih zdaj veliko vaših ljudi zasluženo kazen terpi. Vi morate Rusi postati z dušo in telesom, od nog do glave, in ponašati se s tem imenom, ne pa izogibati se ga! To želi car sam, to tirja ruski narod in vlada ter se opira vse na zgodovinsko pravo. Jaz ne terpim nika-koršnega omahovanja. Nijedna druga narod- nost, razun ruske, nima tu veljave. Kdor drugače misli, ta nima v tej deržavi ni mesta ni kraja, — zanj je le prostor unkraj reke Buga!" To je pač razumljiva beseda, — ne mislimo pa, da bi si jo zlasti Poljaei namah kaj prida k sercu jemali. Rusi pa uaj bi vendar tudi kaj premišljali, da se narodnosti ne dajo tje v en dan sč sveta potrebiti! V Parizu še vedno kolera razsaja. Cesar in cesarica obiskujeta pridno bolnice, kar je za bolne in zdrave velika uteha.—Na Alžirskem so se spet Arabci spun tali. Kaj slabo je gospodarstvo ž njimi, ker požro in potrebujejo toliko denarja in vojaščine. Novo angleško ministerstvo bode najberže v dobrem prijatelstvu z vsemi, zlasti z Francosko, vladalo. Ne pričakujejo pa, da bi se dolgo ohraniti moglo. Le kratek čas se mu odmerja. John Bright-ova stranka kaj zelo na to tišči, da se predrugači volitni red, kar je Palmerston vedno odbijal in na prihodnje čase odlašal. Zdaj ko njega več ni, zahtevajo zmirej glasneje, da se mora v tej zadevi tako ali tako kai zgoditi. Seward, minister vnanjih zadev severo-amerikanske ljudovlade, je unikrat kaj zelo pomenljive besede, ki zadevajo zlasti Mek-siko, spregovoril. Povdarjal pa je posebno to, da je ljudovlada prava amerikanska vlada in da Amerika gre le Amerikancem. Te besede očitno cikajo na zdanjo meksikansko cesarstvo in na Napoleona, ki ga podpira. Verjetno je tedaj, kar se piše, da namreč Napoleon išče potov, kako bi najlože in s častjo svoje vojake od tod domu spravil. Kazne novice. * Po noči od 1. do 2. novembra prilomasti 6 zalupljcnih roparjev h kmetu Klobasi v Klokočovniku na Štajerskem, ter ga vstrelč v glavo, ženo njegovo pa v roko. Potem pa mu pokradejo nekaj blaga in 48 gld. v denarjih ter se nagloma po-zgubč v temno noč. — Od 2. do 3. nov. so bili tolovaji v neki drugi vasi ter so pokradli nekaj blaga in posteljne naprave. — Kaj bo? Ali ne bi bilo res že okoliščinam primerno, naglo sodbo oklicati in sploh bolje za varstvo po kmetih skerbeti ? * 28. oktobra je v neki kerčmi v Tre-bovljah več fantov ponočnjakov popivalo. Vinjeni pa se začnč med seboj kavsati in potem pretepati, kakor je že to tacih sirovih pa vinjenih ljudi gerda navada. Pri tej priložnosti je dobil nek Jan. Marolt iz Litije po glavi tako, da bo dosti imel, ali pa vse žive dni pomnil, če bo namreč še obvisel. — 29. okt. je pa navstal pri sv. Jeder ti tudi v taki derhali velik ravs in kavs, kjer je nek 60 let star mož tako na glavo staknil, da je kmalo potem umeri. — Tudi iz Gorenskega slišimo, da so „za borštom11 nekega fanta v trebuh zabodli. Kdaj kote že vendar dali slovo takej siro-vosti in malopridnosti?! * (V čeme bukve žnjim!) Nedavno je bil veliki lov v spodnji rožni dolini Navadno imajo lovci potem skupen obed. Tudi tukaj je bil, in sicer v gostilnici znanega g. Krasnika, po domače Košiča v svetni vasi, ki je vnet slovensk rodoljub. Gospodje lovci prihajajo zaporedoma v gostilnico, v kteri so bili na mizi med drugim tudi slovenski časniki. To vse je prav in priležno! Ali zdaj jo primaha v sobo tudi nek lovec, — imenujmo ga „divji lovec" ! — in zagle-davši na mizi slovenske časnike zarentači jo po nemški; „Beg