GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠT. 11. • 18. MARCA 1955 mi«...... • LETO XIV • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE S El RAZMIŠLJANJE OB NEKATERIH SLABIH POJAVIH Za po$(tncl$l odnos Komu naj to velja? Najprej tistim redkim posameznikom, ki ob vsaki priložnosti skušajo prikazati našo stvar-tost kot nekaj nemogočega, pač Za'lo, ker so ji nasprotni in si žele starih časov. Za njimi, na žalost ■jsti, ki kaj malo razmišljajo o današnjem dogajanju, ki nič ne berejo in se za nič ne zanimajo, razen za svoje ozke razmere. Teh z udu jih, ki jih ni malo, ne mo-re®° prištevati k nasprotnikom baše socialistične domovine. Prav ®®res ne. Ne pričakujemo od njih Povsem zrelega presojanja naših Razmer, saj je večina njih prišla v v°k dogajanj s podeželja in dokaj casa je potrebno, da spoznajo SveUe ideale napredka. Vendar morem reči, da en del teh živi le preveč »tja v en dam«, kakor temu Pravimo, Prepričan sem, da bi se tudi ta del lahko potrudil dojeti balo stvarnost, tehtno presoditi [vx>jo misel, preden izreče besedo * raznim perečim vprašanjem. Ne Pride jim na misel, da bi stvari Primerjali s časi pred vojno. Tega mti ne storijo tisti, ki so trdote >sWih dobrih časov« občutili na ®vojiih ramenih. In če se že kdo je. da ne moremo iti tako daleč, I Ijev in 160 diplomiranih profesor-1 velike objekte, na tihem uživajo, da omejimo osebno svobodo im j jev tudi po več let brez zaposlit- j če je letina slaba. O vseh teža-p rep reči mo vsako^ spremembo j ve. Če so jih zaposlili, so bili' vah pa bodo znali govoriti tako, službenega mesta. Toda nekateri plačami iz bednostnega fonda! želijo to stvar »napihovati«. O | Toda nekateri bi radii danes »begu« govorijo skoraj v vseh : stvar prikazali prav narobe! »Kaj industrijskih panogah: strokov-j tisto! To je bi.lo nekoč, danes po- nj aki bežijo iz kovinske industri-, glejte ...« je, bežijo ali pa bodo bežali celo Zlobno je stvari prikazovati, iz rudarstva; delovne sile ni dobiti in vsaka stroka to po svoje prikazuje. Znanstvenim ustanovam očitajo eni, da zadržujejo strokovnjake, znanstvene ustanove pa zopet trdijo, da jih strokovnja- kot da ni Bilo nobenega napredka. Poveš takemu, da imamo v kot da bo vse skupaj vzel vrag. Treba je pač samo podtakniti, naprej bo že šlo... Da. Pošten je treba biti, pošten do uspehov in napredka! Ne tako, da pozabljamo, da sp pred vojno naši rudarji delali tudi le po tri dni na teden. Ni tako nepo- LRS 200.000 zaposlenih več kot j membno, da smo na primer v Slo-pred vojno, pa ti zamahne z roko: veni ji glede električne energije »To ni važno.« Pri socialnem za- že tako napredovali, da smo sko- varo vanju »smo šli predaleč«, ki zapuščajo in »bežijo« v opera- pravi, toda med tistimi, seveda, ne tivo. Potem »bežijo« iz prometne služba Da, zaires se lahko vprašamo, kaim vse to »beži«?! Da, s tem »be Žan jem« vse preveč pretiravajo. Čeprav je treba povedati, da je to le napredek,-če imajo ljudje zaposlitev in je še po- bi hotel biti, ki naj ne bi imel po- raj dosegli srednjeevropsko povprečje. Omenimo mimogrede še to, da je bilo leta 1939 v Jugosla- kojnine. Ne. To naj bi veljalo za vi ji 153.113, v letu 1953 pa 417.799 druge. Za sebe pa bo istočasno rc- radijskih naročnikov, in da je še kel, da je »krivica«, da ni zlezel enkrat več k i noobisko val cev kaše za razred višje. Potem »stalne kor pred vojno. In tega je še spremembe« so seveda izraz slabosti in nesposobnosti, skratka vpraševanje po delavcih in usluž- vse je treba obrniti tako, da vsa- bcncih, posebno po dobrih in sposobnih, Toda nekateri želijo stvar prikazati povsem drugače: »saj to ne vodi nikamor, saj ni več za vzdržati. . « To smo pa popolnoma pozabili, da je celo Cvetko-v predaprilski skupščini de- ko stvar prikažeš na takšen na- mnogo! Demagosko prikazovati slabosti, govoriti o vsem tako, kot da ni nobenega uspeha pa je ne samo beno ureditev. Morda bo kdo rekel, da ni vredno govoriti o takih posamez-, nik.iih, ker nič ne predstavljajo, vič v predaprilski skupščini de-1 Ne, ni res! Ne smemo in ne s . .----------- — -- — —.---------ja!, da je bilo leta 1937 prijavlja- bomo trpeli namernega in zlobne- Pomiinja grenke preteklosti, ko nih 491.000 brezposelnih, na kar. ga prikazovanja stvari. Govori-zaman iskali zaslužek, in če je dodal: »Rednike iz pasivnih j čijo o šestih tisočakih, o izplača-1110 ga dobili, smo zanj trepetali, ■ banovina baea na radii u pijacu ■ nih viških pa spretno molčijo. Če poveš, da so na primer samo v čin, da pade madež na našo druž- zlobno, neumno, nepošteno, je 1 i- * r,/\TT-nn TJ H „ T- o ZV n.OT\.T*Oi«TII,l 1 nvi3.n sovražno. Prav so napravili pred (Nadaljevanje na 2. strani). V torek, 15. t. m. je bila slavnostna seja predsedstev Zveze »Svobode« in Ljudske prosvete v počastitev 50. obletnice ustanovitve napredne delavske izobraževalne organizacije: tržaškega Ljudskega odra (16. 111. 1905). Tov. Ivan Regent, pobudnik in soustanovitelj te prve pomembne delavske izobraževalne organizacije, je ob tej priliki govoril o nujnosti vsestranskega prosvetljevanja delavcev, proizvajalcev in upravljalcev. Republiška sindikalna konferenca Po sklepu in določilih XIX. plenuma Centralnega sveta ?veze sindikatov Jugoslavije sklicuje Republiški svet Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo republiško sindikalno konferenco. Konferenca bo 3. aprila 1955 v Domu sindikatov v Ljubljani s pričetkom ob 9. uri dopoldne. Honferenci bo predložen naslednji dnevni red: X. Poročilo o delu sindikatov in razprava. 2. Volitve delegatov za III. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. (Iz pisarne Republiškega sveta ZSS) proti Bil tiku pet m n lij etra ■ # • y • • xz • « dinarjev zn otroške dodatke v Slo-IpredpOgOj ZB pl S Vlili O IiagiD jeVBSlj © PO UCIHKU ; tega danes spominja, kakor da I nestašica hrane«. In še nekaj za bilo že pred stotimi leti. I tisti majhen del inteligence, ki Kaj hočem pravzaprav reči? k fo namreč, da prav v teh dneh, Celju lani izplačali iz viškov 144 j milijonov dinarjev, bo demagog takoj pristavil, da je to malenkost | proti draginji in tudi pet milijard dinarjev za otroške dodatke v Sloveniji ni omembe vredno. Rekli j pa bodo: »Zaradi takih plač ljudje kradejo«, čeprav je dokazano, da kradejo prav tisti, ki nimajo nizkih prejemkov. Zdi se mi, da so taki krnitikastri po svoji miselnosti podobni nedavno obsojenemu kriminalcu v Mariboru, ki je dejal: »Z vseh strani goljufamo to državo, pa je še ni konec.« Da zapravimo letno že nad 100 milijard dinarjev za alkohol, to je seveda zopet povezano »s težkimi časi«. RAZGOVOR O PLAČNEM SISTEMU S PREDSEDNIKI IN TAJNIKI REPUBLIŠKIH ODBOROV STROKOVNIH SINDIKATOV ALNE NORME Sodelavec našega lista je zopet obiskal predsednike in tajnike Zavrču, Mengšu, Črncih, Pekrah, strokovnih sindikatov. Prosil jih je za razgovor. Zanimalo ga je pred- p,y«tranl.-ii id d kier se že lani vsem. kako je v podjetjih z normiranjem in kako z izdelavo pravilni- rrestranKU lita., Kjer SO /.e latu kov o normah. Nagrajevanje po delovnem učinku bo lahko namreč j nagrajevali dela V OC OO UCrnkU, SO mogoče le tedaj dosledno uveljaviti, če bodo v podjetjih merili delo po | dosegli dobre gospodarske uspehe učinku z merili dela, to je realno določenimi normami in akordi. Po- , ;n c; nrir|«>bili rloločene izl-ušnfo. glejmo, kaj so povedali predsedniki in tajniki. razpravljamo o plačnem si- kda.j pa kdaj tudi tako govoriči, RAZGOVOR S FRANCETOM MARTINCEM, TAJNIKOM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KMETIJSKIH DELAVCEV SLOVENIJE Kaj lahko poveste našim skrbi, nege iin zainteresiranosti ti- Da, take in jim n podobne ljudi od osvoboditve. bralcem o nagrajevanju po učinku dela v kmetijstvu? Kjerkoli so doslej nagrajevali da je po brošuri »Naše šolstvo in , poznamo že vse _ .jmuv v brezposelni učitelji in profesorski Smehljali so se, ko so pridne roke delavce po učinku dela, so uspeli. e.eoi'tt» slišimo čudna »modrova- | kandidati«, ki je izšla 1938. leta,! delaile v času obnove. Zamahnili Uspehi v živinoreji na Kočevskem Por*’ ^ kažejo na vse prej kot na bilo samo po Sloveniji 522 učite- so z roko, ko smo začeli graditi so vsekakor plod precej večje U sfon odnos do našega vsesploš- - Sa razvoja; taka modrovanja je---------------------------------------------------------------------------------------------------- gg1' tudi iz vrst enega dela inteli-Uce, kar naj nevzpodbudno vph-„ Da tisti del, ki s svojo misel-s„l^io živi ozko zase in vidi le krj^’ vse drugo pa mu je deseta y Mislim tudi na tiste, ki pri tem »modro molče«, se sku-luH° naPravtti pametne ali pa kj * ue. Najverjetneje molče, da 5^ ^ komu ne zamerili. Med temi ko v' taki, od katerih bi priča in si pridobili določene izkušnje, ki jih bodo lahko s pridom uporabili v letošnjem letu pri sestavljanju tarifnih pravilnikov in pravilnikov o normah. Kako pa poteka to opravilo letos o kolektivih? Izdelava tarifnih pravilnikov in pravilnikov o normah je tudi t0?ali jasnih in odločnih besedi, jijja uiti to, da so celo komunisti, ja. Ue spravlja v zadrego: ostalo) cVPnizno m<>dri na’Prcj ™,-tud e' .68 Je> °a so med njimi v0 J ta'ki, ki bi rekli pošteno, pra-n, u^edo, pa jim manjka tvarine, Ved i jtm razgledanosti in ne v0l,ykako raztolmačiti ali odgo-strp v obrambo naprednih JUtjenj in doseženih uspehov! eyed'a je najbolj enostavno t, °ričiti o šestih tisočakih, hkra-tr.i-a Ua ves glas z vsem glasom se da je škod a študirati, ker pUanje nič ne upošteva. U|f>r f|tem: »Stanovanje bi vendar sa: . imeti vsakdo na razpolago, To za T,,J skrbel še kapitalist.« rnf) t*; Pov*dal nekdo, ki mu je jel) 1° bili znano (im to mu tudi v$pL i gradimo, kolikor se le da, Prot i ,or Pa toliko kot še nikoli v Prie Iost’’ Vsakdo se lahko pre-hr: U’ da n,n pr. za gradbena dela hit; au}kujejo delavci. Ni jih doli f, Uiti v Prekmurju, ne v Liki, Hajj . Uekdamjih pasivnih pokraji-hod;-n Paša gradbena podjetja jih iskat celo v Prištino. >\jl jUgi spet brez sramu pove: h» _plne v izven mestnih krajih Je ;rem0 poslati v višje šole.« ° rus? Seveda, za tistega, ki Pra vfu ne ve ali noče vedeti, tud; *e du' smo lahko čitali in je zjami se lahko prepričamo, da je v S*e mladine vedno več. saj 0no .Osemletkah 443.719 učencev, 1)i|f> uto pred vojno pa jih je b[| -amo 16~.848. Pred vojo je ljubi;1 učiteljišč, sedaj 59 in na sluša; univerzi je nad 4000 ln't ' vp« ko* Pred vojno. J'ik0 tn »betr«, o katerem se to-citn riftVw' Pet »plimo, da bi bilo nunj fluktuacije. Toda jasno Letošnji prvi spomladanski dan bo hudo podoben zimskim dnem, saj debela snežna odeja prav sedaj pokriva polja in livade. Toda cvetovi teloha in pomladanskega žafrana s sončnih reber nam oznanjajo pomlad stih delavcev, ki so jih plačevali od kilograma prirastka goveje živine, litra namolženega mleka itd, skratka od učinka dela. Tudi! na kmetijstvih in gozdnih gospo-na nekaterih drugih posestvih, i darstvih v polnem teku. Vendar kot Rakičanu, Beltincih, Radgoni, | se pri določevanju norm in sestavljanju pravilnikov o normah v kmetijstvu srečujemo s posebnimi problemi, ki jih v drugih gospodarskih panogah ne poznajo. Proizvodni uspehi gospodarstev, učinek dela itd. so namreč odvisni od vremenskih razmer. Vreme pogostokrat močno vpliva na boljšo ali slabšo letino. Če pravimo, da norme niso neka ustaljena stvar, temveč jih je treba prilagajati procesu proizvodnje, velja ta trditev še tembolj za kmetijstvo, prav iz naštetih razlogov. V kmetijstvu je normiranje težavnejše kot drugod, ker ni mogoče določiti, izvzemši v živinoreji, v nobeni drugi panogi nekih trajnejših norm. Vpliv vremena sili poljedelske ali vrtnarske gospodarstvenike, da celo večkrat n.a teden menjujejo norme. Če je vreme lepo in zemlja suha. se lahko naredi veliko več, kot če je ponoči deževalo in so pogoji dela slabši. V kmetijstvu tudi doseganje norm ni vedno odvisno od delavcev. Delavec, ki skrbi za živino in je plačan od litra mleka, mi vedno kriv, če ni dosežena predpisana mlečnost krav, kajti na mlečnost vpliva n. pr. kakovost krmil. Seveda pa je na kmetijskih posestvih tudi nekaj takšnih del, ki jih ni mogoče normirati, na primer miki ra nje, proizvodnja semen itd. Kako naj bi torej po mišljenju članov Republiškega odbora sindikata prilagodili sistem normiranja značaju dela v kmetijstvu? V kolektivih mislijo, da bi morali zaradi naštetih objektivnih razlogov določati le povprečne norme. Istočasno bi morali dopustiti, da bi tako določene norme zviševati ali zniževali za nekaj odstotkov, glede na pogoje dela. O zvišanju ali znižanju norm naj bi za vsak posamezni primer sproti odločal' strokovni kader posestev. Člani republiškega odbora podpirajo ta predlog, ker bo med drugim teko mogoče upoštevati posebnosti kmetijske proizvodnje pri nagrajevanju po učinku dela. (Nadaljevanje na 4. strani) Z OBČNEGA ZBORA KRAJEVNEGA ODBORA SINDIKATA ŽELEZNIČARJEV V LJUBLJANI Glavna naloga UTRDITEV DELAVSKIH SVETOV SINDIKALNI SVET V ČRNI JE ZASEDAL SINDIKALNI DOM BODO ZGRADILI Krajevni odbor sindikata železničarjev v Ljubljani združuje 16 sindikalnih podružnic, v katerih je včlanjenih nad 5000 železničarjev. Prihodnje mesece bo poteklo leto dini, ko se je izpolnila želja železničarjev, da sami odločajo in vodijo železnice. Organi delavskega upravljanja so v tej dobi reševali vrsto vprašanj. Delavski sveti so se v namenskih podjetjih že dodobra uveljavili, kar je razumljivo, saj so zelo podobna ostalim gospodarskim podjetjem. Malce drugače je v enotah Železniškega transportnega podjetju, kjer je delavsko upravljanje zamet anejše, posvečajo novemu plačilnemu sistemu in sestavi največ pozornosti tarifnih pravilnikov. Zaradi slabega pojasnjevanja sindikalnih podružnic svojemu članstvu o nalogah dela delavskih svetov je ponekod še čutiti nezaupanje v delavsko upravljanje. K temu prispeva tudi prepogosto menjavanje predpisov od strani generalne direkcije. Tako doslej še vedno ni rešeno vprašanje napredovanja osebja v nazive. Železničarji ugotavljajo, da se generalna direkcije vse preveč vmešava v samoupravljanje in premalo upošteva razne predloge, ki na mestu in le škoduje razvoju samoup ra vi jan ja. Sindikalne podružnice so se zlasti zavzemale za politično in strokovno vzgojo svojih članov treba uwsti 208 urni delavnik na tečaje. Med pr<.,HuwIin.v nn v.,, t.phn Na nedavnem prvem plenarnem zasedanju Krajevnega sindikalnega sveta v Črni na Koroškem so se odločili, da bodo letos zgradili v Črni prepotrebni Tudi o nadurah je bilo go- ;sindikalni dom. S pripravljalnimi vora. Centralni odbor siudiklta ! 5^ želez n isk ih dola vce v zagovarja sta- j delavk Sešla. Sin- hsce, da je treba v doglednem dikalni 8V|t to letes Mstavil vse času nadure odpraviti ter da je Organizirale so razne iceaje meu mesec Predhodno pa bo treba za-c rugim so lam pripravile bo pre- . toviti ta;ke pIaiče da bodo železih™’ ki_ Jih je obiskalo nad; ^ od nadurnega ;000 poslušalcev dva seminarja dela_ JCj0voriIi so še o delovni dobi za ekonomsko izobraževanje m 14. . u kojltvaih ter 0 drugih pro-strokovmh seminarjev Krajevni blcmi^ Vsekakor so sindikalne odbor m sindikalne podružnice pa so pomagale tudi železniškim kulturnim iin športnim društvom. Mnogo so železničarji razpravljali o higienski zaščiti pri delu. Lani so samo v Ljubljani porabili za higiensko zaščitne naprave skoraj dva in pol milijona dinarjev, kar pa še vedno ni dovolj. Lani je bilo na področju Ljubljane 1230 nesreč pri delu, od teh celo 10 smrtnih. Vzroki za tolikšno število nesreč so različni, največ pa so nastali zaradi neurejenih stanovanjskih raizmer, v katerih žive ljubljanski železničarju Tako prihaja v službo nad 2000 ljudi več kot 5 km daleč, 1400 zaposlenih se vozi v službo z vlaki in avtobusi. Skoraj polovica zaposlenih železničarjev stanuje v neprimernih stanovanjih, 10% zaposlenih od teh v prostorih, ki podružnice železničarjev Ljubi jan- j Predsedniške posle je prevzel skega vozlišča v minulem letu j dolgoletni sindikalni odbornik bile delovne in so pomagale pri Ludvik Sisernik, tajniške pa_to-odstramjevanju vrste težav. I variš Germadnik. -šič- rnoči, da bo dom čimprej dograjen. Razen tega so se še domenili za obširen načrt dela, za večjo povezanost med podružnicami, za Takšno razpoloženje pa ustvar-vzgojo delavcev in večje uvel j a v- ja ugodno vzdušje za razne snu-1 jan j e delavskega upravljanja. I bače, ki prihajajo vse pogosteje v ustanove. Le ti so polni obljub NEKATERIM USLUŽBENCEM V PREMISLEK USLUŽBENCI, KOMUNE IN SNUBAČI Nedavno tega je bil občni zbor za malo dela mu obljubljajo ve-sindiikata uslužbencev državnih' liko plačilo, ustanov v Postojni. Delo, ki ga je opravila sindikalna podružnica lani, je bilo brez dvoma koristno in plodno. Med člani pa je opaziti zadnje čase nekakšen nemir. Gre za ustanavljanje komun, ob čemer bo treba nekatere uslužbence tudi premestiti. Od kar razpravljamo pri nas o komunah in o novi teritorialni razdelitvi, je prevzela nekatere člane naše podružnice »grozna« skrb, kaj bo z njimi. in v rožnatih barvah slikajo bo doči položaj posameznika v podjetju, kamor ga vabijo. Skratka, PO STATISTIČNEM POPISU V SINDIKALNIH ORGANIZACIJAH ALI SO PODATKI TOČNI Komisije so si različno razlagale nekatere zahteve in različno izpolnjevale obrazce, ker niso izšla podrobna navodila za izpolnjevanje V minulem mesecu so sindikalne organizacije opravile statistični popis po obrazcih, k,i jih je izdal Republiški svet Sindikatov za Slovenijo. Popisne komisije so naletele na težave, si jih najbrž ni nihče predvidel. Manjkala so namreč podrobna KAKO JIM GRE v prostorih, ki ne ustrojih pošiljajo železniška transport- j zajo niti najosnovnejšim stano-na podjetja. Železničarji menijo, vanjskim zahtevam. Lani so in veda vmešavanje generalne direkcije ' stirali v tri stanovanjske hiše 40 AianjJiam so. namreč pouTouua v čisto samoupravna vprašanja ni i milijonov dinarjev. navodila ra izpolnjevanje obraz- ^ 1 J J J cev, da bi lahko vse organizacije enotno opravile to delo. Zato so si popisne komisije stvari različno razlagale in lahko je, da so tudi vpisovale različne podatke v obrazce. Poglejmo samo nekaj takih nejasnosti. Na obrazec št. 1 je bilo treba vpisati skupno število vseh zaposlenih iin ločeno podatke za moške in ženske. V obrazcu št. 2 »Istri« pa na veliko zalogo ne i pa je bilo treba elane porazdeliti smejo še misliti, kajti toliko de-; po višini zaslužka in strokovni narja vendarle nimajo. Nekatera. strukturi. V tovarni usnja »Ko-podjetja izvažajo celo lesne od-' n us« v Slovenskih Konjicah je padke, ki jih v tem podjetju tako : decembra 22 delavcev bolovalo. potrebujejo. ! Ker so prejemali hranarino od Take so torej skrbi delovnega socialnega zavarovanja, niso bili kolektiva »Istra«. Letos bo trda vpisani v tovarniški plačilni listi predla. I (podobnih primerov je bilo več Na trdnih nogah »O, lani smo kar dobro odrezali,« mi je pripovedoval direktor koprskega podjetja »Istra«, ko sem oni dan kolovratil po »Koprščini«. »Dva in pol milijona dobička! To je za nas, ko nas je komaj osemdeset, kar dosti.« In odločili so se, da bodo podjetje razširili ter modernizirali. Šment, skoraj bi pozabil. Izdelujejo krtače, čopiče, metle in metlice, ščetke vseh mogočih oblik, da sam ne veš, za kaj bi takale reč služila. Zdaj lahko povem še, da so letos dobili 22 milijonov dinarjev kredita iz okrajnega investicijskega sklada. Kupili so stroje v tujini, ki morajo vsak čas priti. Preselili so se tudi že v sicer staro stavbo. Pravijo, da jim kar zadostuje. Sicer moraš že prej vedeti, kje je to, kajti napisno tablo boš zaman iskal. Sam sem dvakrat premeril cesto od začetka do kraja in sem le po ropotu strojev bolj uganil kot vedel, kje naj bi bili. Vendar jih nekaj močno tišči in beli glave. Surovine in Ko-teks! Le-temu se splača bolj izvažati kot založiti domače podjetje s surovinami. Vmes je izvozni koeficient, ki Koteksu boljše kaže. Vprašajmo se, kaj je pametnejše: izvažati ščetine in uvažati čopiče, ali čopiče doma napraviti in jih morda še izvažati. Odgovor menda res ne bo težak. Kot kaže, pa le ni tako. Morda si bo kdo dejal: »Dobro, če Ko- teks kupuje ščetine, zakaj bi jih še to podjetje ne?« Hm, Koteks ima velike kredite in lahko pokupi večje količine ščetin. V ru- tudii' v drugih podjetjih). V bri,ko do 6000 dim zaslužka so ponekod vpisovali tudi vajence. Komisija prj KSS je menila, da nekvalificirane delavce. Podobno kot zgoraj manjka tudi tu še podrobnejša razčlenitev. Komisije pri podružnicah so trdile, da je treba skupno število mladincev nato še porazdeliti med moške in ženske. Komisija pri _ „ i KSS pa je to trditev zavrnila in to ni prav, saj br se s tem šte- i naročila komisijam pri podrnr vilo delavcev, ^ ki zaslužijo 6000 nicah, da je treba mladino pose-din močno zvišalo in ne bi od- hej vpisovati, vse tri rubrike govairjalo resničnemu stanju v skupaj pa morajo pokazati šte-podjertjih. Zato bi' morali obrazci vilo vseh zaposlenih, vsebovati še eno vprašanje, in i . , sicer: koliko je vajencev z naj-1 Zaradi teh nejasnosti morda nižjo in najvišjo plačo. podatki ne bodo povsem točni. Podobne nejasnosti so se po- Ka,.laf >0 trueba zopet izpolnjevati javile tudi pri strokovni struk- podobne obrazce bi bilo prav, turi zaposlenih. Ponekod so trdi-,ce bl tzs,a tKxlrobr Ob vsem tem se mi vzbuja še neka druga misel. Res je, da je izbira dela svobodna in da si delo lahko vsak sam prebere. Mnogo ljudi ima določeno strokovno kvalifikacijo in v svoji stroki že precej prakse. Sedaj, ko so se zaradi družbenih potreb premeščeni drugam, se nenadoma odpovedo svoji stroki, samo, da bi ostali v tistem kraju, kjer že sedaj službujejo. Pri tem je vsekakor lažje razumeti tiste uslužbence, ki imajo številno družino. Ne vidim pa tehtnih razlogov za samske uslužbence. Komune bodo vsekakor potrebovale dobre in sposobne uslužbence, ki naj bi imeli vsaj nekaj izkušenj v svojem delu. In če sedaj razmišljam o teh, ki jih premamijo obljube, se vprašam, kakšna je njihova socialistična zavest, ker s tem zavirajo ustanavljanje komun. Zlasti mladi uslužbenci bi morali v tem pogledu pokazati več zavesti, kaj so pred nedavnim končali šolanje, ki jim ga je omogočila naša družbena ureditev. Sedaj pa se s svojo kvalifikacijo ponašajo, češ, »jaz ne grem na komuno, se bom rajši kjer drugje zaposlil, saj imam šole«. Ne mislim tega posploševati, vendar bi morali predvsem starejši člani sindikata vplivati na te mlade ljudi in jim konec koncev tudi povedati, da smo si morali vsi nekaj pritrgati, da so se izšolali. Ivan Skerbec turi zaposleni n. roncKoa so trat- i li, da je treba va jence vnesti med | trna navodila. Vinko Langerholc DROBNE IZ ORGANIZACIJ SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KOMUNALCEV Slabosti občnih zborov Na Zadnji seji Republiškega odbora sindikata komunalcev LR Slovenije so se odborniki, razen tega, da so določili svoje stališče glede normiranja, akordira-nja del ih načina premiranja v komunalnem gospodarstvu, pomenili še o občnih zborih podružnic. Letošnji občni zbori so bili še Preteklo sredo je polagalo vod- | sla. Zato so se temeljito pomenili, stvo krajevnega odbora sindikata! Ugotovili so, da so se odborniki; kar dobro pripravljeni. To doka komunalcev v Celju obračun svo- ' premalo zanimali za splošno j zuje zlasti nadpovprečna udelež-jega dela v lanskem letu. | ter strokovno vzgojo članstva in j ba članstva. Vendar je le nekaj Lani je bilo v Celju veliko da se dostikrat niso povsem po- slabih stvari, na katere je treba važnih dogodkov. Tu je bil kon- stavili, kadar se je komu izmed I posebej opozoriti. Zlasti je bila greš »Svobod« in proslava na članov dogodila krivica. Tudi so I slaba stran letošnjih poročil na Ostrožnem, kar vse je povzročilo precejšnjo razgibanost v podružnicah in so bili komunalni delavci za svoje delo ob teh dogodkih posebej pohvaljeni. Občni zbor si je zastavil vprašanje, kaj naj bi storili, da ne bi bila prizadevnost podružnic letos manjša in da bi celo pora- premalo pomagali organom delavskega upravljanja, kar pa upajo, da bodo letos popravili. Pri kraju naj še omenim, da imajo za dobro delo celjskih komunalcev veliko zaslugo odborniki okrajnega sindikalnega sveta, ki so komunalcem neposredno pomagali. S. L. občnih zborih, da so vse preveč govorili o naših zunanjepolitičnih uspehih, manj pa o našem na- PREKLIC SINDIKALNE KNJIŽICE Sindikalno knjižico št. 23386 je izgubil in jo proglaša za neveljavno Mar-getič Rudi, ročni stavec v Celjski tiskarni, Celje. predku v gospodarstvu in o zadevah, ki tarejo delovni kolektiv. Morda je tudi to razlog, da se delavci niso oglašali k besedL Celo člani delavskih organov upravljanja niso posegali v razpravo. Bolje kot druga leta je bilo kandidiranje in seveda tudi izbor novih odbornikov. Predsedstvo je še ugotovilo, da poznajo odborniki sorazmeroma precej slabo nalogo sindikatov in da se večkrat ne znajdejo. Opaziti je, da odborniki močno zaostajajo za splošnim razvojem pri nas, premalo proučujejo probleme in potem seveda tudi sindikalno delo trpi. Predsedstvo je sklenilo, naj bi bili občni zbori krajevnih odborov v prvih desetih dneh marca in da bo občni zbor Republiškega odbor 27. marca. Slavko 200.000 DINARJEV je namenil OSS Ljubljana v letošnjem proračunu za podporo članstvu ob dopustu. Ta denar bodo razdelili zlasti tistim sindikalnim odbornikom-volonterjem, ki gmotno šibko stoje, so pa agilni - sindikalni delavci. — O tem bo sklepal seveda še občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta. ZA GRADNJO KULTURNEGA DOMA V MOSTAH je dalo Predsedstvo OSS Ljubljana milijon dinarjev, to je ves denar iz sklada za graditev centralnega kulturnega doma v Ljubljani. Predsedstvo bo poskrbelo, da bo ta denar res porabljen za gradnjo, ne pa za kaj drugega. V PODJETJU AGROSERVIS ŠEMPETER v Savinjski dolini so že uvedli malice. Sprva so začeli s >šunkari< 0-mi«, sedaj pa nudijo delavcem golaž po 25 dinarjev. »Agroservis« je vabil še druge delovne kolektive, da lahko pri njih dobe brano, vendar se doslej še ni nihče odzval. Tako j® povedal delegat podružnice »Agro-servisac na občnem zboru KSS Žalec. DELOVNI KOLEKTIV PROTI SKLEPU DELAVSKEGA SVETA. Delavski svet Tovarne kovanega orodja v Zrečah je odobril podporo bivšemu direktorju, ki je zagrešil kaznivo dejanje in bil zavoljo tega razrešen direktorskih poslov. Delovni kolekti« pa je bil proti temu in dosegel, da so sklep delavskega sveta razvelja^ vili. Prav tako so razveljavili tudi sklep delavskega sveta, da se nekaterim članom kolektiva odobri vec dopusta. POGOVORILI SO SE Podružnica gradbenih delavcev »Ograd« v Ljubljani je imela že v decembru svoj občni zbor. Med ostalim so sklenili, da bodo bolj pazili pri sprejemanju novih delavcev. V kolektiv bodo sprejeli le dobre delavce, take, ki se bodo navezali na kolektiv. Z delavci, ki so večkrat menjavali delovna mesta in iskali samo osebne koristi, imajo kaj slabe izkušnje. f. m. Za poštenejši odnos Nadaljevanje s 1. strani nedavnim v Vevčah, ko so od takega demagoga zahtevali izkaznico člana Zveze komunistov in ga postavili pred vrata! Daleč smo od tega, da se ne bi zavedali pomena današnjih težav in nalog, toda reševati jih je treba drugače. Za to je potreben pošten in pravilen odnos do skupnih naporov. Treba je razumeti razvojne možnosti in treba je tudi vedeti, da smo šele v 1955. letu. Treba je stvari obravnavati z ustvarjalno voljo, konstruktivno! Mnogo koristneje je govoriti in razpravljati, kako dvigniti proizvodnost, o večji strokovnosti, o tem, kako varčevati in umno gospodariti, to bo mnogo več koristilo skupnosti in posameznikom. Stremeti moramo po vse večjem znanju in razgledanosti. To pa ni le stvar kulturnega, ampak predvsem gospodarskega napredka. Da. naloge so še velike in rešujejo jih predani ljudje in ne demagogi. Jč OB ROBU DOGODKOV Mn o mm bergli Napisano v Ljubljani, 18. marca 2055. leta Nekoč, pred mnogimi leti, ko je utihnil hrup dveh velikih vojn in ko se solze n« licih sirot še niso posušile, je bila Evropa podobna invalidu, ki mu je vojna vzela zdravje in mu v zameno dala berglo. To berglo so najprej imenovali Evropska obrambna skupnost? kasneje pa Zahodnoevropska zveza ali ZEZ. (Iz te kratice je pozneje nastala beseda zezati, kar pomeni počasi se gibati ali cinično zafrkavati, . isti koren pa ima tudi beseda zeza, ki jo še danes uporabljamo, kadar govorimo o kokošjem zadku. No, to je pravzaprav vse, kar je do današnjih dni od ZEZ-a ostalo.) Tedaj, mislim, da je bilo v letih 1954 in 1955, torej nekako pred sto leti, je ZEZ povzročil zelo veliko razprav in hude krvi. Kregali so se, da je bilo joj; eni so trdili, da ta bergla rešuje, drugi pa da uničuje Evropo. Toda, posluh, vse vam bom povedal počasi in lepo po vrsti. Ideje o združitvi evropskih dežel so se pojavile že veliko let pred ustanavljanjem Zahodnoevropske zveze. Različne stranke ter gibanja in gospodarske ter politične organizacije so vnesle te ideje v svoj program. Tudi Napoleon je, na primer, hotel združiti Evropo, krvavo združiti, in še drugi so imeli podobne namene. Ideje o združitvi Evrope so zagovarjali tudi klerikalci, ki so sanjali o velikem krščanskem evropskem carstvu, v katerem bi vladal vatikanski kapital. Z rastjo delavskih gibanj pa se je začela krepiti ideja o federativno urejeni socialistični Evropi, Evropi socialne pravičnosti, ki ne bi poznala izkoriščanja človeka po človeku. Tako so rasli in se razvijali različni pogledi na združeno Evropo in bili so različni zato, ker so izvirali iz različnih teženj posameznih razredov in vladajočih slojev v posameznih državah. Med njimi ni bilo nikoli miru; v spopadih med razredi in državami pa je rasla in se krepila Ideja, ki je dandanes stvarnost, delavska ideja o socialistični Evropi. V štiridesetih letih preteklega stoletja si je Hitler, ki ga je rodila predsmrtna brutalnost kapitalističnega sistema, hotel podrediti vso Evropo in ves svet in še tri vasi povrhu. Ob koncu velike vojne, ki jo je skuhal, pa je umrl in po smrti niti groba ni imel. Nemčijo kasneje so v Parizu izdelali načrt o so si velesile lepo in pošteno razdelile, združitvi zahodnoevropske industrije pre-Po razpadu Hitlerjevega carstva je moga in jekla. Oktobra 1950. leta je imela Evropa več meja kot kdaj koli Pleven, tedanji francoski zunanji mini-prej. Razen nacionalnih meja jo je raz- ster, objavil načrt Evropske obrambne dvajala tndi neka velika meja, ki so jo skupnosti. O tem načrtu so razpravljali imenovali železna zavesa. Ob tej meji štiri leta. Ob koncu 1954. leta so ga v sta se spopadla dva imperializma, ki sta francoski skupščini zavrnili, nekaj ted-hotela po svoji podobi združiti Evropo, nov kasneje pa so se pojavili z načrtom in ker vsega nista mogla, sta omejila Zahodnoevropske zveze, svoja prizadevanja na po vojni pri- O Evropskem svetu so spočetka ve-svojena ozemlja. Ljudje, k* 80 tedaj liko govorili, toda kmalu so nanj po-vladali v Moskvi, so združevali svoj del zabili in le kak socialist, ki je upal, Evrope z uničevanjem nacionalnih gi- da predstavlja ta svet zametek bodoče banj in z mrzličnim oboroževanjem. Po- združene Evrope, se je še spomnil nanj. polnoma so navezali nase vzhodnoevrop- y Skupnosti za premog in jeklo so ske dežele in jih spremenili v svojo Francozi spodrivali Nemce in Nemci zavzemali provinco. Ameriški veljaki pa so izkori- Francoze, v njej so se uveljavljali karatih strah pred ruskim osvajalnim po- teli in trnsti, in kmalu se je spremenila hlepom^ pri .uveljavljanju svojih načrtov v orodje evropskega in ameriškega ka-o združeni in njim podrejeni, tako ime- pitalizma. Evropska obrambna skupnost novani »svobodni« Evropi. Govorili so, (EOS), za katero so se najprej zavzeli da združujejo Evropo, pa so jo le oboro- Francozi in so jo potem tudi pokopali, žcvali in jo podrejali sebi. pa je povzročila pravcat vihar, ki je Ameriške načrte o združeni Evropi divjal nad Evropo še po njeni smrti, pa so sprejeli tndi nekateri napredni pri rojstvu Zahodnoevropske zveze. Evropejci, ker so menili, da se bo enot- Evropska obrambna skupnost naj bi na Evropa laže samostojno uveljavljala bila nadnacionalna in predvsem vojaška v svetu. Ii akcionarni ki so hoteli razširiti svoje w svoje tržišče na čim večji del Evrope, bi svojo armado, ki bi jo oborožili Podpirale so jih vatikanske stranke, ker predvsem Američani, razen tega pa bi so se vedno sanjale o velikem krščan- imela tudi nekaj odborov in svetov, ki skem evropskem carstvu. Velika Brita- bi se ukvarjali z nevojaškimi vprašanji nija je pričakovala, da ji bo Zahodno- evropskega sodelovanja. Tem svetom pa evropska zveza pomagala izpodriniti organizatorji Evropske obrambne skup-Ameriko iz Evrope. Italija je mislila, n osti niso hoteli dati velike velinve. da si bo s to zvezo pridobila izgubljene Mislili so le na vojaštvo in hoteli so cija dvignila Rusijo, in iz nič se je v. nekaj desetletjih razvila ogromna sovjetska industrija. Tam nekje ob Tihem oceanu, v Vzhodni Sibiriji in kitajski Mandžuriji in onkraj morja, na ameriški obali Tihega oceana, so se dvigali v nebo novi industrijski giganti, tam je raslo novo središče sveta, ki je odločilno vplivalo na bodočnost človeštva. Evropa je izgubila skoraj vse kolonije in zadnje ostanke evropske kolonialne moči je spremenila Amerika v svoje vojne baze. Evropa je tudi izgubila velik del svetovnih tržišč in surovinskih virov; njen vzhodni del je bil gospodarsko odvisen od Sovjetske zveze, njen zahodni del pa od Amerike. Ker si je Amerika prisvojila velik del surovin, ki jih je nekoč predelovala Evropa, so morale zahodnoevropske države uvažati iz Amerike surovine, hrano in celo stroje, same pa niso mogle prodati v ZDA toliko blaga, da bi z njim krile uvoz. Evropsko gospodarstvo ni napredovalo (razen nemškega) in življenjska ra- In pozdravili so jih tudi re- organizacija šestih evropskih držav: ii nemški kapitalistični krogi, Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Bel-teli razširiti svoje gospostvo in gije, Nizozemske in Luksemburga. Imela pozicije, Francija pa je hotela z njo le armado, in na vsak način so hoteli zvezati roke Nemčiji. Nekatere sociali- skočiti čez ovire, ki so tedaj ločevale stične skupine, ki so se sicer bale Arne- evropske države in onemogočale njihovo ričanov, še huje pa Rusov, so menile, sodelovanje na taki nadnacionalni pod-da je bolje izbrati manjše zlo in se lagi. ukloniti muham ameriškega strica, ki Evropa je bila tedaj bolna, zelo bol-pokorne plačuje in nepokorne kaznuje, na, in ni potrebovala ameriške bergle; Američani pa so hoteli združiti Evropo hrepenela je le po zdravniku, dobrem okrog svojih tankov, topov, atomskih zdravniku, ki bi jo ozdravil, granat in bomb, ustanoviti so hoteli Dve veliki vojni sta jo uničevali, enotno evropsko vojsko, *i bi grozila Nista ie sicer uničili, toda ogromno sta Sovjetski zvezi in varovala ter širila ji škodovali. ameriški vpliv v Evropi. Iz vseh teh Nekoč je bila Evropa središče sveta, tako različnih teženj se seveda ni mo- Središče civilizacije, gospodarstva, kul-glo roditi nekaj dobrega, koristnega in ture, trgovine. Bila je gospodar morij trajnega. in celin. Potem pa se je osvobodila Arne- že 1949. leta so v Bruslju ustanovili rika in njena industrija je rasla, se Evropski svet in mu naročili, naj ugladi uveljavljala in presegla angleško, fr*a-pot federativni Evropi. Kako leto dni cosko in nemško. In medtem je revolu- ven je bila zelo nizka. Napredni ljudje v Evropi so se tedaj Kemali za sodelovanje evropskega gospodarstva, za skupno evropsko ekonomsko politiko, ki bi poskušala odpraviti nesoglasja v evropsKem gospodarstvu, podpirala razvoj zaostalih dežel in uredila odnose z Ameriko. Toda te ideje so naletele na odpor industrijskih magnatov, ki so spremenili evropsko skupnost za jeklo in premog v svojo organizacijo. In ker bogate m razvite evropske države niso bile pripravljene^ niti majčkeno žrtvovati in Ker se nihče ni resno spoprijel z nasprotji v evropskem gospodarstvu, z njegovo zaostalostjo in odvisnostjo, so pozivi naprednih Evropejcev zamrli v splošnem hrupu okrog evropske oborožitve. Medtem ko je ostala Evropa gospodarsko hirala, pa je nemška industrijska moč rasla. Že 1954. leta je Zahodna Nemčija proizvedla za polovico več kot Hitlerjeva Nemčija 1958. leta. Ko je bila 1950. leta nemška proizvodnja jekla enaka francoski in ko je imela Adenauer-jeva Nemčija v letnem proračunu tri milijarde mark primanjkljaja, se je Francija zavzela za skupnost premoga in jekla In za EOS, ker je menila, da bi v teh organizacijah lahko nadzorovala in zavirala vzpon neprijetnega soseda. Ko pa je imela Zahodna Nemčija 1954. leta za pet milijonov ton večjo proizvodnjo jekla kot Francija in v blagajni dve in pol milijardi mark viška, pa so mnogi Francozi spoznali, da v obstoječih evropskih organizacijah, in tudi v tistih, ki so jih nameravali še ustanoviti, Nemčije ne bodo mogli dovolj nadzorovati. Henri Levy Brihl, francoski socialist, je v časopisu »Monde« pisal: »Če bi podprli EOS, bi potrdili sužnost Francije v neki federaciji, v kateri bi Nemčija prevladovala in v kateri bi kapitalistična in klerikalna reakcija zmagala brez odpora.