mit die bindischen Zei-lungen, meinen Kameraden wir.l’s iibel da-von!u — Tu mi ostanemo in vprašamo, kdo je ta človek, možicelj ali „divji lovec", ki se kaj tacega reči prederzne? Zapišemo ga pa za zdaj samo v čeme bukve ter vprašamo, kdaj se je kteri, kakor pravite, sirov Slovenec tako zoper nemščino pregrešil ter tako zaničljivo o nemških časnikih govoril? To tedaj je nemška kultura?! Kaj, ali vam — 348 — slovenski kruh tudi tako smerdi, kakor slov. časniki? Hajdi z vami v Černe bukve! * (So I e i n u či t e 1 j i n a Koroškem). V šolskem letu 1864 je bilo na Koroškem v 25 šolskih okrajih in v 320 duhoviiijah ljudskih šol: glavna šola s spodnjo realko 1, glavna šola za dečke 1, za dekleta 2, farne šole za dečke 3, za oba spola 2, malih začetnih šol 267, šol za silo 297. Izmed teh šol je bilo slovenskih 26, slovensko-nemških 64, nemških pa 215. S temi šolami ste bile zvezane pripravšnici za učitelje 2, ženskih obertnijskih šol 7, obertnijski šoli za rokodelske učence 2, ponavljavnih (nedeljskih) šol 271, 8adjorejnih šol 52, čebelorejnih šol 9, sviforejnih šol 5. Vodili nauk in podu-čevali so: vodji 3, vodja in učitelj 1, katehetov 3 3, učitelja v realki 2, učiteljev v glavnih šolah 19, učiteljev v malih šolah 284, podučiteljev v glavnih šolah 9, podučite! jev v malih šolah 33, učenic 25, podu-čenic 13, obertnijskih učenic 12. Izmed teh je bilo svetnih duhovnikov 332, redovnih duhovhikov in nun 50, svetnih 332. Za vsakdanjo šolo ugodnih otrok je bilo 30.617. izmed teh jih je hodilo v spodnjo realko 25, v glavne šole 3170, v malo šole 21353. Za ponavljavno (nedeljsko) šolo ugodnih učencev je bilo 127(X), v šolo jih je hodilo 9000; učiteljskih pripravnikov je bilo 43; šolskih hiš je bilo 284, izmed kterih jdi je 221 v dobrem stanu. Od lanskega leta je 5 šol več, učiteljev pa 16. Primera pri za šolo ugodnih otrocih., in kolikor jih je v šolo hodilo, je 80: 100. (Po „Schulb".) * G. A. Jakič, lastnik tiskarskega zavoda in knjigarnice v Zagrebu, pozivlje na na-ročbo „zbirke od preko4.000 narodnih poslovicah, riečih i izrazah, protu-mačenib, kako jih narod sam shva-ča, razumijei uporablja." Nabral jih in spisal jih je pa verli ljudski pisatelj, g. Miha ali Mi jat Stojansvič. Izvedenci, ki so to delo pregledali, hvalijo ga na vso moč in pravijo, da je v vsakem oziru izverstno in edino te struke v hervaški knjižovnosti. Knjiga bode obsegala okoli 18 tiskanih pol po 16 strani velike osmerke. Naročnina ali predplača za 1 iztis znaša 1 gld. 50 kr. ki bode v lepih tiskahih platnicah vezan. Kdor nabere naročnikov za 10 iztisov, dobi enega za dar. V Celovcu prejema naročnino „Čitavnica," pa tudi vrednistvo „Slovenca". — Slovenci! ne zamudite tudi vi naročiti se na to zbirko narodnih pregovorov in izrazov, ki so kakor ogledalo narodnega mišljenja, čuvstva itd. * (Slovenci varujte se!) Ni dolgo, kar so v Kotmarivasi sred vasi bučel-njak okradli, in v farovžu na Žihpoljah ravno to storiti Kotli, — kar spet od več strani slišimo, da so tatove ali šelme odpo-dili. Na „cegelnici11 so eno noč na treh krajih poskušali v hišo priti in krasti, pa povsod so jih srečno oapodili. .Eden tistih potepuhov je črez nek zid ob cesti skočil, in pri tej priložnosti svojo listnico zgubil. Iz najdenih pisem se vidi da je vojščak na odpustu (Urlaubj. — Pri „Hauserju11 na kumbreškem mostu so tudi pred 10 — 12 dnevi po noči v hišo lomili, so tudi že močen križ iz okna izvili, kar jih hišna dekla čuti, krik zažene in jih srečno odpodi. Našli so se po tleh jermeni, s kterimi vole vežejo. Menda so tatovi namerjali juterno, ki se hišni nevesti napravlja, v nje zvezati in odnesti. Tudi unkraj Drave so menda tudi pri nekem mlinu okradli. Možje! bodite previdni, pazite na ptujce, spregledujte po noči sumljive hiše — da v škodo ne pridete. * Mogelniški dekan, preč. g. Vihala A., in za Lutomeriškega škofa na Češkem izvoljen. * Slavni slovenski skladatelj, g. Davorin Jenko, se je iz Pančeva v Beligrad preselil, kjer bode vodja tainošujemu pevskemu društvu. * G. Franc Krusič je izvoljen za kateheta na celjski viši gimnaziji. — Nadjamo se od tega vorlega gospoda tudi za slovenščino mnogo dobrega. Živio! * Kranjska dežela bo dala za 1866 leto 1218 vojaških novincev, ki se bodo nabirali iz mladenčev 1.1845, 1844,1843,1842, in 1841 rojenih. * O vseh svetih so bili na ljubljanskem pokopališču posebno lepo okinčani grobni spominki slavnih Slovencev Vodnika, Čopa, Riharja, itd. — Tudi na kranjskem pokopališču je bil spominek nervaka slov. pesništva, neumerlega dra. Fr. Prešerna, z zelenimi venci krasno očinčan in razsvitljen. Popoldne po cerkvenem opravilu so pa pred veliko množico ljudstva gg. čitavničini pevci prav ginljivo peli. To je lepo! * V Velikovcu je-tudi živina kaj po ceni. Ni čuda potem, da mesarji sekajo goveje meso po 13. kr. koštrunovo pa po 10 kr. * G. Lovro Toman je izvoljen za tajnika kupčijske in obqrtnijske zbornice v Ljubljani. * Kdor gre na Horvaško po vino, naj pazi, da ga v Zagrebu j udje v roke ne dobč in da mačka v Žaklju ne kupi, to je slabega vina za dobro ! DUNAJSKA BOKSA 8. novembra. Deržavni papir. Deuar. Blago. 5 % obligacija po 100 gld 60.1<* 60 20 6 „ nar. posojilo od 1 1804 69.25 69.40 5 „ metalike - 64 80 64.90 4 V,- • - - - 86 50 57. 4 „ - 50.50 60.76 3 - 38 - 38.60 1'/t„ - 32— 34— Srečke 1. 18:19 . 137.50 138-50 « « 1854 - 79.24 79 76 « u 1860 po 500 84 25 84.3 ■ u n 1860 „ 1«0 92. - 92 25 Dolžna pisma za odvezo zemljišč • (po 100 gld.) Denar. Blago, 5 7, doljno a vsi rij. - 83— 84— 5 n Češka - 85.- 88— 5 n moravska r 79— 81 — 5 u štajerska - 85.76 86 60 5 kranjska - 84 88. 5 u koroška - 84— 88 5 n primorska - 84— 88. 5 . bervaška in slavonska 71.50 72 60 5 n ogerska . 69 75 709 0 Srečke. Kreditne - - - po 100 gld 115.75 116. Donuvsko-parobrodske M M 76— 77. Teržaške - - - „ 109. - 10« 50 Budimske > po 40 gld. 21.50 22 50 Kneza Estarha/.y-a (( 40 „ 62— 66.- * Salma „ 40 „ 25.50 26.50 K Ralfy-a „ 40 ,, 2150 22.50 „ Clary-a „ 40 „ 21.50 22.51 Grofa Genois-a «40» 21.50 22 60 Kneza Wiudišgrael/.-a po 20 gld. - 16.- 17.— Grofa VValdsteiu-a „ 20 „ 16 17. „ Keglevič-a „ 10 „ 12— 12.60 Menjiee (na 3 mesece.) 6 7, Avgsb. 100 gld. j. n r. - 01.10 91.20 4'/, „ frankobr. 100 „ „ „ „ - «1.20 91.36 4 u Hamburg 100 (mark banko) - 81. - 81.10 3'/, « London 10 funt aferi. 108.50 108.60 4 „ Pariz 100 frankov 43.35 43.36 Denarji. Cesarski cekini - 5.24 5.25 Krone - - Napoieondorji (20 fraukov) 8.77 8.79 Suvrendorji ----- Ruski imperijali .... 9.02 9 04 Pruski Pridi ikdorji - — - — __ . Srebro (ažijo) - - - 107.75 108 25 Danajska borsa 10 570 metalike . . 65.60 5% nacij onal . 69.65 Bankine akcije . • . * 771 Kreditne „ • • • • 161 1860 derž. posoj . • . 86.45 London • . 108.20 Novi zlati . • • • * . 6.20 Srebro • . 107.60 novembra 1865. Izdatelj in odgovorni vrednih: J, E. Božič. — Natisnil Eerd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom R. B ert schinger-j a.