« V Franciji, ki je imela v 19. in v prvi polovici 20. stoletja bridke izkušnje z Nemčijo, se je večal odpor proti Kakršnemu koli obnavljanja nemške moči, poborniki združene Evrope pa so postale zahodnonem-ške vladajoče stranke, ki so jih podpirali industrijski mognatje. Čeprav so zmagoviti zavezniki takoj po vojni sklenili, da bodo uničili evropske kartele in druga gospodarska združenja, ki so podpiralo Hitlerja, vendar je bilo 1954. leta ponovno v roka** osmih podjetij 70 °/« vse zahodnonemške proizvodnje jekla. Zavezniki so namreč pozabili na svoj sklep in včasih so celo pomagali nemškemu kapitalu, da bi se ponovno koncentriral, oljenem pa so trudili, da bi si sami zagotovili čim vcC gospodarskih pozicij v Nemčiji. 1955. leta so imeli tujci 20®/o nemških premogovnikov. četrtino nemške avtomobilske proizvodnje so imeli Američani, in ameriški, angleški ter nizozemski trusti J? Ker so nemški magnatje težili, da o? Ker so nemški magnatje težili, da b* v svojih rokah čim hitreje koncentriraj* večino znhodnonemškega kapitala, so tud* želeli, da bi popolnoma osvojili evropsko tržišče. Že 1954. leta so Nemci P°" šiljali deželam EOS 60 */• svojega izvoza* Toda to je bilo premalo. Hoteli so s0 več. Tedaj so v Nemčiji nastopili Adenauerjev! klerikalci in veleindustrije! 6 skupnim programom: boj za veliko evropsko krščansko carstvo, ki bi temeljilo na evropski skupnosti premoga jekla (v kateri bi gospodarili Nemci) j*j na zahodnoevropski armadi (v kateri b* se zopet Nemčija, zaradi svojega ogromnega industrijskega stroja, lahko n n J" močneje uveljavila). V tem carstvu Pjj bi bilo 200 milijonov kupcev nemški?1 izdelkov in na vseh tržiščih v AzU1’ Afriki in Latinski Ameriki bi se P0" javili Nemci kot več ali manj enakopraven partner Združenih držav. Razumljivo je, da so te nemške težnje naletele na odpor v Franciji, ki se do tedaj še ni mogla pomiriti z d m.2^ ali tretjerazredno vlogo v Evropi. Naj" huje so se tedaj spopadli Nemci Francozi okrog Posarja, nemške pokrajine ob francoski meji, ki je imela zel veliko železa in premoga. Zahodni vezniki so 1947. leta sklenili, da h0<1^ to pokrajino evropeizirali, njeno železarsko industrijo in premogovnike P podredili Franciji s francosko-saarsk gospodarsko zvezo. Francozi šo hotel s Posarjem okrepiti svojo gospodarsK. moč in zmanjšati nemško, toda nemsk industrijski magnatje se nikoli niso P°^ tolažili s tako rešitvijo saarskega vprašanja in zahtevali so. naj iim Francij vrne saarski bazen. Francija pa sev.’ upirala, zakaj Posarje ji je omogoči kaj so zvedeli starsi na roditeljskem sestanku gradbene srednje Sole Šolanje je drago Na Gradbeni srednji šoli v Ljubljani prejema 253 dijakov mesečno 852.500 dinarjev štipendij. — Samo okraj Novo mesto izda za šolanje 28 dijakov 1 milijon dinarjev. — Stroški za študij dijaka znašajo letno približno 108.000 dinarjev V Ajdovščini se pripravljajo Tiik pred pričetkom drugega semestra je vodstvo Gradbene srednje šole v Ljubljani sklicalo roditeljski sestanek. Iz raznih krajev Slovenije, tudi iz Prekmurja in Goriških brd je prišlo na sestanek 128 staršev. Starši so zvedeli marsikaj zanimivega o šolanju njihovih otrok. dijakov ali 46 %. Semestra In ih izpitov pa nii opravilo 233 dijakov Nedavno je bil ustanovljen odbor Socialistične zveze gori&ke skupnosti komun za proslavo desete obletnice ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini. . , Glavna proslava bo 5. aprila v ! pa marsikdaj tudi slabe učne. Ajdovščini. uspehe. . . j V okviru prireditev bodo za- Kaj bi torej morah storiti, da - gpj.j urejat« skupno grobišče 360 bi baih učni uspehi dijakov na tej pa^ih partizanov. Ti borci so strokovni soli boljša. Vzgojitelji: se(]aj pokopani v skupnem gro-pra-vijo, da bi morali za to po- i bišču pri Predmeji. Pred dnevi si skrbeti tudi starši, predvsem tasti,; je grobišče ogledala komisija predstavnikov Glavnega odbora Zveze ali 54”/o. Iz enega predmeta je I kjer je dijak doma. Vodstvo šole padlo 86 dijakov, iz dveh pred- pa bo uvedlo kontrolne knjižice metov 65, iz treh 29, iz štirih ali dijakov in z njimi sproti obvešča- več predmetov 53 dijakov in večinoma v prvih letnikih. Res, da je bilo redovanje v Vzdrževanje dijakov je zelo | stroških treba zahtevati, da se težko breme, posebno za starše, dijaki učijo, ker je to le v nji-fi stanujejo na podeželju. Šola : hovo korist, vendar bi morali biti je storila vse, kar je bilo v njeni | uspehi boljši. Šola je priporočila lo starše im vzgojitelje v dijaškem domu o napredku, obnašanju in izostanku gojencev. Razen tega bo šoli zelo strogo, saj je ob tolikih dijake prisililo k sistematičnemu i«*. togoti A« ^ učenju s stalnim spraševanjem v šoli. M. V. borcev in drugih organizacij, ki je poiskala tudi drugi primernejši in lepši kraj. Ob novem grobišču bodo postavili spomenik, ki ga izdelujejo v Ljubljani. Tudi v drugih krajih bodo po-, stavili spomenike in odkriilii spo-i minske plošče. tooči, da je dobilo čim več revnih dijakov štipendijo. Iz podeželja Slovenije, od Prekmurja do ljudskim odborom, podjetjem in ustanovam, naj slabim dijakom odvzamejo štipendijo. Kje so Goriških Brd se šola 317 dijakov, vzroki za tako slabe uspehe? Dijake štipendirajo ljudski odbori, Svet za prosveto in kulturo LRS, gradbena podjetja in organizacije Zveze borcev. 253 dijakov Prejema mesečno 852.500 dinarjev štipendije. Povprečno dobe dijaki 5600 dinarjev štipendije mesečno. Dijaki dobe tako letno 8 im pol jniliijona dinarjev za svojo strokovno izobrazbo. Samo okraj Novo mesto izda letno en milijon dinarjev štipendij za 28 dijakov. VZGOJIMO ZDRAV IN KREPAK ROD pojdimo m čist m svež zim pamjisKo uce. marsiKuaj pa uma- Mnogi delovni ljudje, pa najsi | govori o drsalnem športu. Prvič jo dijaki dokaj nizko znanje. Po- bodo to delavci v tovarnah, obra-1 zato, ker ledu letos kar ni, dru- Vzgojiitelijii ugotavljajo, da se dijaki učijo, ker je to le v nji-pamjisko uče. Marsikdaj pa imajo dijaki dokaj nizko znanje. Posebno matematika jih pesti. V šolo se je vpisalo precej dijakov, ki so težko izdelovali v nižjih gimnazijah in so jim gimnazijski profesorji svetovali, naj se vpišejo na srednje strokovne šole. Takšni nasveti so škodljivi. S tem se namreč podcenjujejo srednje stro- tih in podjetjih ali nameščenci' gič, ker ne bi želeli, da dajemo državnih ustanov in podjetij, | kateremkoli športu prvo mesto, prežive večino dneva v zaprtih ; ” prostorih. Če svetuješ temu ali onemu med njimi, naj se raz-giblje po končanem delu na svežem zraku, ti navadno odgovori: »Le kam bi hodil, ko sem pa Ob tem ko že govorimo o šti- kovne šole, in vendar prav od tu tako truden od dela!« Pcnd.iirainjiu dijakov Gradbene srednje šole, še poglejmo, koliko stane študij enega dijaka. Po šolskem proračunu izda šola za dijaka letno 28.626 dinarjev. Vzdr-revalnina v dijaškem domu stane 50.000 dinarjev. Za šolske potrebščine, obleko in ostale stroške je pričakujejo naša gospodarska i Tak izgovor je kar odveč, podjetja dobrih strokovnih dela v- kajti potreba po telesni okre- pitvi in sproščenosti se najlaže doseže pri raznih vrstah športnega udejstvovanja. Stremeti moramo pač za tem, da vzgojimo zdrav in krepak rod, ki bo ____ __ _____ ______ j i kos vsem nalogam, ki se nam heba izdati 30.000 dinarjev. Letni j narekovati. Vzgojitelji tudi ugo-1 in se še bodo stavljale na pot. In to bomo dosegli le, če bomo 1 sami in naši otroci spoznali pra-i vo vrednost telesno vzgojne kul-uče strokovnih predme- j ture. Pri nobeni vrsti športa ne Sola tudi nima dovolj tehničnih učnih predmetov, kakor so šestila, peresa itd. Manjka j.i strokovnih knjig, zato morajo prof e- ; soc ji marsikdaj svoja predavanja . _______________________. _____j L----------- -o-j-----j - ---- ,, 'Zlatki za dijaka torej znašajo j ta. vi j a jo, da je za dijake zelo te-Prihliižno 108.000 dinarjev. To so I žaik prehod iz nižje gimnazije na strokovno šolo, kjer se že v prvem letniku Vendar bi tov. Gmajnarju in tistim, ki nameravajo kaj pisati o V športu in telesni vzgoji že nešteto- j in eno s SD »Tiki«. Pomerili soj sploh, sta po našem mnenju dve je športna'se z zračno puško. V prvem sre- stvari: prizadevanje, da bi do- & I p”.k, v ~ U», 44» Atssv s&voras letno, da bi lahko dijake pri uče- svoje zdravje n.ju razbremenila. Kampanjsko tako športno raven, ki jo imajo j Ta mesec so že priredili tri spraševanje im pogosti upravičeni drugi kulturni narodi. Jugoslo- tekmovanja: dvoje s SD »Diopter« *_ _____t H — ___ ! ' .. .. ..i__I . * —I 1 — 1 _ —_ tt n r-l-i X * 4 n , Ir, r, rt rro 11 rt X 4 rt 4 rt I 1 D C? I Tl I 'ilrt // LJotvi rt nn 1 i r* rt Zima nam ni prizanesla Precejšnja stroški, vendar, ali dijaki pri učenju zavedajo tega? Mi so semestraini uspehi zadovoljitvi? Poglejmo! Od 434 dijakov Gradbene srednje šole, ■ brez gradbene im gradbene mojstrske in cestarske šole, ______________, „_____ __________ „ ie ob semestru izdelalo samo 199 in neupravičeni izostanki dijakov vanski športniki so krat dokazali, da vzgoja kljub nekaterim pomanj-, ki jivostim pri nas pravilna in da dosegamo s prav skromnimi sredstvi vedno večje uspehe. Zato bi bilo prav, čim več Star pregovor pravi, da zima' Pozimi je običaj, da vabimo naše mladine usmeriti na sodelo-gosposka nikdar ne prizane- učene ljudi in se pomenkujemo vanje v športnih društvih, prav Beta. To resnico občutimo zlasti o kmetijstvu, gospodarstvu, goz- »ako. kot J° 7-e skoraj povsod c6starji, ki smo bili komaj kos, darstvu, o zdravju, higieni in še navajamo v delo prosvetnih družini kajpak. o marsičem. Ne bi bilo čisto nič štev. S tem jo bomo odtegnili Vso zimo smo gazili po blatu odveč, če bi tudi cestarji, kadar cesti in predvsem pijančevanju hi že smo še natihem veselili se sestanemo, slišali kakšno pre- P° gostilnah. In tudi to naj bo riiarca in pomladi ter mislili, da davanje, postavim iz zdravstva, kamen v izgradnji novega, zdrajo bomo letos brez snega odnesli, in o prometnih nesrečah, saj smo vega in pogumnega človeka. La, giej ga spaka, kako nam je dostikrat sami priča prometne F. K. ^be pokazal. Veter brije, izpod nesreče. Dolžni bi bili pomagati Opomba uredništva: Iz tega heba pa mede, mede in se kadi, ponesrečencem. A kaj, če nisi, članka smo izpustili tisti del, ki da je veselje. Seveda veselje za poučen, ne moreš dosti pomagati, j---------------------------------- biladi svet, mi stari lopatarji pa Se nekaj mi leži na srcu. Ce-I D11fln en Premetavamo sneg in kidamo za- s tar ji bi radi vedeli, kako je s mtuu su hiete, ki jih na Kočevskem ni priznavanjem delovne dobe. Že Nad Šentjernejem, zahodno od Menimo, da naj se vsakdo odloči po svojem nagnjenju, v kateri športni panogi bo delal. Naloga športnih društev pa bodi, da ne razvijajo samo enostranskih fizičnih sposobnosti. Na primer pri nogometu samo mišice leve ali desne noge. DNEVI, KI SO NAM OSTALI V SPOMINU PARIŠKA KOMUNA Dne 18. marca 1871. leta je zbudil Pariz gromovit klic: __ »Naj živi Komuna!« Kaj je Komuna, ta sfinga, ki tako trdo preizkuša buržujsko pamet? »Proletarci Pariza« — je pisal v svojem manifestu z dne 18. marca Centralni komite — »so sredi porazov in izdaje vladajočih razredov doumeli, da je prišla nna, ko morajo rešiti položaj s tem, da vzamejo v svoje roke vodstvo javnih zadev . .. Doumeli so, da je njihova najvišja dolžnost in njihova absolutna pravica postati gospodar svoje usode in vzeti oblast v svoje roke.« . . . Mnogovrstnost razlag, ki jih je sprožila Komuna, in mnogovrstnost interesov, ki so našli v nji svoj izraz, dokazujejo, da je bila Komuna gibka politična oblika najvišje stopnje, medtem ko so bile vse prejšnje oblike vlade v bistvu zatiralne. Njena prava skrivnost je v tem: bila je v bistvu vlada delavskega razreda, rezultat boja proizvajaiskega razreda proti prisvajalskemu razredu, tista končno odkrita politična oblika, v kateri se je lahko izvršila ekonomska svoboditev (Karl Marks: Državljanska vojna v Franciji — Izbrana dela) MAKSIM GORKI Dne 26. marca 1868. leta se je rodil Maksim Gorki, ruski proletarski pisatelj in eden najvidnejših proletarskih pisateljev na svetu. Gorki je vse svoje življenje posvetil proletariatu. Njegova dela so polna vere v Človeka, v nov svet svobodnih ljudi, ki prihaja in ki mora priti. In knjige, ki jih je napisal, so budile in še danes bude v delavcih razredno zavest, nas zbirajo okrog proletarske zastave, v boju za svetle proletarske cilje, za katere je Gorki tudi daroval svoje življenje. NEKAJ 0 NAŠIH STRELCIH Zmagovita SD »Kajuh« Strelci strelske družine »Ka-1 juh« iz Ljubljane nameravajo 'balo. Kakor hitro zaslišimo težki zdavnaj smo poslali vsa potrdila j Ržišč na Dolenjskem so odkrili ^tomobil s plugom, nam kar od- za delavske knjižice, o njih pa velika nahajališča železne rude. leže, saj nam bo delo olajšano. | ni ne duha ne kluba! Marsikdo Trdijo, da je kakovost te rude Kaj bi še povedal? Nekaj, kar bo šel kmalu v pokoj, vsa reč med najboljšimi, kar jih imamo °° zanimalo cestarje in morda še pa je nekje zaspala. doslej. Vsebuje nekaij mangana in °§a drugega. Naj bo! Janez Stanič | 3? % železa. Čanju s SD »Diopter« so zmagale 1 seeli dim boljši rezultat ter vzgo-strelke »Diopterja« z enim samim jiU vrhunske tekmovalce in diru-krogom razlike, kljub temu, da S°» važnejše, da bi se čimveč lju-je v ekipi »Diopterja« tekmovala zlasti delavcev, ukvarjalo s državna prvakinja Dimičeva. Ko športom in telesno vzgojo. Za so se strelke obeh družin vnovič , nas> sindikalne organizacije, je ta druga stran vsekakor važne j- bodo naše bralce ša in zato o njej tudi več pišimo.! tako zanimale. pomerile, so zmagale strelke »Kajuha« s 33 krogi razlike. Prav bi bilo torej, če bi nam dopisniki pisali o tem, kako razne telesnovzgojne organizacije delujejo, kakšne težave imajo in koliko članov jim je uspelo pridobiti itd. Razume pa se, da je konec koncev vseeno, kdo prireja tekmovanja, ali je to organizacija, ki je posebej za to poklicana, ali pa sindikat ali delovni kolektiv. Zadnjega smo morebiti še najbolj veseli, saj se na ta način širi krog ljudi, ki se s telesno vzgojo ukvarja. In tudi te stvari morda prav Dne 2. marca so kajuhovci napovedali dvoboj članom SD »Tiki« iz Ljubljane. Te so gladko odpravili s 1222 krogi, medtem ko so jih nasprotniki napravili skupaj le 980. Gmajna* Opomba uredništva: Dopisnik nas sprašuje, o čem naj bi nam v bodoče pisal in če smo priprav- i ljeni take vrste dopisov tudi ob- ' Na konferenci predstavnikov javljati. Seveda smo! In še prav mladinskih organizacij v Sloven-veseli bi bili, če bi bilo kaj več skih Konjicah so izvolili novo takih dopisov.^ Slišali smo na pri- J vodstvo LMS za bodočo konjiško mer, da so železarji iz Ravenj I komuno. Odborniki iniciativnega priredili prvenstvo v smučanju, odbora so poročali o dobrih in nihče izmed njih ni sedel ter nam slabih straneh dela posameznih napisal ' ' bodo i Z MLADINSKE KONFERENCE V KONJICAH VEČ MLADINE je letos izvoljene v sindikalne svete ^ .j 111 “i acuci nam siamn srranen dela posameznih nekaj vrstic.. Morda se . organizacij. Na tem območju de-bodoče bolj potrudili. I luje 9 organizacij, od teh 6 do- izjavil, da bi se morala Italija vrniti . ____r____ a w med velesile, v Rimu pa so že navdu- V* jekla. Izgubiti Posarje bi za Francijo šeno pisali, da se Italija vrača na svoje {trenilo izgubiti eno izmed vodilnih staro mesto pod soncem. Pripomniti pa enakopraven položaj skupnosti premoga Francijo fcUkor toliko in ?*ijo v evropski »7 ^kla. Izgubiti °~ £>enilo izgubiti j , f v evropski skupnosti premoga in p K*a» izgubiti torej bitko z^ nemškim fckfpo<*arstvoin* Prav to pa je želel nem-Velekapitalist. Ti spori po so resno *r°zali EOS, pa tudi njeno mlajšo se-% ZEZ. f* Tako sta se prepirali Nemčija in 0 ancUa, Anglija pa je s svojega otoka j*Qzovala ta spor, včasih v njem so-bal°^a*a’ podpirala EOS in se obenem bj a le skupnosti. Podpirala jo je, ker jji:;evropska armada varovala tudi An-0(ij0\ saj bi oddaljila morebitno bojišče 2a>'Uenih obal. Bala pa se je, ker bi živ ki so bile izven tega bloka ?° Sc zavzemale za samostojnejšo So aP ,° politiko. S tem sodelovanjem v vnR e*i. hoteli oslabiti ameriški vpliv raPj in povečati svojega. Po pro-*ahofi Pa so se zrahljale vezi med ♦ '°e.vr°pskimi državami, pa tudi je a1ci?.' državami in Ameriko, in tedaj *nae_nS”ja povabilo Italijo, naj ji po-Ze^lj Preprečiti ameriški vpliv v Sredo- ameriške industrijske družbe pa so pričakovale, da bodo izdelovale orožje za nemško vojsko in pri tem ogromno zaslužile. Wehrmacht ni bil več strah in trepet, ampak zlata jama industrijskih in finančnih magnatov. Nova nemška armada naj bi bila udarna pest ameriškega imperializma v Evropi, oborožena s strahovitim atomskim orožjem, ki so ga zadnje dni druge svetovne vojne preizkusili na Japoncih. Nemška industrija pa naj bi bila temeljni kamen ameriškega vojaškega pašo v Evropi. Ob koncu 1954. leta so imeli Američani v Srednji Evropi 550 letal, ki so lahko nosila atomske bombe, 150 dirigiranih izstrelkov tipa »Matador«, 50 atomskih topov in 6 metalcev atomskih raket. Samo ta orožja bi lahko v nekaj urah povzročila več škode kot vse bombe in granate, ki so eksplodirale med nega dela, še bolje pa bi ocenili tedanjo drogo svetovno vojno. V prvi polovici evropsko politiko Združenih držav, če bi 1955. leta pa so Američani poslali rekli, da je bila prav malo bistroumna Evropo še 6 atomskih topov, ka I JC1U | OV Ul škodovali Vlade teh treh dežel podpirale EOS, ker so pričakovale, da bo ta nadnacionalna organizacija omilila napetost v Zahodni Evropi, preprečila prevelik dvig agresivne nemške gospodarske in vojaške moči ter omogočila eakopravnejše sodelovanje med evropskimi državami. Kasneje so vlade teh treh dežel podprle tudi ZEZ, toda brez posebnega veselja iii morda le zaradi strahu pred Rusijo, in zato, da bi velike evropske države spomnile nase in na svoje pravice. Takšni so bili odnosi med evropskimi državami, članicami Evropske obrambne skupnosti in kasneje Zahodnoevropske zveze, in takšni so bili pogledi teh držav na osnovna vprašanja evropskega združevanja. Vidimo torej, da so se Američani lotili sila nehvalež- to orožje. Bala se je namreč, da ne bi vojni,« je napisal Loewenstein, toda kdo zaostajala za velesilami in da je ne bi je tedaj vpraševal za svet javno mnenje, več priznavali kot enega odločilnih či-Nekaterim ameriškim industrijcein je niteljev na svetu, tedaj že škodovala nemška konkurenca Iz Sovjetske zveze so v letih po in hoteli so nekoliko zaplesti nemške Stalinovih smrti pihljale nekoliko mir-kolege v oboroževalne probleme. Drnge iiejše sapice, na Zahodu pa so jih spre-j«- j xU_ _ -i jeli kot odraz slabosti in jih niso hoteli izkoristiti. Zato so Rusi med pomirjevalnimi predlogi tudi grozili in ustanovitev vzhodnoevropsk e vojaške zveze (Vzhodna Nemčija, Poljska in češka) je bila ena izmed njihovih najbolj priljubljenih groženj. Skrbelo jih je ameriško obkoljevanje in o tem so odkrito govorili, zato so želeli, da bi Američani odšli iz Evrope. Toda kljub vsemu se sovjetski državniki niso mogli iztrgati iz blokovskih spon. Še vedno so zatirali vzhodnoevropske narode in jim predpisovali pota in cilje, in končno so si za propagandne namene celo izmislili krilatico, da bi bodoča atomska svetovna vojna uničila kapitalistični družbeni sistem, ne pa človeštva. Sovjetska zveza si je pridobila v ia Zahodu Nemčijo ponovno zapletli okrog Posarja in njegove usode. Zaostrili pa so se tudi odnosi med proletariatom in vladajočimi sloji, in stavke ter demonstracije so pretresale Nemčijo, Italijo in druge zahodnoevropske države. Tedaj je bilo že popolnoma jasno, da Zahodnoevropska zveza ne bo rešilo niti enega temeljnega vprašanja Zahodne Evrope in delovni ljudje teh dežel so vse bolj spoznavali, da takšne organizacije sploh ne potrebujejo. Zahodnoevropska zveza, ki je sprejela od EOS vse, razen njene nadnacio-nalnosti, vsa nasprotja in različne težnje posameznih držav in političnih sil, ni bila zdravilo, ki ga je Evro; vala. In kolikor bližji je novitve Zahodnoevropske zveze, toliko močnejši je bil odpor proti njej. V Nemčiji so se delavci upirali oborožitvi in kljub kolebanju nekaterih struj v socialnodemokratskem vodstvu še kar precej revolucionarno zahtevali združitev Nemčije. V Italiji so delavci stavkali in demonstrirali. Močna struja “ francoski socialistični stranki ropa potrebo-bil dan usta- Cij^nn?*eži so izgubili Suez, Ciper in tiŠčj t a .Va sta bili zelo negotovi opo-ien,i*i .ta**Ja bi torej zaradi svojega tenskfP1Sno£a položaja zelo koristila bri-načrtom v Sredozemlju. S po-jJrj^^.j^alije bi sj morebiti tudi „, uu je bila prav in še manj miroljubna. S silo združiti zahodnoevropske dežele, ki jih razdvaja toliko različnih nasprotij, združiti jih okrog neke vojske in pri tem ne misliti na temeljna vprašanja evropskega sodelovanja, to res ni napredno, niti miroljubno, še manj pa bistroumno dejanje. Toda, kaj hočemo, tedaj je ameriške državnike zaslepila blokovska politika. Mislili so, da bodo z dobrim vojnim strojem strli nasprotnika, ki je prikrojil svojim potrebam ideologijo izkoriščanih in zgradil svojo moč. na tej prikrojeni ideologiji in na svojem industrijskem potencialu. Na vsako mednarodno vprašanje so gledali zgolj . kot vojaki in moč ali nemoč neke države ropo še 6 atomskih topov, kakih 50 metalcev raket in večjo količino atomskih granat, ki navadnih topov jih lahko streljali iz. in od katerih bi vsaka napravila več škode kot nrva atomska odvisnost vseh na tistih letih, ko ___ _ Ijnli ZEZ, spet nekaj simpatij, toda lahko bi veliko bolj vplivala na pomiritev v Evropi in v svetu, lahko bi veliko več koristila naprednim silam sveta, če bi se hitreje iztrgala iz spon blokovne politike in se uveljavila kot napredna m miroljubna velesila, Kt-----------x*-i- prenehala upirati Zahodnoevropski zvezi, čeprav jo je vodstvo grajalo. Angleški loburistični stranki je grozil razkol, ker pol njenih poslancev naspro-olitiki' groženj in groženj in zaostritvi nasprotij. Mnogi evropski Jug a“..piiv na Balkanu, kjer se je vti jnav,Ja upirala vsakemu tujemu vpli-aktiVn Se zavzemala za iskreno politiko vaini e^a st)žitja med narodi in drža-lUčn-.* so Francijo pretresale kro- |ija .RoitiiČne krize, je Jiila torej Ita-*ahk0 J.,,a država, na katero je Anglija *acrtovraC,lna,a pri uveljavljanju svojih ^Os^^ja je bila tisto leto po smrti ic ucicic **«w uiaz.au, 8t°PinikPrQV,jena hoditi po angleških prisilil k pokorščini. In ko ?a $eJah' toda zelo počasi in na lahko, coskem parlamentu zavrnili ^ga n,ne hi zamerila Ameriki. Razen Svoje s<\ tudi italijanski veljaki imeli v Fvrrt-JHk^ije: hoteli so se uveljaviti AfriLi ln Pridobiti izgubljene pozicije »hodu \ na Balkanu in na Bližnjem s*tih so nekaj teh italijan- amMcij podprli in Churchill je ocenjevali po divizijah in številu atom skih bomb. Grozili so in niso se hoteli pogajati, razpihovali so spore in odklanjali njih pomirjevanje. Ko se nekatere evropske države niso hotele popolnoma ukloniti njihovi volji, so enostavno dvignili cene izdelkom, ki so jih te dežele morale uvažati, in jih tako bomba, ki so jo vrgli na Hirošimo. Vso svojo evropsko politiko so Američani zgradili na atomski oborožitvi tega dela sveta. Zato so tudi odklanjali zahteve, naj bi atomsko orožje nničili in trdili so, da bi bili neumni. Če ne bi izkoristili prednosti, ki jih je imel zahodni svet v atomski oborožitvi. Niso se hoteli pogajati s Sovjetsko zvezo o evropskih vprašanjih in hiteli so z zahodnoevropsko oborožitvijo, da bi pri morebitnih kasnejših pogajanjih lahko več pridobili. »Naš cilj,« je tedaj dejal neki ameriški general, »bo ubijanje, a glavno orožje za. izvršitev te naloge je atomska eksplozija.« Kopičili so zaloge atomskih bomb in se pripravljali za ubijanje, preračunali so že, kam bodo streljali in kje bodo spuščali bombe, zaskrbljeno so se spraševali, kaj bo. če bodo morali posamezni parlamenti na-fran- povedovati vojne, ker so si sami hoteli riške sr" —----------------*— 4- - je skoro tovalo pol mednarodnih socialisti, ki so se v nrvih letih po drugi svetovni vojni naslonili na Američane, ker so se bali ruskih groženj in so stiskali zobe, ko so Američani esila, ki spoštuje ne- uveljavljali v Evropi svojo protievropsko rodov in držav. Strah politiko, so spet našli sami sebe in svoje pred Rusijo, ki je bil tedaj še močno mesto v boju za mir in napredek. Tiste 7X1 K rt 1*0 n in VAn u rnnil. m ll« 1 i_ -I 1 1 rl.n rn .v , ' .1 I' I »• i Ir : L .. — — 1 _ I I coskem parlamentu zavrnili pariške spo- prilastiti to pravico, in razome, so po diplomatskih in gospodar- pom so javili _ človeštvu, da lahko ena skih kanalih pritisnili na Francijo in njih» pritisnili na Francijo njen parlament je Čez nekaj dni sporazume sprejel. Karl Loewenstein, ameriški profesor prava in političnih ved, je tedaj pisal, da hoče imeti Amerika od Evrope le nemško vojsko in da je velikim pom-civ jut<■« uvicmiu, da lahko eno njihova atomska bomba poruši toliko, kot je med drugo svetovno vojno nni- X:l— - ——X*„ J_1. : i_i j; • - -nn zakoreninjen v srcih milijonov ljudi, bi s tem popolnoma ponehal in jasneje bi se pokazale reakcionarne težnje drugih velesil. Napredne sile sveta pa bi se lahko odločneje in bolj hrabro bojevale proti nazadnjaštvu. Zaradi vsega tega, o čemer sem doslej govoril, se je znašla Evropa sredi 20. stoletja na robu prepada. Na Zahodu atomske bombe, granate, rakete, na vzhodu 175 divizij, 20.000 letal, 500 podmornic in kdo ve koliko atomskih bomb, granat, ralfet. Le migljaj kakšnega norca Hitlerjevega kova — in Evrope ne bi bilo več. V takem vzdušju so zahodnoevropski parlamenti razpravljali o ustanovitvi zahodnoevropske zveze, organizacije, ki je grozila, da bo to, že tako napeto vzdušje še poslabšala. Najprej so ratificirali pariške sporazume v italijanskem parlamentu, potem so jih sprejeli v francoskem in končno še v nemškem struje v vodstvih evropskih socialistič nih strank, ki so se zavzemale za pogajanja s Sovjetsko zvezo, za združitev Nemčije v neodvisno in demokratično deželo, za rešitev avstrijskega vprašanja, za gospodarsko, politično, kulturno in tudi vojaško sodelovanje vseh evropskih dežel, iz katerega bi kasneje nastala federativna socialistična Evropa, so se bolj in bolj uveljavljale. Delovni ljudje Evrope so obsodili politiko blokov in zahtevali, naj velesile uničijo atomsko orožje, ves atomski material pa porabijo za proizvodnjo atomske energije, ki^ bi služila miru in blagostanju človeštva. In v tem boju evropskega proletariata proti raznim armadam, ki so jih vodili Američani, bivši Hitlerjevi generali ali Rusi, v hoj n proti vsem imperialističnim težnjam, v boju za mir, napredek in blagostanje se je kalila ideja o socialistični Evropi, Evropi. v_ kateri mi danes živimo. parlamentu. Potrdil jih je tudi že italijanski senat. Francoski svet republike. čilo i večtedenskim bombardiranjem 5700 nemški bundesrat in parlamenti Belgije, častnem boju. katerega sadove uživamo. Nizozemske in Luksemburga pa so se --------- 1---- —1-----J —1 J-----4$ ----- pripravljali na to pomembno odločitev. Tedaj pa so se odnosi med Francijo in ameriških letal. In ko so vse to tako lepo preračunali, je nekdo priznal, da še ne vedo, kam bodo spravili milijone No, za danes bo dovolj. O nadaljnji usodi Zahodnoevropske zveze in o veli- vnm bora pripovedoval drugič, morda kmalu, morda pa tudi ne. Janez Voljč bro, ostale pa slabše. Med zadnjimi je tudi mladinska organizacija v Konjicah, ki že dalj časa nima pravega vodstva. V razpravi so ugotovili, da je še dokaj mladine, posebno delavske, izven mladinskih vrst in da ostale organizacije kot sindikati, SZDL, posvečajo mladini premajhno skrb. Zato so nekateri, še pred leti zelo delavni mladinski aktivi, kot Stranice, Špitalič, Škalee in LIP Konjice, prenehali z delom. Ponekod pa tudi vodstva podjetij nimajo pravega razumevanja do predlogov mladine, posebno v pogledu strokovne vzgoje. Medtem ko je letos v vodstva sindikalnih podružnic prišlo skoraj povsod več mladih ljudi, je pa mladina še vedno slabo zastopana v delavskih svetih in upravnih odborih podjetij. Novo mladinsko vodstvo bo imelo v bodoče vse večje in odgovornejše naloge. Razen utrditve mladinskih organizacij bo moralo skrbeti, da se mladina seznani z vsemi perečimi gospodarskimi vprašanji in hkrati uspešno uveljavi v družbenem upravljanju. ZRKRJ ni v gostilnah dobiti Delavske enotnosti Iz pomenka o našem delavskem glasilu, ki je bil objavljen v 7. in 8, številki »Delavske enotnosti«, je lahko vsak bralec spoznal, s kakšnimi skrbmi in težavami se bori naš list in da je potrebno, da prodre v sleherno delavsko družino. Ko sem bil na zdravljenju v ljubljanski bolnišnici, sem dobil časopise, samo »Delavske enotnosti« ne. Povpraševal sem zanjo, toda zaman. »Nimamo je naročene,« so me kratko odpravili. Prav tako nekako je tudi pri nas v Žireh. Po gostilnah dobiš vse od »Poleta« do »TT«, samo »Delavske enotnosti« ni najti nikjer. Tako je tudi v prodajalnah časopisov. Sindikalna podružnica »Alpina« Žiri šteje nad 600 članov, od katerih je komaj vsak deseti naročnik - »Delavske enotnosti«. Celo nekaj odbornikov ni naročenih na delavski časopis, kar je po mojem kaj žalostno. Slabe Filip GOSPODARSKE NOVICE RAZGOVOR S PREDSEDNIKI IN TAJNIKI REPUBLIŠKIH ODBOROV STROKOVNIH SINDIKATOV REALNE NORME preipopoj za pravilno nagrajevanje po učinku (Nadaljevanje s 1. strani) | Na posestvu v Kočevju im i ta 1950 je na primer usnjarska Ali so kolektivi kmetijskih Snežniku v Kočevski Reki so lani industrija Slovenije izdelala 5004 gospodarstev naleteli še na poizkusno uvedli premiranje za I tone spodnjega usnja, leta 1953 pa kakšne težave pri uveljavlja- ! strokovni kader. Strokovnjaki so j samo 3686 ton. V čevljarski indu- nju so lačnega sistema in kako i plačnega sist jih premostili? Nekatere stvari res še niso povsem razčiščene. Naprimer, kako izplačevati zaslužke takrat, ko delavci brez svoje krivde ne dosežejo določene proizvodnje oziroma dohodka podjetja. Poglejmo nekaj primerov. V sušnem letu morajo vrtnarji delati več kot navadno, če hočejo vsaj delno obvarovati proizvodnjo. Tudi po trikrat na dam morajo zalivati grede. medtem ko je v proizvodnem planu vkalikuilirano le enkratno zalivanje. Kljub trudu je pridelek za polovico manjši kot druga leta. Prav tako je s sušenjem sena, pri okopavanju v deževnem letu, šk ropi jc ti j u vinogradov itd. Skratka, delavci ob takih vremenskih razmerah veliko več delajo, posestvo pa ni doseglo niti toliko sredstev, da bi jih lahko plačalo za njihov trud. Iz teh razlogov je nujno, da imajo kmetijska gospodarstva iz leta v leto rezerviram doolčen plačni sklad, da bi ga lahko izkoriščali za plače v podobnih primerih. Kako pa je s premiranjem v kmetijstvu? Podobne težave se pojavljajo tudi glede premiranja. Gre namreč za to, kako prem trati strokovnjake ali drugo osebje takrat, ko je vloženo v proizvodnjo prav toliko ali še več truda kakor druga leta, podjetje pa ni ustvarilo dobička. Če podjetje zaradi slabe letine ni ustvarilo potrebnih sredstev, potlej seveda tudi ni mogoče nagraditi članov kolektiva za delo, ki so ga opravili. Prav v sušnih ali deževnih letinah pa je potrebna še večja budnost in požrtvovalnost vsega osebja, predvsem pa strokovnega kadra, da se iztisne iiz zemlje kar največ plodov. bili soudeleženi s prejemki pri! strijii so izdelali leta 1950 1,991.000 uspehu proizvodnje. Živinorejski parov čevljev, predlanskim pa strokovnjak- je na primer dobil 930.000 patov. V usnjarski in čev-1 dinar za kilogram prirastka pri ljarski industriji je bilo leta 1950 goveji živini. 10 para od litra na- i zaposlenih 5740 in leta 1953 5939 molženega mleka, 40 dinarjev od delavcev in uslužbencev. Marsi- vsaikega vzrejenega pujska, 50 dinarjev od tone vskladiščenega sena itd. Ta način premiranja se je zelo dobro obnesel, saj se je povečal interes strokovnjakov za rast proizvodnje. Premiranje je kdo bo seveda dejal, da proizvodnja ni mogla naraščati, ker podjetja zaradi pomanjkanja surovin niso izkoriščala polne zmogljivosti. Toda ne smemo pozabiti, da je prav ob znižanju proizvodnje torej potrebno, da izkoristimo ko- j naraščalo število zaposlenih, se-likor mogoče več možnosti za po- J veda v dobršni meni po zaslugi večanje kmetijske proizvodnje, j slabega plačnega sistema. Ta je namreč vzpodbujal podjetja, ™ so zaposlovala več ljudi kot jih je terjala proizvodnja. Ljudje niso bili v podjetju polno zaposleni in od tod nazadovanje proizvodnje. Sedaj ob določanju norm gre za to, ali bo tehnično vodstvo Dohodek podjetja bo treba zato premišljeno razdeliti in ustvariti potrebne rezerve. In kakšen je položaj v gozdarstvu? V gozdarstvu so norme in akordi že sicer precej ustaljeni, vendar je tudi tu še precej odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo kolektivi, ki sestavljajo tarifne pravilnike in pravilnike o normah. Tudi v gozdarstvu je uspeh dela v marsičem odvisen od vremena, položaja gozdov itd. Norme je treba pogostokrat prilagajati pogojem dela, saj ni mogoče primerjati poseka in spravila drv ter hlodov v nižinskih in višinskih predelih in ob vsakem vremenu. Zato kolektivi vse te stvari temeljito proučujejo ob sestavljanju ] vih pojavih pri ocenjevanju de-pravilnikov o normah lovnih mest, oziroma določanju Predstavniki kmetijskih in I tarifnih postavk v nekaterih pod-gozd-nih gospodarstev ter kmetij-j jetjih, Gre za skrajnosti pri raz-' - " ,m ra,z_ i pon ih. V posameznih podjetjih — podjetja upoštevalo dejansko storilnost, doseženo že pred leti, ali pa bo postavilo norme na lanskoletno raven proizvodnje, ki je manjša kot prejšnja leta. Glede nazadovanja je treba seveda povedati, da so nekatera podjetja dvignila storilnost dela, drugod pa je padla. Mislim, da bodo morali delavski sveti o teh stvareh razmišljati in razen uveljavljanja tarifne politike tudi pravilno usmerjati gospodarsko politiko podjetij pri postavljanju in izpolnjevanju proizvodnih planov, določanju cen it d. Od realno določenih norm si lahko obetamo, da ne bo porušeno razmerje v nagrajevanju, ki so ga v podjetjih dosegli z letošnjo oceno delovnih mest. Prav sedaj je čas, da določimo v podjetjih takšna merila dela, ki bodo vzpodbujala storilnost dela in rast proizvodnje. RAZGOVOR S STANETOM GLASOM, TAJNIKOM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA TEKSTILNIH DELAVCEV SLOVENIJE PRAV VSAKO DELOVNO MESTO JE TREBA PRAVILNO OVREDNOTITI Kaj lahko poveste našim bralcem o vrednotenju delovnih mest v tekstilni industriji? Na zadnji seji predsedstva so nekateri člani poročali o škodi j i- skih zadrug so o vsem tem pravljali na konferencah, ki jih je sklical Republiški odbor sindikata kmetijskih delavcev skupaj z Zbornico za kmetijstvo in gozdarstvo. Na posvetih so predstavniki izmenjali izkušnje; izmenjava mnen j in izkušen j bo koristila vsem, posebno pa še novoustanovljenim kmetijskim posest- RAZGOVOR Z IVANOM JENICEM, PREDSEDNIKOM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV USNJARSKE IN ČEVLJARSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE NORME NAJ TEMELJE NA REALNI OSNOVI Zanima me, kako je z nor- Čanju norm. Ko smo na seji pred-miranjem v usnjarski in čev- sedstva razpravljali o normira-Ijarski industriji? \ nju, je imel o tem marsikateri član predsedstva upravičene pomisleke. Na zadnji seji predsedstva smo ugotovili, da so v podjetjih v glavnem pravilno določili razmerja med posameznimi deli in posli. Pravilno so torej ocenili dela in delovna mesta. Želeti je, da bi bili tako vestni tudi pri dolo- Ce primerjamo podatke o proizvodnji s številom zaposlenih, lahko ugotovimo, da proizvodnja ni naraščala vzporedno s številom zaposlenih delavcev in uslužben- povečali direktorjem tarifne postavke za polovico ali tudi več, skoraj za prav toliko odstotkov pa so povečali tarifne postavke računovodjem, šefom komerciale itd. Ob teh ugotovitvah se nismo mogli znebiti vtisa, da v podjetjih, kjer so tako ravnali, niso določali tarifne postavke za delovna mesta po vrednosti del, temveč po obrazih ljudi, ki ta delovna mesta trenutno zasedajo. Znebiti se tudi nismo mogli vtisov, da gre pri podobnih skrajnostih za ločene, posebne razpone za delavce im posebne razpone za uslužbence. V posameznih podjetjih ne poznajo mer pri določanju tarifnih postavk za vodilna delovna mesta. Tako so določili v nekaterih manjših podjetjih, kjer je zaposlenih le nekaj sto delavcev, nekaj tisoč dinarjev višjo tarifno postavko za delovna mesta direktorju, kot v podjetjih, kjer je za- i poslenih tisoč in več delavcev. mogoče obetati še boljše organi-1 zacije dela, večjih prihrankov pri I surovinah, gorivu itd., ter torej ! tudi večjih prejemkov s premiranjem. Resnica pa je drugačna. To nam najbolje kaže poizkusno premiranje v Mariborski tekstilni tovarni, ki so ga uvedli letos, da bi si pridobili potrebne izkušnje. Mesečni operativni plan so vzeli za osnovo obračunavanja premij. Pri 100 % izpolnitvi normativov mesečnega operativnega plana je znašala premija 7%, pri 101 °/o izpolnitvi 11 %> in pri 102 °/o izpolnitvi normativov mesečnega operativnega plana je znašala premija 15 °/o na osnovno plačo. Ta način premiranja je vplival na boljšo organizacijo dela in prihranili so precej materiala. Inte- res mojstrov im ostalega vodilnega osebja se je povečal. V januarju so presegli plan proizvodnje za 11 °/o. Zgrešeno je misliti, da so premije za prihranek na materialu namenjene samo vodilnim uslužbencem podjetja. Po našem mnenju mora biti soudeležen pri premijah delavec ali uslužbenec, skratka vsakdo, ki je karkoli prispeval, da je podjetje prihranilo bombaž, svilo, volno, gorivo, mazivo itd. Vsako delovno mesto v podjetju, od najnavadinejšf>sa do vodilnega, je torej treba oceniti po vrednosti im odgovornosti, vendar so to marsikje spregledali, kot nas opozarjajo razni škodljivi pojarvi. RAZGOVOR S TOVARIŠEM FRANCEM PIPANOM, PREDSEDNIKOM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE TUDI V OBRTI JE TREBA UVELJAVITI NAGRAJEVANJE PO DELOVNEM UČINKU marsikje v podjetjih niso dovolj tehtno ocenili vodilnih delovnih mest po njihovi resnični vrednosti, temveč da so se pri določanju tarifnih postavk zgledovali po sosednjih podjetjih. Predsedstvo sindikata je menilo, da so takšni pojavi škodljivi Nedvomno je res, da je treba popraviti dosedanje razpone v prejemkih med strokovno bolj ali manj kvalificiranimi delavci ali uslužbenci, med tistimi, ki imajo več ali manj odgovornosti. Toda to popravljanje razponov nas ne sme zapeljati v skrajnost v ocenjevanju delovnih mest po osebah, ki jih trenutno zasedajo, temveč je treba upoštevati resnično vrednost delovnega mesta. Prejemkov vodilnega osebja ne gre torej administrativno povečati temveč je treba tudi del njihovih prejemkov povezovati z uspehom ali neuspehom v proizvodnji. Prav tako kot se bodo lahko prejemki delavcev povečali z delom v normah, bodo lahko porasli prejemki vodilnega osebja z uvajanjem premij za boljšo organizacijo dela, za prihranek pri materialu in podobno. Kakšne so sploh možnosti za premiranje v tekstilni industriji? Nekateri pravijo takole: V tek-| stilni industriji je že tako dognan Kako je z normiranjem o obrtnih podjetjih? Če hočemo tudi v obrti pravilno uveljaviti načela nagrajevanja, je seveda treba kolikor mogoče več dol normirati. Do sedaj je delalo v obrti po normah le 6 do 9 %> vseh zaposlenih. Toda praksa kaže, da je mogoče tudi v obrti normirati vsaj polovico del in to ne samo v proizvodnji, temveč tudi v uslužnostnih podjetjih. Seveda tam, kjer so začeli misliti na normiranje šele letos, tega dela še ne bodo povsem zaključili v nekaj mesecih, temveč bo treba to uvajati vse leto. Spočetka je dobršen del tehničnega kadra nasprotoval normiranju, češ da ni na razpolago potrebnih podatkov, da delajo le posamezne proizvode itd. Sčasoma pa so tudi ti ugovori splahneli, ker so v resnici sloneli le na izgovorih. Vsak dober mojster mora vedeti, v kolikem času je mogoče izdelati določen proizvod, koliko stane material, izdelavna ura, ostali režijski stroški itd. Vse to pa so podatki, ki jih potrebujemo za izračun norm ali akordov. Obiski v podjetjih in poročila odbornikov podružnic kažejo, da 1 so se tudi v večini obrtnih podjetij vendarle vestno lotili tega posla, sestavljajo osnutke pravilni- kov o normah in so ta posel že skoraj zaključili. Poseben problem v obrti pa so tiste stroke, kjer ni mogoče meriti dela po učinku, kot na primer v urarstvu, precizni mehaniki (popravljalci pisalnih, računskih is drugih preciznih strojev), v ra-diotehniki, avtomehaniki, rezbar-stvu, modelnem mizarstvu, ortopedskih delavnicah itd. V teh strokah terja delo večjo strokovno izobrazbo, razen tega pa so tudi pogoji dela težki (nevarno, nezdravo, umazano delo) in opravila terjajo precejšnjo odgovornost. Novi predpisi o nagrajevanju ne obravnavajo posebej teh primerov ter prepuščajo rešitev ljudskim odborom. S čim bi lahko ljudski odbori rešili te posebnosti? Najprej s tem, da tam, kjer je treba, povečajo obračunski sklad plač za do 5 %>, in drugič, da priznajo podjetjem določen odstotek dobička za premiran je pred razdelitvijo med gospodarsko organizacijo in komuno. Zato bodo seveda ljudski odbori postavili posebne pogoje, ki jih bo morala izpolniti gospodarska organizacija. na primer kakovost opravljenih uslug, višina cen, pravočasno izvrševanje uslug itd. S povečanjem obračunskega sklada plač in s pravilno razdelitvijo dobička bo mogoče tudi tu nagrajevati člane kolektiva tako, kot to terja delo samo. Ti pojavi nas opozarjajo, da proces dela, da si zavoljo tega ni Pri uveljavljanju letošnjega plačnega sistema bodo kmetijski delavci prilagodili način nagrajevanja posebnostim proizvodnje IZ GOVORA PREDSEDNIKA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA EDVARDA KARDELJA NA ZADNJEM ZASEDANJU ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE KAKO BOMO IZPOPOLNJEVAL! NAŠ SISTEM Na zadnjem plenarnem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, ki je bilo zaključeno 9. marca letos, je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj govoril o skupnih komisijah Zveznega izvršnega sveta in ustreznih odborov Zvezne skupščine. Tovariš Kardelj je v svojem govoru pojasnil naloge komisij, potrebo po njihovi upostavitvi in ob tem pojasnil, kako se bo izpopolnjeval naš sistem ter kaj vse moramo storiti, da bo sistem res takšen, kot si ga želimo. Tovariš Edvard Kardelj je te stvari takole pojasnil: Uspehi našega novega ustavnega in gospodarskega sistema, ki smo jih dosegli v letu 1953-54, so bili v vseh smereh res veliki. Toda ~vzlic tem pozitivnim rezultatom lahko zabeležimo tudi več negativnih pojavov in teženj, proti katerim se moramo boriti. Komisije, ki smo jih upostavili, naj bi pravzaprav pripomogle, da bi pospešili delo za izpopolnitev našega sistema, kar nam bo olajšalo boj proti sedanjim pomanjkljivostim, ki so predvsem posledica pomanjkanja bolj .konkretnih predpisov, s katerimi bi uredili odnose na posameznih področjih družbenega življenja. To nalogo je moč učinkovito izpolniti samo, če se bomo temeljiteje lotili problematike in analize sedanjega stanja na vseh področjih. Tako obsežnega dela na take široki fronti seveda ne more prevzeti in opraviti samo Izvršni svet, tem manj, ker nam narava pomanjkljivosti veleva, da pospešimo delo za dograditev našega sistema. Zato se je Zvezni izvršni svet sporazumel s predsedniki skupščinskih odborov, da bi upostavili takšne ad bot komisije z določenimi nalogami. Na podlagi analize in posvetovanja z vsemi zainteresiranimi činitelji in po drugih potrebnih pripravah bodo te komisije v glavnem že (etos predložile skupščini konkretne osnutke zakonov in pripravile več drugih predpisov s področja, za katere sc bile upostavljene. potem pa se bodo razšle. Takšno vrsto komisij pa bomo Uidi v prihodnje uporabljali v naši praksi kot prikladno metodo povezovanja in sodelovanje Zveznega izvršnega sveta in skupščinskih odborov v določeni problematiki. NALOGE POSAMEZNIH KOMISIJ Ko je pojasnjeval naloge skupnih komisij, ki so že začele delati, je tov. Kardelj najprej govoril o komisiji za predpise o organizaciji državne uprave in o nsluzben-skem sistemu. V ter zvezi je med drugim rekel: Dejstvo je, da smo po uveljavljenju Ustavnega zakona in reorganizaciji zvezne državne uprave, pa tudi republiških državnih uprav, napredovali dokaj počasi v razvijanju državne uprave, ki bi ustrezala novi vlogi političnih izvršnih organov. Cela vrsta upravnih nalog je še zmeraj stvar izvršnih svetov, zveznega in republiških, medtem ko se samostojne up^Ve. komisije, sveti, prav gotovo pa državna tajništva pri Zveznem izvršnem svetu niso dovolj razvili in izoblikovali ne po številu ne po področju dela in pristojnosti. Če hočemo razbremeniti politične izvršne organe, izvršne svete, tedaj moramo prenesti na upravni aparat več funkcij in pristojnosti in mu dati več samostojnosti. V tej smeri je dobila naloge komisija za predpise o organizaciji državne uprave in uslužbenskega sistema. Ta komisija bo svoje sklepe izoblikovala v osnutku splošnega zakona o zvezni in republiški upravi ter v osnutku zakona o uslužbencih. Razen tega bo predložila tudi osnutke predpisov Zveznega izvršnega sveta za posamezne državne uprave. Treba je namreč jasno določiti mesto, vlogo, področje dela in kompetence posameznih državnih organov, pa tudi instrumente, s katerimi razpolagajo za uveljavljanje svojih pravic. Seveda bo treba v okviru teh predpisov natanko določiti tudi položaj aparatov pri ljudskih odborih, čeprav je treba obdržati pobudo ljudskih odborov glede razvijanja lastnega aparata, ki je dal doslej zelo pozitivne rezultate. Na drugi strani pa je treba zagotoviti tudi vpliv družbe tako na kakovost tega aparata kakor tudi pri uveljavljanju in uresničevanju teh načel, po katerih lahko uslužbence razporejamo, postavljamo in odpuščamo, hkrati pa tudi zaščititi d-užbo kot celoto, tako da med drugim zagotovimo, da vsak uslužbenec izpolnjuje pogoje, predpisane za določeno delovno mesto. »Naloge komisije za predpise o združevanju samoupravnih organizacij in ustanov sc tesno povezane z nalogami komisije za predpise o državni upravi in o uslužbencih,« je nadaljeval tovariš Kardelj in pripomnil, da misli tu predvsem na gospodarske zbornice, med katerimi so nekatere že dosegle lepe uspehe, druge pa so se šele postavile na noge. Na splošno smo v vertikalnem povezovanju samoupravnih gospodarskih organizacij storili šele prve. korake., a te organizacije — zbornice — so za nadaljnji razvoj vsega našega gospodarskega in družbenega sistema izredno važne. Te organizacije so glavna oblika, prek katere bo družba organizirala izpolnjevanje tistih družbenih funkcij, ki morajo biti v sodobni družbi centralizirane.^ Prej smo opravljali te funkcije — in opravljamo jih še zdaj večinoma prek državnega upravnega- aparata. Usmerjamo se na to, da bomo te funkcije v določenem smislu de-etatizirali in postavili na podlago samoupravnega združevanja, na podlago samoupravnih, vertikalno povezanih organizacij, Ki bodo v imenu posameznih panog ali vsega gospodarstva uveljavljale regulativne ukrepe, seveda v demokratični samoupravni obliki, na podlagi predpisov in zakonov, ter v sporazumu z ustreznimi državnimi oziroma družbenimi organi. Izgraditev zbornic in njihovega notranjega mehanizma je torej z gledišča enotnosti družbe zdaj ena glavnih nalog, važna prav tako, kakor je važna pravilna izgraditev komun in skupnosti komun. Če ne bi zagotovili, da bodo tiste družbene funkcije, ki morajo biti centralizirane, centralizirane v resnično demokratični obliki, tudi v snovanju komun ne bi mogli napredovati dovolj gladko. Če hočemo dati zbornicam tako važne naloge, tedaj morajo biti tudi na ustrezni način povezane s političnimi izvršnimi organi in z ljudsko skupščino, to se pravi predvsem z njenim Zborom proizvajalcev. To velja predvsem za proizvajalskc zbornice, kakor sta industrijska in kmetijska zbornica. Z ustreznim splošnim nadzorstvom Zveznega izvršnega sveta in Zbora proizvajalcev nad določenimi funkcijami zbornic bodo le-te lahko odigrale zelo važno vlogo v razvijanju našega družbenega organizma. Razen tega so zbornice zelo važne glede koordinacije in pospeševanja proizvodnje, izgraditve strokovnih inštitutov, tehnične pomoči, šolanja strokovnega kadra itd. Naša naloga je torej, da najdemo prek zbornic predvsem pravilno obliko, da bomo vskladili samostojno gospodarsko pobudo podjetij, ki se organizirajo v zbornici, in pobudo družbene skupnosti kot celote. Zaradi vsega tega bo morala komisija za združevanje v gospodarstvu pripraviti predvsem osnutek splošnega zakona o združevanju v gospodarstvu, potem pa morda tudi določene posebne zakone za posamezna področja. _ ... Izredno važno je aelo komisije za razdelitev družbenega dohodka. Vprašanje razdelitve družbenih dohodkov je pravzaprav osrednje vprašanje našega gospodarstva, pomanjkljivosti predpisov na tem področju in instrumentov, ki bi omogočili najbolj smotrno razdelitev in prerazdelitev družbenih dohodkov, pa sta glavni vir pomanjkljivosti v našem gospodarskem sistemu. Ko bomo to vprašanje uredili in prešli s prakse tako rekoč vsakoletnega razdeljevanja dohodkov na stabilnejši sistem, v katerem bo vsakdo imel natanko določene vire in okvire gibanja v uporabi dohodkov, tedaj bo izginila iz našega gospodarskega življenja cela vrsta različnih pomanjkljivosti. Partikularizem in drugi negativni pojavi dobivajo ostrejše oblike prav zato, ker to osrednje vprašanje ni urejeno. Ta komisija bo imela pravzaprav dvojno nalogo. Prva se nanaša na obravnavanje vprašanj, povezanih z uveljavljanjem in izpolnjevanjem letošnjega gospodarskega načrta, druga pa je dolgotrajnejša in povezana z izdelavo sistema razdelitve družbenega dohodka v našem socialističnem gospodarstvu na splošno. Zlasti važno vprašanje v delu te komisije bo natanko določiti razmerje med posameznimi družbenimi enotami. Letos smo storili v razvijanju gospodarskega sistema korak naprej s tem, da smo prenesli določene pristojnosti, zlasti glede dobička v podjetjih, z zveznih in republiških okrajev na okraje, to se pravi na komune. Čeprav pa pomeni ta sprememba korak naprej, ki omogoča podjetjem, da se bolj orientirajo na boj za povečanje storilnosti, vendar se že zdaj kaže težnja komun, da zahtevajo od podjetij preveč. Lahko rečemo, da je malone splošen pojav, da skušajo komune iztisniti iz podjetij skoraj vsa sredstva. Če bi dopustili, da bi se takšen pritisk komun neomejeno razvijal, bi to destimulativno vplivalo predvsem na storilnost v podjetjih. Zato bo treba bolj zagotoviti samostojnost podjetij in določiti meje, ki jih komune v svojih zahtevah nasproti podjetjem ne bodo smele prekoračiti. Komisija za predpise o kreditnem in bančnem sistemu ima naloge, ki so tesno povezane z nalogami komisije za razdelitev družbenih dohodkov. Znano je, da so pomanjkljivosti v našem deviznem sistemu zaostrile nekatere negativne pojave na trgu in v naših gospodarskih odnosih sploh. Ta komisija se bo morala temeljito ukvarjati z vprašanjem organizacije bank. dalje z vprašanjem obratnih sredstev, s proučevanjem sistema dolgoročnih in kratkoročnih kreditov itd. Komisija za predpise o delavskem samoupravljanju bo morala urediti vrsto odprtih vprašanj s tega področja. Nekateri predpisi so že zastareli in često slišimo predloge o njihovi spremembi, drugi pa so nepopolni. Samo s posameznimi spremembami zakonov pa ne bi dosegli zaželenega uspeha. Zato bo morala ta komisija v stiku z ustreznimi družbenimi organizacijami in činitelji predvsem temeljito proučiti sedanje stanje in delovanje delavskih svetov ter na podlagi tega pripraviti predloge za spremembo zakona o delavskem samoupravljanju. V tem okviru bo treba urediti tudi vprašanje, ki so^ ga te dni obravnavali odbori Ljudske skupščine, namreč, ali kaže podaljšati mandat delavskih svetov od enega na dve leji, upostavili rotacijski sistem itd. Prav tako bo treba urediti vprašanje organizacije delavskih svetov v podjetjih z oorati, vprašanje odgovornosti članov upravnega odbora, delavskih svetov za polihko in za gospodarsko stanje podjetij, pravice in dolžnosti direktorjev podjetij itd. Posebno nalogo ima tudi komisija za predpise o delovnih odnosih. Zdaj so predpisi o delovnih odnosih raztreseni po raznih zakonih in različnih uredbah. Zato bo morala ta komisija najprej zbrati to snov in jo preannh" zirati, potem pa predložiti ureditev delovnih odnosov v gospodarstvu z enim ali več zakoni in dopolnitvami_ veljavnih sedanjih z novimi določbami, ki jih narekuj6 praksa. Zlasti bo treba urediti vprašanje uporabe tuj6 delovne sile na privatnem sektorju gospodarstva, posebn v obrti in na vasi. Kritično bo treba analizirati in revidirati nekatere dosedanje predpise in dosedanjo prakso na tem področju ter najti instrumente in oblike, ki bod ustrezale našemu gospodarskemu razvoju.^ Tu bo moralo predvsem priti do izraza načelo, da nihče ne more bogateti z izkoriščanjem tujega dela. Tudi komisijo za zadružništvo čakajo zelo važne naloge. Lani ali predlanskim smo izdali predpise za pod" roč j e zadružništva, ki so sprožili njegov nadaljnji razvoj-Ker pa so se zdaj razvili nekateri^ novi odnosi in pojavu nove oblike na področju zadružništva, se je pokazalo, d so v nekaterih delih veljavni predpisi preozki, da n® dopuščajo dovolj naglega razvoja zadružništva. Na tem področju bo torej potrebna temeljita analiza, povzeti bcino morali sadove naše dosedanje politike na področju km6" tijskega zadružništva. , Med važnejšimi vprašanji so tu predvsem tudi taksn8 konkretna vprašanja, kakor je položaj obratov v zadrugah’ kjer naši predpisi morda tako ovirajo zadruge, da često sploh nimajo interesa, da bi ustanavljale obrate. Treh« pa bo tudi razčistiti vprašanje razdelitve dobička, oZ« dohodka, vprašanje razmerja med zadrugo in komuno itd* Zelo važno vprašanje komisije bo vprašanje zadružnega združevanja. S sedanjimi predpisi, še bolj pa z nas prakso, smo često zavirali razvoj zadružnih zvez ko organizacij, ki bi gospodarsko povezovale kmete. En izmed posledic takšne prakse je dejstvo, da je odkup11® trgovina na našem podeželju zelo nerazvita, slaba in bistvu sila primitivna. Zdaj odkupujemo kmetijske Pr°T izvode prek nakupovalcev, namesto da bi imele glavn vlogo na tem sektorju zadružne zveze kot močne gospo" darske organizacije. Sad dela te komisije bo osnut6 zakona o zadružništvu, ki bi ga bilo treba sestaviti s6 letos. Komisija za obrtništvo naj bi predlagala predvsem ureditev treh kompleksov nalog. Prvič, ureditev odnoso na sektorju privatne obrti; drugič, ponovna analiza pred" pisov, nanašajočih se na socialistični sektor obrti; tretjič, vprašanje splošne organizacije na sektorju obrt" ništva. _ V okvirju teh ukrepov bo treba pravilneje določiti tu° vlogo obrtniških zbornic v našem sistemu. Komisija 1 obrtništvo naj predloži skupščini osnutek splošnega z aken ^ o obrtništvu, na podlagi katerega bi lahko republike lZ" dale podrobnejše predpise. Komisija za predpise o invalidskem in pokojninske’ zavarovanju naj predloži osnutek zakona o invalidske1® zavarovanju in zakona o pokojninskem zavarovanju. Oh zakona že pripravlja. _ _ ,a Komisija za predpise o organizaciji znanstvenega d6* bo pripravila predvsem zakon o znanstvenih in raziske^ valnih ustanovah, ter zakon o akademijah znanosti. . okviru zakona o znanstvenih in raziskovalnih ustanov^ bo vsekakor treba predvideti tudi organizacijski meha*11' zem sodelovanja in spodbujanja znanstvene in raziskovala dejavnosti po družbeni skupnosti. Natančneje bo treh urediti tudi vprašanje finansiranja dela in znanstven1 raziskav. . Komisija o organizaciji zdravstvene službe naj 1/(!a osnutke splošnega zakona o zdravstveni službi. za^0lL o sanitarnem nadzorstvu nad proizvodnjo in promet6 z živili, prometom z alkoholnimi pijačami in tobak61’ dalje zakona o sanitarni inšpekciji, zakona o zatiranju preprečevanju nalezljivih bolezni itd. - Naloge komisije za predpise o organizaciji komun * znane in o njih smo že večkrat govorili. To komisija J upostavila tri podkomisije, in sicer: za izdelavo statu občine, za izdelavo statuta okraja in statuta mesta. . za teritorialna vprašanja — in dokaj uspešno izpolnjuj svoje naloge. ST. 11 © is. MARCA 1955 SOCIALNA POLITIKA '»DELAVSKA ENOTNOST« PRED OBRATNO AMBULANTO Takšne zdravnike želimo V čakalnici obratne ambulan- »Pokaži, kaj imaš,« nagovarja bilo manj nezgod pri delu.« 'e je polno ljudi. Nestrpnost, drugi. In ko vidi, meni prav po i »Res je to,« ga dopolnjuje Prerivanje, čakanje... Na vrsti strokovnjaško: »Eh, to ni nič. kovač, krepak možakar, »in tudi Seto dvaintrideseti. K zdravniku Čez dva dni boš že dober in boš, zelo prijazen je z ljudmi. Za vsa-Prihajam samo zato, ker sem po- lahko delal!« j kega delavca ima kakšno dobro treben njegove pomoči. Ljudje Nestrpnost pri čakajočih bol- besedo.« ?e pogovarjajo o težavah in skr- nikih narašča. Starejša delavka,1 »Tresk, tresk—« je medtem beh. Prisluhnem. Delavec v za- ki je od vseh najbolj mirna in zaloputnilo na vratih ambulante. čaščeni delovni obleki toži, da ^rii nagajajo tvori. »Malce se bojim,« se potoži shišalcem, »da mi jih bo kar Prerezal.« »To pa to!« se oglasi drugi titožak. »Manjše operacije so pri Mem neizbežne. Ni tak kot dru-§?> da bi za vsako malenkost pokljal ljudi v bolnišnico.« , »O, tri sto kosmatih.« se še b°lj ustraši človek s tvori. potrpežljiva, se sama od sebe oglasi: »Kaj ste tako nestrpni? Zdrav- Ven je prišel visok delavec strgani suknji in zarobantil: »Hudiča ... Tebi je lahko ... nik je, čeprav mlad, zelo natan-1 Toda jaz ti ne grem na delo... čen in zato gre delo malo bolj počasi...« »Natančen, to pa drži,« vpade v pogovor mož z obvezano roko. »V tovarni sem ga videl, ko je pregledoval vse oddelke. Zani- Nak... ne grem.« Prižgal je cigareto ter sedel v kot čakalnice. . »Kaj Pa je bilo?« so zvedavo j uprava cest pa je pri tem utrpela silili vanj. 1 okazal je crn prst, škorln n« močno nnškodovanem Več skrbi za varnost izven podjetij V zadnjem času veliko pišejo o higienski zaščiti v podjetju in o tem se prirejajo tudi razstave. In prav je tako! Toda pri tem ne smemo pozabiti, da ni nič manj važno posvetiti skrb za varnost človeških življenj tudi izven podjetij. Lanskoletna velika avtomobilska nesreča, ki se je pripetila na ovinku Koroške ceste med Mariborom in Kamnico, je terjala štiri smrtne žrtve in poleg tega je bilo več težje in lažje ranjenih. To predstavlja težko izgubo dragocenih življenj naših delavcev in uslužbencev, hkrati pa znatno bremeni naše socialno zavarovanje. Tu gre za izdatke pogrebnin, pokojnin in za zdravljenje. Mestna rekoč: »Udaril sem se s kladivom in Kako rešujejo v Angliji stanovanjsko vprašanje mal se je za vse, posebno kako zdaj me tako boli, da ne morem bi se izboljšalo to in ono, da bi delati, on pa pravi, da to ni nič. 1 Nak ... ne grem delat!« je ponovil še drugič in potegnil močan dim iz cigarete, da se je v kolobarjih dvignil pod strop. Ko je govoril, je močno zadišalo po žganju. Na vratih ambulante se je prikazal zdravnik. Menda zato, da vidi, koliko je še pacientov. škodo na močno poškodovanem tovornem avtomobilu. Na tem primeru lahko vidimo, kako močno potrebna je skrb za varnost tudi izven podjetij Naša ljudska oblast, ki to uvideva, je kmalu po omenjeni. nesreči po-i leg prejšnjih 15 obcestnih kamnov •»trSšse Sssri&M gsS. 's v&sste. £ t S* *vfc ? svetu. Vzrok temu ni samo, ker črtili. Nova stanovanjska naselja brodusen, toda ko zagleda grade z ozirom na potrebe industrije. Z zakonom o »novih mestih« ic, prenehala gradnja stanovanj ^ času vojne, ter v povečanju šte-vUa prebivalcev, temveč tudi za-Mi poškodovanih in 2Sradb med vojno. V Angliji je bilo za časa vojne pičenih nad 200.000 stanovanj-kili zgradb in blizu milijon poškodovanih. Gradnje, začete pred '°jno, da se nehigienske zgradbe kadomeste z dobrimi in zdravimi, 0 v obdobju vojne prenehale. Po vojni so z zidavo stano-Mjskih zgradb nadaljevali. Naj-Mj so si prizadevali zadovoljiti zmrači: »Kaj sem vam dejal? Zaradi pomicnilll5w;r-!ditp=T,Šd=w.1=*,?.”est» gradnjo »novih mest«, V gradnji novedal. je 8 »novih mest« v okolici Londona, dvoje v Škotski, eno v Wa-lesu in troje v Anglija. Ob koncu 1. 1935 je živelo v njih že 201.400 prebivalcev. V njih so po načrtu določena" kraja za zgraditev novih tovarn. Računajo, da bo število J postavila še nadaljnjih 60, po štiri korake oddaljene drug od drugega tako, da je sedaj na tem nevarnem mestu 75 obcestnih kamnov. Toda medtem ko so stari obcestni kamni belo prepleskani, so novi sivi. Zato menim, da bi bilo dobro, da se tudi novi pre-delavca s cigareto v ustih, se; pleskajo z belo barvo, ki je po-. noči bolj vidna kot naravno siva go povedal. Delavec se jc godrnjaje dvignil ter se izgubil iz čakalnice. »Pijan je,« so ljudje mrmraje ugotovili. Zdaj smo vsi bolj hitro prišli na vrsto in zadovoljni odšli domov. Pozneje sem imel še večkrat prebivalcev novih mest doseglo' sam priložnost govoriti in 600.000. ’ barva. Anton Brandner r--rrj tl T '1 Pri prebiranju dnevnega Ca- po- sopisja vedno znova naletim na ______________________________ I d robne je spoznati našega zdrav-' razprave o prehrani naših delov- bajnujnejše' potrebe. Gradbenega j Sele ko je stanovanjsko vpra-1 nika. Saj je zelo rad zahajal nih ljudi in o težavah, ki nam Materiala pa je primanjkovalo,; šanjc bilo vsaj kolikor toliko med delavstvo v tovarno in se jih povzročajo^ slabe letine. Zato ,°i- - .........1 ” • —*—---------1 za naše sa-1 si ne morem kaj, da ne bi o tem Mno- ^to so ga načrtno razdeljevali in [ omiljeno, so pristopili podiranju močno zanimal tudi , Privatnikom graditev hiš prepo-: in urejevanju nehigienskih stano- m oup ra vi jan je podjetja. Poseb-jsaro podrobneje razmišljal.. Mali. Da zadoste najnujnejše po- j vanj. Po vojni je bilo nadzorova- no pa se je zanimal za poklicne. go deviz smo morali zadnja leta trebe, so v prvih dveh letih poj nje najemnin nujno, da bi se one- bolezni ter dajal koristne pred- j porabiti za uvoz hrane. In kot y°jni zgradili okoli 160.000 za-- mogočilo izkoriščanje tistih, ki so loge, kako le-te odpraviti. Upra-1 kažejo razne statistike, porabimo Mnih montažnih hišic. Z držav- se nahajali v težkih stanovanj- va podjetja ga je za tako ne- »-*«»> ukrepi pa so preprečili d vi- j škili okoliščinah. Nadzorovanje! sebično in požrtvovalno delo &anje cen stanarinam. i najemnin pa je pripeljalo do te- tudi nagradila. Žal nas je zdaj Od 1945. leta do danes so v i ga, da so bile zgradbe žarnem tir- | zapustil. Odšel je v Kranj, kjer Angliji zgradili 1,831.160 stano- i jene, ker se je v odnosu na pred- i se namerava specializirati kot y?nj, ne računajoč montažnih hiš. j vojna leta vzdrževanje zgradb v j zdravnik za notranje bolezni. ;sako leto je bilo zgrajenih iz.................. " Mih skladov nad 300.000 sta, °vanj, pomanjkanje stanovanj j ja neke rezerve hrane, saj mu Strinjam se, da ne more do-tega žep ne dopušča. Kupovali; biti otroškega dodatka tisti, ki smo prej in sedaj le toliko, ko- \ obdeluje hektar ali več zemlje. Ukor za življenje nujno potrebu- j Nikakor pa ne bi smelo vplivati jemo. j na otroške dodatke, če nekdo ob- \ Ko sem o teh stvareh razmiš- j deluje manj kot hektar zemlje j Ijal, sem razmišljal tudi o raz- | zlasti še, če jo je vzel v najem, merah v slovenjgraškem okraju, \ Če obračunaš vloženo delo in [ki so mi dobro poznane. Tu je stroške, ne dobiš s hektarja še je še vedno občutno. Zaradi pomanjkanja prostora v mestih zgradili le visoke sta-b°vanjske bloke. Stanovanja za "trebe manjših gospodinjstev, za ^ttice in starejše osebe, pa grade jako imenovanih »novili me- Kjer koli je bilo mogoče, j .v?a starejše osebe zidali zasebne lastniku je omogočeno, da Jsice. V irmrlhfnc načrte so' posojilo v znesku polovice pred- Angliji podražilo za blizu 300 °/o. Zaradi tega so kasneje sistem nadzorovanja najemnin razveljavili. Po novem stanovanjskem zakonu so dovolili lastnikom liiš, da povečajo najemnino v sorazmerju s povečanjem stroškov za popravilo stavb. Z zakonom se predvideva možnost, da dobi lastnik posojilo za popravilo dobrih, toda zastarelih zgradb. Hišnemu vzame tsice. V gradbene načrte Jdjučevali vse vrste zgradb . Svilnem sorazmerju, i. Od vseh vrst družinskih hiš, jih gradile oblasti, je naj-Mi.. priljubljena enonadstropna g.Mnska hiša z majhnim vrtom. a|.avba se navadno sestoji iz ene ' 1 dveh delovnih sob in oprem-116 knhinrp v pritličju, dveh l]yrne kuhinje računa im v mejah odrejenega maksimuma. Da bi imel od posojila največjo korist najemnik, se v popravljenih ali obnovljenih zgradbah strogo nadzoruje povečanje najemniiee. Primer obnove Lanzburyja zasluži, da se o njem govori. To je mestna četrt vVzhodncm Lon- Dr. Henrika Tepeyo mi delavci res ne bomo pozabili. Veliko nam je storil dobrega, zato mu od srca želimo tudi v novi službi obilo sreče in uspehov. Takšnih zdravnikov si želimo. v zadnjih letih vedno več masti in pšenice, teh najbolj kritičnih prehrambenih artiklov. Drži, da nam moke in masti manjka v glavnem zaradi slabe letine, morda tudi zaradi zaostalega načina obdelovanja. Zdi se mi pa, da je večje povpraševanje po moki in masti tudi zavoljo nečesa drugega. Nesmiselno bi bilo trditi, da si delovni človek, ki nima postranskega zaslužka, ustvar- s °Posteljnih in ene enoposteljne j donu, imenovana po pokojnem latinice, kopalnice ter toalete v burističnem politiku. Svojo četrt nadstropju. je Lanzburv rešil na ta način, da llldi ctnnmjanin niso vse. če' tp zgradil novo tržnico, trtiovsko m ¥SE IZDATKE v breme sklada za plače se plačuje prispevek za socialno zavarovanje Republiški zavod za socialno in da je treba do sprejema druž-za varovan j e je v začetku febru- i benih planov okrajev in mest ter ar ja izdal okrožnico, v kateri je ' tarifnih pravilnikov obračunavati zavodom sporočil, da ni treba; za vse izdatke, ki se izplačujejo v breme sklada za plače. Ta prispevek se plačuje po stopnji zveznega družbenega plana za zaračunavati prispevka za socialno zavarovanje od izdatkov, navedenih v 33. in 39 členu točke 1 in 2 Uredbe o razdelitvi skupnega leto 1955 v višini 43 %. Morebitne dohodka. | razlike se bodo obračunavale s Sekretariat odbora za gospo- | prihodnjimi izplačili. ^ „_______J ____________________darstvo Zveznega izvršnega sveta i Za nagrade učencev v gospo- Tudi stanovanja niso vse, če' je zgradil novo tržnico, trgovsko pa smatra, da to navodilo ni v darstvu in za plače sezonskih de- 'Majo delavci vsak dan daleč i ulico, šole, Dom za onemogle in [ skladu z načeli odlo-ka o začasni j lavcev v kmetijstvu se plača L°*°vati na delo, prevoznih sred- j ustrezajoče število eno in več nad- j razdelitvi skupnega dohodka in \ 12.5 % prispevka za socialno za- Icv pa ni povsod na razpolago. I stropnih zgradb. I dohodka gospodarskih organizacij varovanje. industrija močno razvita, vendar tako razporejena, da ni večje koncentracije v enem sa-I mem kraju. Izjemni sta ravenska železarna in mežiški rudnik. [ Še tu se veliko delavcev vozi na j delo iz raznih delov Dravske, Mislinjske, Mežiške doline ter okoliških hribov. Ker delavstvo j ni na majhnem področju gosto naseljeno, imajo delavci priložnost, da z družino obdelujejo še kak košček svoje ali najete zemlje. Velika večina delavskih družin je vsako leto zredila po enega, pa tudi po dva prašiča ter se založila z mastjo za vse leto. Tudi krompirja so si v veliki meri pridelali sami in s tem zmanjšali pritisk na trg. Po novi uredbi o otroških dodatkih, ko že dinar davka na j zemljo vpliva na višino otroškega 1 dodatka, so bili vsi ti delavci pri-| siljeni opustiti obdelovanje zem-1 Ije, če so še naprej hoteli preje-, mati neokrnjene otroške dodat-: ke. Kaj je družba s tem pridobila? Nič! Napravili smo si le gospodarsko škodo, ker je ostalo precej te zemlje neobdelane, po drugi strani smo kljub pomanjkanju živil ustvarili večji pritisk po- tako dobre zemlje toliko, kolikor znašajo otroški dodatki za enega otroka. Zato ni čudno, da govore ljudje: zakaj bi se morali moja žena in otroci mučiti z obdelovanjem zemlje, če od tega nič nimajo. Bolje je, da leži doma, in si za gotov denar iz otroških dodatkov kupuje hrano. Tisoče kilogramov masti bi bilo nepotrebno uvoziti že samo v našem okraju, če bi bilaJ uredba prožnejša. Izdatki za otroške doklade pa ne bi bili bistveno večji, saj jih vsi, ki so do njih upravičeni, danes prejemajo, ker so obdelovanje zemlje pač opustili. Pred očmi sem imel predvsem razmere v slovenjgraškem okraju, kot sem že dejal, kjer je sicer močna industrija, vendar precej raztresena. V Mariboru na primer, kjer živi veliko delavcev na manjšem prostoru, so možnosti za pridelovanje hrane verjetno manjše. Simon Štruc Opomba uredništva: K temu, kar je povedal tovariš Štruc, samo to, da predpisujejo davke ljudski odbori in da so pri ljudskih odborih tudi zbornice proizvajalcev, ki bi lahko odločilno posegle v davčno politiko okraja. i trošnikov na trg in s tem višali j Uredbe zategadelj ne bi bilo tre-1 cene kmetijskim pridelkom. < ba spreminjati. , OBZORNIK Važne spremembe v zdravstvenem varstvu naših delavcev in uslužbencev Novi predpisi o zdravstvenem zavarovanju (zakon o »nravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev — r|adni list FLRJ št. 51/|4. uredba o izvajanju zakona o »nravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev — radni list FLRJ št. 55/54, navodilo o sredstvih evidence , ravstvenega zavarovanja — Uradni list FLRJ št. 1/55), dn Sj Ovajajo od 1. januarja 1955 dalje, so prinesli v i nsedanje zavarovanja za bolezen precej važnih sprememb n»M?Vosti’ Te spremembe in novosti se tičejo tudi pravic sih zavarovancev, zato naj na tem mestu povemo kaj eč o njih. k predvsem je treba povedati nekaj besed o pomembni u *5 o v o s t n i spremenim našega zavarovanja za bolezen, no Prinnšajo novi predpisi in ki je v zvezi s samim p Vlni. nazivom — zdravstveno zavarovanje. Doslej smo p v°r^i o bolezenskem ali bolniškem zavarovanju, naenkrat v ?e z novimi predpisi pojavlja zdravstveno zavaro-im le- Ta sprememba v nazivu ni nekaj slučajnega, ampak Zav ^ °bbi vsebinski pomen. Novi naziv — zdravstveno na,arovanie — hoče povedati predvsem, da naj ne bo ya nen socialnega zrvarovanja samo zdraviti bolnega za-tem°V£^nca .*n Sa čimprei ozdravljenega vrniti proizvodnji, zdrVeC Daj k° naloga socialnega zavarovanja tudi skrb za 0l avJe. zavarovancev v tem smislu, da se že vnaprej Sv a^ujejo pred boleznijo in poškodbo pri delu zlasti na T>a K- ^e^ovnih mestih, pa tud. v okolju, v katerem živijo. Poseh Pol1darka tej nalogi, je novi zakon posvetil s t yet>no. Poglavje tako imenovani preventivni zdrav-pr ,eui službi, t j. oni službi, ki naj skrbi za pre-naiaevailie obolenj in nesreč pri delu. V tem poglavju odh ^a zakon zavodom za socialno zavarovanje, ljudskim in ^r?m> organom zdravstvene službe pa tudi podjetjem zdraStanovam obsežne dolžnosti na poaročju preventivne temavst^ene službe. Ukrepi, ki jih zakon predvideva na oSek Področju, so naslednji: obvezen zdravniški pregled s^dk , Prvič nastopijo delo ali nastopijo delo po pre-va; u’ daljšem od 6 mesecev: redni sistematični pregledi Zclrav^ev *n ududih delavcev, posebno onih, ki opravljajo niški "*U pose^no škodljivo in nevarno delo; izredni zdrav-ali u„Pre&l?di vseh oseb, zaposlenih pri nekem podjetju vseh „an°vi; občasni sistematični in fluorografski pregledi ^euemZaVa^°Vaacev *n njihovih družinskih članov na dolo-rovann p°dr°cju; organiziranje skupnega okrevanja zava-Pri ev\ otfok ter mladine; sistematični pregledi zobovja 0c,h in mladini itd. Kar zadeva higiensko-tehnično zaščito v podjetjih, imajo zavodi za socialno zavarovanje pravico in dolžnost, sodelovati v postopku za preiskavo nesreč pri delu in zahtevati, da se komisijsko preiščejo delovni pogoji in delovna okolica, da se odstranijo vzroKi obolevanj in nesreč pri delu oziroma vzroki poklicnih obolenj. Mimo tega pa bodo še ljudske republike z natančnejšimi predpisi naložile zavodom za socialno zavarovanje ter podjetjem in ustanovam določene obveznosti pri izvajanju ukrepov za varstvo zdravja in delovne zmožnosti zavarovancev. To je tedaj vsebinsko najvažnejša sprememba, ki jo prinaša novi zakon o zdravstvenem zavarovanju. V naslednjem pa si bomo ogledali še spremembe in novosti o pravicah naših delovnih ljudi v novem zdravstvenem zavarovanju. 1. Krog zavarovancev Ena od oblik novega zakona o zdravstvenem zavarovanju je tudi ta, da je končno in podrobno naštel vse osebe, ki uživajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Te osebe je razdelil v štiri skupine: Prva skupina zajema vse delavce in uslužbence, ki so zaposleni na področju Federativne ljudske republike Jugoslavije, in sicer ne glede na spol, starost in državljanstvo in ne glede na to, ali je delovno razmerje nastalo v skladu z veljavnimi predpisi. Prav tako je zagotovljeno zavarovanje tudi kmetskim delavcem na zasebnih kmetijskih posestvih pod pogojem, če so zaposleni poln delovni čas, ki je preapisan za kmetijska dela in če imajo v zadnjih 30 koledarsfcih dneh najmanj 15 delovnih dni. V drugi skupini so osebe, ki so izenačene z delavci in uslužbenci glede pravic iz zdravstvenega zavarovanja. To so člani predstavniških teles organov oblasti (člani izvršnih svetov, ljudski poslanci zveznega in republiških zborov, predsedniki ljudskih odborov itd.), plačani izvoljeni funkcionarji v družbenih organizacijah ter tuji državljani, ki so zaposleni v naši državi po posebnih pogodbah. Tretja skupina zajema vajence, dijake in študente na obveznem praktičnem delu, osebe, ki jih je podjetje ali ustanova poslala na šolanje in dobivajo štipendijo ali plačo, osebe na prostovoljni brezplačni praksi, osebne in družinske upokojence ter invalide socialnega zavarovanja, osebe, ki delajo na javnih delih najmanj 6 ur na dan, začasno nezaposlene, ki so prijavljeni pri posredovalnici za delo itd. V četri skupini so pa družinski člani zavarovanca, ki jih zakon izčrpno našteva: zakonec (mož ali žena), otroci (zakonski, nezakonski, posvojeni, pastorki in otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja), starši, očim in mačeha, stari oče in stara mati, bratje, sestre in vnuki. Otroci, bratje, sestre iu vnuki imajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja do 16. leta starosti (doslej do 17. leta starosti), če pa se šolajo, do konca predpisanega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 25. leta starosti (doslej do 24. leta). Našteti družinski člani imajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja le. če jih zavarovanec dejansko preživlja. Za otroke in zakonca, ki se ne bavi s kakim samostojnim poklicem, se šteje brez posebnega dokaza, da jih zavarovanec preživlja. Če pa izvršuje zakonec samostojen poklic, se šteje, da ga preživlja zavarovanec, če dohodek od tega poklica ne krije niti polovice stroškov, ki so potrebni za preživljanje zakonca. Starši, očim in mačeha ter stari starši imajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja, če jih zavarovanec preživlja zaradi tega, ker so nezmožni za delo in nimajo lastnih dohodkov, ki bi jim zadoščali za preživljanje. Bratje, sestre ter vnuki pa so deležni pravic iz zdravstvenega zavarovanja, če nimajo staršev in lastnih sredstev za preživljanje, pa jih zaradi tega preživlja zavarovanec. Šteje se, da starši, očim in mačeha, bratje, sestre in vnuki zavarovanca nimajo zadostnih dohodkov za preživljanje, če temeljna dohodnina od njihovega kmetijskega posestva ne presega 500 dinarjev letno na posameznega družinskega člana na posestvu, ali če nimajo drugih lastnih dohodkov, ki bi presegali 4000 dinarjev mesečno, če imajo te osebe dohodke iz kmetijstva in iz kakega drugega vira, se upoštevajo obojni dohodki. Za starše, očima in mačeho najmanj 45 let. Dalje se šteje, da so nezmožni za delo oče, očim in stari oče, ki so stari nad 50 let, pa manj kot 60 let — mati, mačeha in stara mati pa, ki so store ter stare starše pa je predpisan še pogoj, da morajo biti nezmožni za delo. Brez dokaza, t. j. pregleda po zdravniški komisiji, se šteje, da so ti družinski člani nezmožni za delo, če so toliko stari, da bi imeli pravico do družinske pokojnine, t j. moški najmanj 60 let, ženske pa nad 40 let, pa manj kot 45 let. če je njihova delovno zmožnost zmanjšana za več kot 50°/o. V vseh drugih primerih pa mora biti delovna zmožnost teh družinskih članov okrnjena za nad 75°/o. Važno zaščito vdove pomeni določba, po kateri ohrani vdova, ki zaradi prenizke starosti ni dosegla pravice do družinske pokojnine, pravice iz zdravstvenega zavarovanja po zavarovančevi smrti. Taka vdova ima te pravice, če je bila ob moževi smrti stara najmanj 40 let; če je mlajša od 40 let, pa, če preživlja otroka, ki je mlajši od 14 let, ali če se v treh mesecih po moževi smrti priglasi pristojni posredovalnici za delo zaradi zaposlitve. Pod istimi pogoji ohrani pravice iz zdravstvenega zavarovanja tudi razvezana žena zavarovanca, ki ji je s sodno odločbo prisojena preživnina. Če je razvezana žena zavarovanca trajno nezmožna za delo, ima pravice iz zdravstvenega zavarovanja ne glede na starost. 2. Zdravstveno varstvo Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju je zadržal vse oblike zdravstvenega varstva delovnih ljudi, vendar jih je razdelil v dve skupini. V prvi skupini so: zdravniški pregled in zdravljenje v zdravstvenih zavodih (bolnicah, sanatorijih) in na bolnikovem domu; zdravila in druga zdravilna sredstva ter sanitetni material, ki je potreben za zdravljenje; zdravniška in druga strokovna nega in pomoč pred, ob in po porodu v zdravstvenih zavodih in na domu porodnice; zobna nega, ki obsega izdiranje, zdravljenje in plombiranje zob; kopališko in klimatično zdravljenje s polno oskrbo v tistih objektih naravnih zdravilišč, ki so organizirani kot zdravstveni zavodi, kadar je tako zdravljenje za zavarovanca nujno. — Pravico do oblik zdravstvenega varstva v tej skupini imajo vsi delavci in uslužbenci, če so zaposleni vsaj polovico delovnega časa, predpisanega za delo, ki ga opravljajo, ter vsi drugi pod 1. našteti zavarovanci, izjemoma imajo pravico do tega zdravstvenega varstva delavci in uslužbenci tudi tedaj, če delajo po zdravnikovi odredbi manj kot polovico polnega delovnega Časa, ker je njihova zmožnost za delo zmanjšana ali če jim je te vrste zdravljenje potrebno zaradi nesreče pri delu ali zaradi poklicnega obolenja. Tudi vsi družinski člani zavarovanca imajo pravico do tega zdravstvenega varstva, le za kopališko in klimatično zdravljenje družinskih članov je potrebno, da ima družinski glavar-zavaro-vanec daljšo dobo zavarovanja. (Zakonec in otroci imajo pravico do tega zdravljenja, če je bil zavarovanec zavarovan brez presledka najmanj 12 mesecev ali s presledki najmanj 24 mesecev v zadnjih treh letih, starši, očim in mačeha, stari starši, bratje, sestre in vnuki pa, če je bil zavarovan brez presledka najmanj 24 mesecev ali s presledki najmanj 36 mesecev v zadnjih štirih letih.) Druga skupina oblik zdravstvenega varstva pa obsega: zobotchnično pomoč in zobna protetična sredstva; proteze in druge ortopedske pripomočke in sanitarne priprave; kopališko in klimatično zdravljenje brez oskrbe, kadar je tako zdravljenje za zavarovanca koristno, ni pa nujno. — Do teh vrst zdravstvenega varstva imajo pravico delavci in uslužbenci, če so bili pred obolenjem zavarovani brez presledka najmanj 6 mesecev ali s presledki najmanj 12 mesecev v zadnjih dveh letih in če so zaposleni s polnim delovnim časom, oziroma s skrajšanim delovnim časom po zdravnikovi odredbi zaradi zmanjšane delovne zmožnosti. Ne glede na trajanje zavarovanja imajo pravico do tega zdravstvenega varstva vajenci, upokojenci invalidi socialnega zavarovanja in vsi zavarovanci, ki izpo............... pogoja polne zaposlitve m dobe zavarovanja, imajo prav tako pravico do teh vrst zdravstvenega varstva, in sicer zakonec ter otroci brez posebnih drugih pogojev, za ostale družinske člane pa so predpisane daljše dobe zavarovanja. (Pravico do zobotehnične pomoči in zobnih protetičnih sredstev imajo starši, očim in mačeha, bratje, sestre in vnuki, če je bil zavarovanec-družinski glavar zavarovan UTRINKI f(io ViUofum »Gospod.« »Pusti me pri miru.« »Ne, tovariš. Tu smo.« »Tu smo? Vidim to.« »Ne govorim o sebi,« je rekel delavec. »Opr stiti mi moraš. Oni so tu.« »Oni? Kateri oni?« »Oni od Črnega Psa.« »In kaj hočejo?« »Prihajajo. Obkolili so četrt.« »Zaradi česa? Pojdi spat, tovariš!« »Preko streh se da pobegniti.« »Potem zbeži!« »Oprosti, brat. Jaz zate govorim.« »Meni to ni potrebno.« »Kako da ni? Pa povedal sem ti, da p11' hajajo.« »Pa kaj mi morejo storiti? Naj pridejo.« »Brat, iz hiše vsi bežijo os; OSi no 8 b( sl, Cii Oj ki le Pi ni Ze m k in 0 bi n, pi 0: d d, o, k ti c; 8l n T k b s; 0 SPIRITISTI steklenico ali dve starega b°r' c dojca.« c Vino so prinesli. Steklenica f f Tristran Bernard, francoski novelist in romanopisec, ki je živel in pisal v drugi polovici 19. stol., je predvsem znan kot pisec številnih humorističnih del z ostjo, naperjeno zoper družbeno zaostale razvade in običaje v meščanskih krogih. V črtici, ki jo objavljamo, se posmehuje ljudem, ki nasedajo spiritistom. Praznoverje, ki je cvetelo predvsem v prejšnjih stoletjih, žal še danes ni docela izkoreninjeno. Lastno je še zaostalim ljudem in reakcionarnim elementom, ki bi si v boju zoper nepremagljivi napredek radi pomagali celo z »nadnaravnimi silami«. cvili. Barca Tartaro je odšel, v sobi pa je bila že skoraj popolna tema. »Smešen človek,« si je dejal En 2. Ali je mar res želel, da bi se mu pripetila kaka nesreča? On si ni ničesar želel. Bil je | razdražen na nekakšen poseben način. Bil je razburjen, ker so opravili s Clemmom. Bil je i V družbi je nanesel pogovor na dva slovita sp tri tista in naposled so me pri neki imenitni večerji celo seznanili s tema dvema gospodoma. Ob tej priliki so silno veliko govorili o sugestiji, spiritizmu in o vseh dragih okultnih vedah. Eden izmed gospodov je bil zdravnik, drugi pa medij. Ko smo se presedli v salon za kajenje, je zdravnik pristopil in potihoma dejal: »Se želite sami prepričati? Potem povabite mojega medija jutri ob sedmih na večerjo v restavracijo Voiein.« Komaj je zdravnik to izgovoril, je že pristopil z drobnimi in negotovimi koraki medij ter dejal, srepo zroč vame: »Povabili ste me za jutri ob sedmih na večerjo k Voisinu.« Gledal me je z izbuljenimi očmi. Njegov pogled je bil tako strašen, da sem, gnan od neke nevidne sile, odvrnil: »Da.« »Tudi jaz pridem,« je pripomnil zdravnik, »in vam pokažem čudne reči.« Naslednjega dne sem ob sedmih zvečer prišel na dogovorjeni kraj, kjer sem že našel oba gospoda spiritieta. Medij je bil nekam bled in videti je bil utrujen. »Nobenega teka nima,« mi pravi zdravnik, »in to me močno skrbi. Veliko bi moral jesti, ker se silno utrudi. Prisiljen bom jesti več kot običajno, da bi mu bil v zgled.« Potem mi je sestavil cel seznam posebnih jedi, ki, kakor mi je pojasnil, najmočneje vplivajo na ustvarjanje fludda. Jedila so bila taka: morski rak na ameriški način, filet, zalit s staro črnino, jerebice, ruska solata in druge poslastice. »Zlasti,« je poudaril, »se moramo izogibati kuhanega krompirja in navadne govedine!« Takoj sem vse to naročil in vzradoščen opazil, da je imel zdravnik prav. Spričo izrednega zgleda, ki ga je dajal, se nama je posrečilo pripraviti medija, da je poskusil od vsake jedi po malo. Ko so nam postregli že s sadjem, je zdravnik vstal, me povabil v stran in dejal: »Zdaj boste videli nekaj sila zanimivega. Samo prej naročite stala 20 frankov. Zdravnik si J, natočil kozarec in potem natocl’ še mediju ter velel: »To je kis. Pij!« Medij je na dušek izpil koza' rec žlahtnega bordojca in se sti*' šansko nakremžil. Zdravnik je približno štirikrS' ponovil ta poskus, vendo z en** kim uspehom, se pravi, medij 56 je vsakokrat nakremžil. »Lahko bi napravil tudi o®' j sproten poskus,« mi je dopovej val zdravnik. »Ce bi mu pon«l® kiis-a in mu dejal, da je bordoj®^ bi ga popil z največjim zadovolJ' stvom. Toda tega si ne upam t' ( gaiti, ker ima zelo slab želode®’ Prinesli so nam likerjev medij je pod zdravnikovo »hiipD^ zo« na moč zanimivo mešal BJ.1' bova imena. Vanilije v liker Jjj imel za cura^ao, šampanjec je P* misleč, da okuša benediktinca. n il’ rumenem cha.rtreusu pa je meB da je zelene barve. Še več, nekaj' krat je mislil, da je moj kožar® njegov, pa je pil zdaj iz moje? zdaj iz. svojega. Potem je trd-1: da se dva, trije, naposled pa stoli sučejo, in ne samo stoli, mar' več vsa dvorana, blagajn^, bla' gajničarka, pa tudi strop. Ko smo odšli, so »duhovi‘ zdravnika in medija tako Pr<\ vzeli, da nista videla zidu. in se zato zaletavala vanj. Od zid pa so ju spet drugi nemirni d° hovi zagnali ob cestno svetilko brez presledka najmanj 24 mesecev ali s presledki najmanj 36 mesecev v zadnjih štirih letih — stari oče in stara mati pa, če je bil zavarovanec zavarovan brez presledka najmanj 36 mesecev v zadnjih štirih letih. Pravico do protez ter drugih ortopedskih pripomočkov in sanitarnih priprav pa imajo vsi pravkar našteti družinski člani, če je bil zavarovanec zavarovan brez presledka najmanj 36 mesecev ali s presledki najmanj 48 mesecev v zadnjih petih letih.) Glavna sprememba, ki jo prinaša novi zakon na pod- ročju zdravstvenega varstva, obstoji v tem, da vpeljuje dve skupini oblik zdravstvenega varstva. Prva skupina vsebuje oblike oziroma vrste zdravljenja, ki bi jih lahko imenovali oblike oziroma vrste nujno potrebnega zdravljenja; druga skupina pa vsebuje take oblike oziroma vrste dajatev, ki ne pomenijo zdravljenja v ožjem pomenu besede, nego bolj dopolnjevanje oziroma nadomestovanje človekovih telesnih funkcij (zobna orotetična dela, proteze, oporni aparati, umetni udje, očala itd.). V zvezi s tem je zakon tudi dve doslej enotni vrsti zdravstvenega varstva (zobozdravlienje ter kopališko in klimatično zdravljenje) razdelil v dve podvrsti. Od zcbozdravljenja imamo v prvi skupini samo zobno nego. to je izdiranje, zdravljenje in plombiranje zob, zdravljenje ustnih bolezni, čiščenje zobnega kamna, rentgensko slikanje zob itd., v drugi skupini pa zobotehnično pomoč in protetična dela, to je krone, zobne nadzidke, mostičke ter delne in celotne zobne pro- r /-x j i i:xi__ :.. l.i; — ; x „ „ „ „ ~,i-«„i; teze. Od kopališkega in klimatičneca zdravljenja pa najdemo v prvi skupini te vrste zdravljenje v tistih objektih naravnih zdravilišč, v katerih je vpeljan zdravstveni režim, objektih zdravilišč, v katerih je vpeljan zdravstveni režim, vendar le, kadar je to zdravljenje za zavarovanca nujno (v tem primeru nosi zdravstveno zavarovanje poleg stroškov zdravljenja tudi celotne stroške oskrbe, to je nastanitve in prehrane), v drugi skupini pa kopališko in klimatično zdravljenje, kadar je to za zavarovanca samo koristno (v tem primeru nosi zdravstveno zavarovanje samo dejanske stroške zdravljenja in potne stroške do zdravilišča in nazaj, stroške oskrbe pa mora nositi zavarovanec sam). V prihodnjem obzorniku si bomo ogledali še spremembe in novosti, ki jih prinašajo novi preapisi o zdravstvenem zavarovanju na področju denarnih nadomestil, povračil in podpor ter na področju uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja. vršila prevedba po takrat veljavni uredbi o nazivih in o strokovnem usposabljanju delavcev. Takrat je dobil odločbo in v njej naziv. Na podlagi te odločbe in v njej določenega naziva je Zavod za socialno zavarovanje ob upokojitvi odločil, ali se vašega moža razvrsti kot kvalificiranega ali polkvalificiranega delavca. Ker je verjetno v odločbi o prevedbi dobil naziv priučenega delavca, je sedaj ob prevedbi razvrščen kot polkvalificiran delavec. Težavnost in napornost samega dela pa na stopnjo kvalifikacije ne more vplivati. Sicer pa bi se moral vaš mož v 15 dneh od prejema odločbe o upokojitvi pritožiti na Zavod za socialno zavarovanje LRS. II. J., Vurberg: Zavod za socialno zavarovanje Vam je sicer priznal 19 let, 11 mesecev in 25 dni delovne dobe, odklonil pa Vara je pravico do pokojnine. — Odgovor: Iz priloženega popisa delovne dobe izhaja, da po maju 1945 niste bili več zaposleni v rednem delovnem razmerju. Zaradi tega je za priznanje pravice do starostne pokojnine odločilno, ali ste že pred tem datumom izpolnili polnih 35 let delovne dobe. Vi sicer izkazujete 35 let zaposlitve in celo več. Te zaposlitve Vam tudi nihče ne zanika. Toda za starostno pokojnino pride v poštev samo zaposlitev, prebita v rednem delovnem razmerju. Na podlagi dokumentov in verodostojnih dokazil je Zavod za socialno zavarovanje ugotovil, da ste od vseh zaposlitev v rednem delovnem razmerju prebili samo 19 let. It mesecev in 25 dni. Ker je to doba izpred leta 1945, po tem letu pa niste bili več v rednem delovnem razmerju, nimate torej pogoja za priznanje redne starostne pokojnine. Kljub temu se pa lahko še vedno obrnete na Zavod za socialno zavarovanje LRS za izjemno priznanje kakšne pokojnine. Sprašujete tudi, kje se nahaja Vaša nova prošnja, ki ste jo vložili decembra meseca. Tega ne moremo ugotoviti, lahko pa povemo, da bi morali izkoristiti pravico do pritožbe, če ste smatrali, da je Zavod za socialno zavarovanje nepravilno ravnal, ko je odklonil pravico do starostne pokojnine. števanjem meril, ki so našfeta v navodilu k uredbi o rednem letnem dopustu. L. J. G.: Kljub temu, da ste stari že 60 let in imate 37 let delovne dobe, okrajni Zavod za socialno zavarovanje starostne pokojnine še vedno ne prizna. Radi bi vedeli, lahko zaradi starosti dobili 100-odstotno invalidsko če bi pokojnino, ki bi znašala toliko, kolikor imate sedaj plače. — Odgovor: Take invalidske pokojnine, ki bi bila enaka sedanji plači, ne morete dobiti. Tudi ni starost samo po sebi okoliščina, zaradi katere bi bil nekdo 100-odstotno nesposoben za delo. O tem mora predhodno odločiti zdravniška invalidsko-pokojninska komisija. Ta pa je že ugoži <» ’ z, V nen nnlmrna crviCAnnncf 7manTiinnil TA Jf 1 ® /n tovila, da je Vaša delovna sposobnost zmanjšana za 40 °/o. S tolikšno zmanjšano delovno sposobnostjo pa ne morete biti invalidsko upokojeni. Pa tudi če bi bili, bi se invalidska pokojnina odmerila glede na stopnjo delovne nesposobnosti od pokojninske osnove. Ta pa je odvisna od tega, v kateri pokojninski razred bi bili razvrščeni. Razvrstitev se izvrši po strokovni izobrazbi in delovni dobi. kvalifikacije, katero ste si pravnoveljavno pridobili. Vaše ravnaje je bilo vsekaknor disciplinska kršitev. Za to ste bili lahko klicani na odgovornost in direktor bi Vam lahko izrekel disciplinsko kazen premestitve na delovno mesto z nižjo taritno postavko. Toda taka kazen lahko traja največ tri mesece. Nima pa podjetje pravice kvalificiranega delavca za stalno premestiti na delovno mesto, za katero zadostuje stopnja polkvalificitanega delavca. Če vodstvo podjetja dotedanjega delovnega mesta ni moglo več zaupati, potem bi Vas lahko za več kot tri mesece premestilo na delovno mesto polkvalificiranega delavca samo po Vašem sporazumu. Če bi tega sporazuma ne bilo. potem bi Vam moralo podjetje odpovedati iz razloga, ker ste izgubili zaupanje s tem, da ste namenoma prikrivali resnični vzrok nesreče. PREJEMKI J. J.: Upokojeni sta bili dve tovarišici. Prva je ves čas delala v prahu, druga na lepem, čistem delu. Toda prva je sedaj pri upokojitvi na slabše drugi. Ali je mogoče popraviti to krivic V dopisu manjkajo sploh vsi podatki, po mogoče presoditi, na podlagi česa je bila za 800 din proti krivico? — Odgovor: I. F., Konjice: V podjetju ste neprekinjeno zaposleni že 18 let. Zaradi poškodbe ste lani marca odšli na bolniški dopust in delo nastopili šele februarja letos. Radi bi vedeli, kakšna je Vaša pravica do udeležbe na tistem delu katerih bi bilo dobička, ki se steka po lanskih predpisih v plačni sklad. — Odgovor: Predvsem je za to udeležbo odločilen tarifi}1 logoče presoditi, na podlagi česa je bila odmerjena pokojnina eni in drugi. Morda je nastala razlika zaradi pravilnik vešega podjetja. Tudi je lahko merodajna odločba delavskega sveta, ko bo po potrditvi zaključnega razlik v priznani delovni dobi ali v različnih triletnih mesečnih zaslužkih. Če je bila prva iz zdravstvenih raz- računa odločal o dokončni delirvi lani doseženega plačnega da ima vsak logov premeščena na drugo delo z nižjo tarifno postavko, pa bi bilo potrebno istočasno izvesti poseben postopek po Zakonu o socialnem zavarovanju, v katerem bi se lahko ugotovila ali profesionalna obolelost, ali pa siceršnja zmanjšana sposobnost za dosedanje delo. V takem primeru bi lahko dobila določen odstotek razlike za kritje do B. M. Ker je dosedanje delo za Vas pretežko, nameravate dobiti lažje delo, za kar bi prejemali 3000 din na mesec. Bojite pa se. da bi lahko to vplivalo na pokojnino. — Odgovor: Vaša bojazen je utemeljena. Iz pisma je povzeti, da bi Vaša nova lažja zaposlitev sploh ne bila prejšnje višje plače. S tem pa bi se tudi pri upokojitvi preprečilo, da bi znižana plača vplivala na pokojnin sklada. Po lanskih predpisih pa velja načelo, da ima vsak delavce, ki je v rednem delovnem razmerju, pravico do te udeležbe v sorazmerju s svojo tarifno postavko, vrednostjo svojega delovnega uspeha in ustvarjenim delovnim časom. Iz tega sledi, da Vas bodo morali pri končni delitvi ustvarjenega plačnega sklada v letu 1954 vpoštevati vsaj glede na dejstvo, da ste tri mesece lani efektivno delali. preprečilo, da bi znižana plača vplivala na pokojnino. Seveda se sedaj ne da zamujeno popraviti. RAZNO KVALIFIKACIJA P. M., Orehovica: Nihče nima pravice do štipendije-Ta se priznava posameznim dijakom glede na njihove več v takem rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom, ki bi jo bilo mogoče všteti v delovno dobo V. A. Sc.: Kakšna šolska izobrazba se Vam prizna, ko oko imate 2 razreda meščanske šole, 3 razrede strokovne na- J.1: i_. vi • • , l.i r 1.1 Vprašanja in odgovori daljevalne šole in mojstrski izpit. — Odgovor: Po odločbi ■*ajev, ki je objavljena v Uradnem listu POKOJNINA J. V., Mislinje: Mož je bil od leta 1926 dalje zaposlen kot tesar. Sedaj ob upokojitvi pa mu niso priznali stopnje kvalificiranega delavca, zaradi česar je pokojnina zelo nizka. — Odgovor: V svojem pismu zatrjujete, da so bili možu uničeni vsi dokumenti na podlagi katerih bi lahko dokazal, da je kvalificiran delavec. Menimo pa, da to ne more odločilno vplivati na priznanje stopnje kvalifikacije. Vaš mož jc bil zaposlen tudi leta 1950 in 1951, ko se je za starostno pokojnino. Nova zaposlitev bi dejansko in ..... . pravno pomenila, da niste več v rednem delovnem raz- o stopnji šol in tečajev, .. ... , . merju. Zato bi se tudi ne vštevala v delovno dobo. - FLRJ st. 19/1952, se Vam p-izna nepopolna nižja srednja Nadalje vprašujete, kako to, da Vaš delovni kolektiv še šola. Druga stvar pa je stopnja kvalifikacije, ki Vam vedno nima tarifnega pravilnika Vi niste zaposleni v pripada kot delavcu. Če^ imate mojstrski izpit, potem se podjetju. Dom onemoglih je socialni zavod in za plačevanje uslužbencev in delavcev, zaposlenih v takih zavodih, ni mogoče uporabiti sistema kot velja v gospodarstvu za gospodarske organizacije. Za Vas se uporabljajo predpisi, po katerih se plačujejo delavci, ki so zaposleni v državnih uradih in zavodih. — Delovna doba je samo ena od meril, po katerih se določa trajanje dopusta v okviru od 14 do 30 koledarskih dni. Upravni odbor zavoda mora v začetku leta izdelati razpored dopusta, za kar mora predhodno dobiti predlog in mnenje sindikalne podružnice. Na podlagi tega razporeda dodeljuje dopuste upravnik z vpo- Vam prizna stopnja visoko kvalificiranega delavca. Š. I., Brestanica: Ker ste iz kolegialnosti hoteli prikriti vzrok nesreče večjega obsega in ste to ter vzrok priznali šele naknadno pod težo dokazov. Vas je uprava premestila iz dotedanjega položaja na delo polkvalificiranega delavca in Vam odreka stopnjo kvalificiranega delavca, katero ste si že pridobili. — Odgovor: Popolnoma razumljivo je, da ste s takim svojim ravnanjem, ki ga sicer opravičujete s kolegialnostjo, izgubili zaupanje vodstva. Zlasti Vam vodstvo ni moglo več zaupati prejšnjega dela. Kljub temu Vam pa vodstvo ne more odvzeti stopnje la se priznava posameznim mjaicom gieae na učne uspehe ter glede na materialni položaj staršev. Prednost pri priznavanju štipendij pa vseskozi uživajo in morajo uživati otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Posavski rudnik, Škofljica; Ali morajo uslužbenci poleg delavske knjižice imeti še kakšne posebne personalne dokumente. — Odgovor: Pravno ni praviloma nobenih razlik med uslužbenci in delavci gospodarskih podjetij* Z uveljavitvijo delavskega gospodarjenja so gospodarska podjetja izgubila nekdanji značaj državnih podjetij in tudi v njih zaposleni uslužbenci so prenehali biti državni uslužbenci tako. da zanje nič več ne veljajo predpisi, se sicer uporabljajo za državne uslužbence. Namen novih delavskih knjižic je bil prav gotovo ta. da bi odpravil potrebo po mnogoterih dokumentih. Vendar praksa dokazuje, da je treba voditi v podjetjih skrbno personalno evidenco in to ne samo o uslužbencih, temveč tudi o delavcih. Stvar vodstva podjetja pa je, da si to evidenco uredi. KULTURNI ZAPISKI ČLOVEŠKI LIK LITERATURE ne more biti drugačen kot bo človek, ki ga pripravlja revolucija Prikličimo si najprej v spomin stioone misli, ki jih je o nad-Sebnih vplivih na književno tvor-°st obrazložil Josip Vidmar o revolucionarno navdušenje in pa-tos predstavljal vir navdiha za napredno literaturo. Odločilna naloga revolucije, prevzem oblasti, govoru na slavnostni aka- j je bila izpolnjena. Boj je bil kon- pove-z nevar- ?rniji v počastitev Prešernovega jne v Ljubljani. Iz njegovih izva-ifnj bi lahko povzeli zlasti na-S ednji trditvi: , Prvič. Zadnjih sto let sta na °oensko književno tvornost pred-vpliv dl ci dvd osrednja druz-J‘,la problema tega razdobja: poenski narodni problem in so-c a‘ni problem. Vidmar je to .zračil med drugim s temile stav-*\ 'Prva taka višja ali širša in-.Ptrativna tema naše književnosti » l vsekakor slovenski narodni Pr°blem. Bil je v vsej zgodovini ža$e književnosti globoko j,.'1 z našo resničnostjo .lrn in ogroženim položajem na-. naroda o usodnih političnih q socialnih procesih 19. stoletja. hl°d tudi življenjska moč te pro-epiatike, ki je značilna za vso aso literaturo do leta 1945, se „ a°i, do zmagovitega konca naše ^ °°bodilne borbe... V času mo-jefae se zlasti o Cankarjevem D»»u iei tematiki pridruži nova , ®Zna komponenta, ki bi jo lahko ^snovali socialno tematiko ali J^arjanje razpoloženja za so-s^a'ao revolucijo. Ta postane po-tl'd drugi najvažnejši inspirativ-Ti *!}ornent za našo literaturo .,. 1 “i ta problematika je bila ka-bnl naš nacionalni problem glo-s, povezana z našo življenjsko gostjo o obdobju med obema ^ Oba ta dva momenta, nacio-[Z]0, obrambni in družbeno reakcionarni, sta bila nadosebno 2 rfipje naše literature do l. 1945. f.^Uma je bil vsak naš pomemb- ustvarjalec v duhovnem je 11 2 velikim dogajanjem, ki ga v D tem času preživljalo naše b r0(bio občestvo in evropsko člo-5?oo.< . Ppugič. Z zmago v osvobodilni bJnl sta usahnila omenjena vpli-Pr l3 književno tvornost, ker sta :°olema, kot se zdi rešena, in se Se .Pojavilo vprašanje: kaj bodi h M književni tvornosti prepo-yyn° višje inspirativno gibalo? ^tnar je v svojem govoru o tem je°edat sledeče: »Leta 1945 pa se in P°ložaj glede notranjih pogojev Pobud za umetniško ustvarja- čan, vsaj boj za poglavitno posto- ličnih narodih različni, vendar pa je res, da sta zadnjih sto let dominirala v družbenem življenju slovenskega naroda zlasti narodnostni in socialni moment in da nosijo njun pečat mnoga najpo- 0 Vlahoma spremenil. Zmaga v l0r°b°dilnem boju je silovit pre-lob- D vsem našem življenju in si-hrl\ Prelom pomeni tudi za li-^.oturo. Naša narodna osvobo-bo;e° se nam po drugi svetovni vidi dokončna. Naše domovi sk° čustvo je pomirjeno in o da 6nem zadoščeno in zdi se nam, )ias-za vedno. Tak je vsaj občutek ba*eSa časa, ki nas, upam, ne /);,?■ S tem je za literaturo od-st-^l važen navdih, zakaj bil bi anahronizem danes peti dotilihln.sk° ljubezen v duhu prejš-d03 časov in načenjati našo na-*hic-° problematiko, ki je v re-hec‘ ne čutimo več, ki nas več Zdi ^vemirja. Ta pesem se nam tie *2pefa ... Zmaga v osvobodil-l'°dr, "°iu Pa ni prinesla samo na-he osvoboditve, marveč tudi ■ 1 ' Stari je janko, s tem pa je upadel tudi membnejša književna dela, ki so njegov patos, njegov polet in nje- v tem razdobju nastala. S tem pa govo junaštvo. Pričelo se je novo kajpak ni rečeno, da tedaj ni narav, dob je vztrajanja in preureja- stajala literatura na Slovenskem nja družbe na novih temeljih. —^ tudi pod drugimi družbenimi vpli-Tudi ta naloga je sicer neizmerno vi, kajti nihče ne trdi, da sta važna, težavna in odločilna, n i bila narodnostni in socialni mo-pa več boj za idejo samo. ment edina družbena vpliva. Bila Zaradi tega more ta faza v do- pa sta v tem razdobju za sloven-gajanju našega časa literaturi ski narod človeško tako močna in nuditi sorazmerno malo tistega pomembna, da sta vznemirila naj-navdiha, kakršnega je prejemala vidnejše književne tvorce tega raz-do zmage revolucije od njenih dobja tako, da je z njima prepo-idej. | jen cel sklop najlepših književnih Tako je literatura pravzaprav umetnin tega časa. Morda zato izgubila svoj drugi nadosebni vir zveni segava Kranjčeva pripom-inspiracije. Znašla se je v ne- ba, da »narodnoobrambni značaj kakšni praznini. Ostala ji je le o literaturi lahko zasledimo od mirna zavest, da je narod svobo- preroka Jeremije«, malce neslana, den in da je o družbi oblast pre- Prav tako je morda dokaj naivno šla v roke politične moči, s k a- mišljenje, da je narodnostni pro-tero in za katero se je borila tudi blem za književnost usahnil že književnost sama,« leta 1918, torej tedaj, ko je veliko- Zoper ti dve Vidmarjevi ugotovitvi je bilo moči čuti dva ugovora. Prvi zanika, da bi bil vpliv narodnostnega in socialnega problema na književno tvornost tako velik, da bi lahko po osvoboditvi, ko se zdita rešena, nastala neka praznina za literaturo. Drugi izraža pomisleke nad tem, če vendar le ni preuranjeno ugotavljati, da sedanje urejanje naše družbe v socialistično ni boj za ideje. Ustavimo se malce ob vsakem izmed teh ugovorov! Kot predstavnik prvega ugovora se je zelo odločno oglasil Miško Kranjec s člankom »Človek, kje si in kdo?« Kranjec trdi, da »v Sloveniji narodni problem kot spodbuda literarni dejavnosti usahne do neke mere že z letom 1918«, da »d literaturi velikih, vedno svobodnih narodov takega mo- srbska buržoazija oglasila svojo domovino, ko pa vemo. da je usoda narodov bivše Jugoslavije nenehno vznemirjala vse pomembne duhove tistega razdobja in se je ta skrb zlila z borbo za rešitev socialnih vprašanj v osvobodilni vojni, ki duhovno ni dozorela kar preko noči, ampak skozi dobršno dobo med obema vojnama. Precej površna pa izgleda tudi sodba o vplivih socialne problematike na književnost, če merimo njene vplive samo po tem, koliko književnikov »je oplazila«, dasi celo to število ni tako majhno kot ga skuša , -, . , nakazati Kranjec. Mnogo važnejše a°8°dek! je pač to, kaj taka književna dela predstavljajo v naši književnosti, kolikšna je njihova umetniška vrednost. K sreči ni na nas, da bi sodili — ker so to že opravili drugi. Cankarjeva dela, dela To- sko pomembne odločitve. Teh dejstev ni mogoče zanikati, kvarno pa bi jih bilo podcenjevati. Čim pa ta dejstva gledamo taka, kot dejansko so, potem se nam zdi dokaj prepričljiva Vidmarjeva misel, da je osvoboditev prinesla pomembne spremembe v nadoseb-na gibala književne tvornosti. »Oblast in vodstvo vsega našega življenja je prevzel delavski razred, nosilec tistega programa in volje, ki je kot revolucionarno navdušenje in patos predstavljal vir navdiha za napredno literaturo«, ugotavlja Vidmar. To je bil vsekakor velik dogodek za vse, ki so v svojem umetniškem oblikovanju napovedovali in slutili ta čas. In razumljivo je vzniklo vprašanje: kaj sedaj? Saj to prav iskreno prizna tudi Kranjec, ko pravi »Se neko stvar bi omenil v tej zvezi: mogoče je našo književnost po osvoboditvi za čas zanesla nekakšna ,vrtoglavica' zmagoslavja, silnih sprememb pri nas in ,vrtoglavica‘ nekega splošnega pat osa, splošnega poleta prvih časov, ko smo bili prepričani, da je doba komunizma pred vrati.« Kakšna vrtoglavica? Delavski razred je prišel na oblast. Uresničeno je bilo, kar je tudi književnost že prej zaslutila in negovala vero in upanje v ta dan. Kakšne spremembe? Konec pocestnih pretepov s kapitalistovimi pandurji, konec stradanja in garanja za nekaj oholih oderuhov, konec nečloveškega mučenja delavcev in njihovih družin; sedaj so postali sami svoji gospodarji. Torej, tudi za književnost velik menta spodbude sploh ni, litera-\ ne ta Seliškarja, Prežihovega Vo-turo pa so seveda ustvarjali«, da socialna tema — »oplazi le redke književnike pri nas«, da imamo »za Cankarjevih časov malo književnikov, ki jih tako vprašanje ranča, Miška Kranjca, Mateja Bora, Kajuha so med najlepšimi umetninami tega časa, nekatera pa se uvrščajo med umetnine, ki zaslužijo pozornost celo v sveiov- sploh zanima, kaj šele da bi jim ni književnosti. Precej naivno pa to bila glavna spodbuda« Po teh Kranjčevih trditvah bi izgledalo. da zmagovita revolucija, ki je temeljito posegla v urejevanje narodnega in socialnega vprašanja v naši deželi, ni o ničemer spremenila položaja literature, kajti narodnostno vprašanje je postalo za literaturo že dokaj prej nezanimivo, socialno vprašanje pa je vzpodbudilo le majhen krog književnikov. Verjetno so take trditve malce prenagljene in prepovršne, če hočejo postati prepričljive. Vsekakor je res, da so družbeni vplivi na književno tvornost v različnih bi bilo obžalovati, da socialna vprašanja niso vznemirjala Koroščevih literarnih oprod in meščanskih rodoljubarskih pisunov, ter vseh tistih, ki jim družbeni tokovi časi niso bili mar, ali pa so proti njim celo nasilno nastopali. Končno pa še to: cvet slovenskih književnih tvorcev iz obdobja med dvema vojnama je orga-nično rasel z rastjo revolucionar- (Dalje prih.) V obeh velikih dvoranah Moderne galerije v Ljubljani so 11. marca odprli razstavo »Sto japonskih barvnih lesorezov«. Razstavo je pripravila japonska nacionalna komisija UNESCO in prikazuje sto barvnih lesorezov 45 avtorjev od srede XVII. do srede XIX. stoletja. Torii Kiyonaga (1752—1815): Žene uživajo večerni hlad ob bregovih reke Kamo „ESAL0N DR.M.“ in desetletnica jugoslovanske kinematografije M.c, drugi celovečerni i »Ešalon dr. ____, film beograjskega podjetja UFUS, naša publika, filmska kritika pa morda se bolj nestrpno pričakovala. Že med snemanjem smo namreč lahko brali v naših filmskih revijah, da je to doslej W“Oli napet, dinamičen, »najbolj filmsku film in že takrat so ga raz-glasevali kot nekak jugoslovanski we-stern ali kavbojko, kot se je pri nas udomačilo ime za ameriške filme o divjem Zahodu. Ker je bila ravno dinamičnost tista napaka oziroma poinanjklji-vost jugoslovanskega filma, ob kateri so kritiki doslei naibolr brusili _ doslej najbolj brusili peresa — ah vedno upravičeno ter na mestu in nili sil in se je vede znašel med , S£m”°^-pret‘rano-. seot!an °rien- cev z Norvežani5 proti fašizmu, film je D?p/ w!fa n?*e!ia življenja je pre- kajkrati sem obstal s(eo= aelaoski razred. nosilec ti- ' in nrisI,.hni, st»o ’n^se “snes. uviasi m voa- hiše je bUo sIi5ati gosll Ze ne_ na tem mestu 'Sa r,,TjL°'v* »»- in prisluhnil zvokom klavirja, P grama in volje, ki je kot pihal, harmonik in nekaterih drugih glasbil. Tokrat sem se odločil m„,nn pogledati, kdo igra. Na vratih sem \ l^ajo da moralo tudi m/fol nritroon n n ni c • »non . v^eaaJ°t aa mOTUJO lUCll PABERKI Fante, (kasneje sem zvedel, da ‘•ne u Predavanja prihaja največ mla-d iiribn Ufl^a univerza na Teznem pri ^vaniru ie priredila že deveto pre-Vfdi j*®* Kot na vseh dosedanjih, je bilo zadnjem predavanju največ mia- vzpen sotes' _ _______ najbrž še bomo tisto tipično okolje kavbojskih junakov, vedno enako prizorišče njihovih vedno enako drznih podvigov. Vsega tega tudi v »Ešalonu dr. M.c ne manjka. Se več. Poleg pokrajine in jahačev srečamo tudi tiste znane kolone voz s platneno streho, vročekrvne boksarske matche nad prepadi, indijansko taktiko in strategijo zased, pogumne in plemenite borce, junaka, ki se v svoji popolnoma nekomplicirani duševnosti — kot vse kaže — strašno komplicirano bori s svojo vestjo, da končno zmaga in se na srečnem koncu združi z lepotico, ki mu je bila že od vsega začetka namenjena, itd itd. . . . Vse, od prizora do prizora, od slike do slike, od junaka do junaka oziroma junakinje je dosleden prenos vvesterna v naš Kosmet ob koncu zadnje vojne! Le širokokrajni klobuki so zamenjani z nekoliko prikrojeno narodno nošo oziroma vojaško uniformo in klasična pištolarska oborožitev je modernizirana z brzostrelkami, le za tuj-vlačnost je dodan or talsko eksotičen ples. To zadnje je tudi edino, kar me ni spominjalo na to ali ono varianto vvesterna. Ob dosedanjih jugoslovanskih filmih je bilo vedno zelo mnogo, mislim, da preveč pisanja o njihovi tehnični nebogljenosti in pomanjkljivosti. »Ešalon dr. M.< je menda prvi, ki ni prejel na svoj račun očitkov te vrste. In na račun te obrtniško solidne izdelave so mu odpuščeni vsi ostali grehi! Je to pošteno in na mestu? Se smemo zadovoljiti s ponižujočim priznanjem: »Za nas je ,Eša-lon dr. M.' kar dober film. saj je prvi, ki nas ni dolgočasil!«? Pustimo to, koliko koga bolj ali manj naivna kav- Mestni ljudski odbor ima za njena stavba glasbene šole. Jutri b°ika dolgočasi. To je stvar okusa Dej-glasbeno šolo precej razumevanja bodo učenci spet prišli... In po- , zavč°tkpaa doC’koncf popolnoma neizv!rn°o m je učencem že nekajkrati po- jutrišnjem tudi. Nekoč bodo ti nedomiselno in suženjsko posnemanje magal s sredstvi za nabavo glas- mladi ljudje postali dobri in de-1 povprečne kavbojke v celoti in posamez-bit. Problem so prostori, kajti ti lovni prosvetni delavci goriške nostra ”ininskl Pevski zl’nr ™ dTa glasbene šole »Svobode« iz Nove ^iadih ala^bcnikov 8am Umetniki bodo nastopili v Beogradu ^.Nedavno pa so ustanovili le Gorice so imeli nnUetno i?nite - _ 00. VmSOeniKOV. t>am poučuje ,, znamenito A risb Ilovo antično tri- Atenski igralci nas bodo obiskali V začetku maja bo prispela v Jugoslavijo izbrana skupiaa dramskih od<:i. kliub stiski za prostore prišla petletna Verica Leban. Na našli primerno sobo. 25 učencev. Od teh: 5 gosli, »iSv r-------- ----- i stol pri klavirju so ji morali podil 7, Pragerskem pomaga jav-! ložiti kup knjig, kajti drugače bi h.6tH hl Ker »Svoboda« v Prager- - 1 1 ’ 1 ........... — T.iad°i"‘':^SrTbT-A h6v. 7^e Prispevala skoraj 33.000 dinar P0(lietjaat-na sredstva so darovala tudi p >n druge množične organizacije. h ^arik°F 80 razvili. »Svoboda« Pobrežje tqPor °ru je razvila svoj društveni it'1,8 >°S1vn0|‘ll>fla gostovanja. Igralska dru-V,agih , b°dc« iz Velenja gostuje tudi v h, Un(tr,raUb,; v Mozirju je uprizorila Zastavah ?kr?g. » kredo«. Na obeh tipkah klavirja. Po učilnici so se razlegali čisti in prijetni zvoki... Sele proti večeru so se končali izpiti. Še pod vplivom prav- je bila dvorana popolnoma ak°Ja«°k^ns*va ne bo Šlo. Čeprav je * ,na Primskovem pri Kranju ,et°s že troje iger, je bilo h hr^lei nienP^^ ze*° majo gledalcev. **\\i t,‘": -e| - train 09 ni m°č napredovati HijlLJo» da ^ Podpore vsega občinstva. rnhh°ve j„Prc. sem gledalci ocenjujejo eqje. &re in povedo o njih svoje POPRAVEK V osmi Številki našega glasila se nam je Drinila v članku >Rdeči lepaki naznanjajo« pri dveh imenih neljuba Dometa. Namesto UreŠčak je pravilno Hreščak in namesto Schrimpf — Schimpf. V deveti številki je po krivdi stavca in korektorja prišlo v članku >Človeški lik literature« do treh napak. V 13. vrstici drugega odstavka prvega stolpca je pravilno »bojaznijo.« in ne >bojazen<. V ?. vrstici petega odstavka drugega stolpca je pravilno >nadosebnih< in ne »osebnih«. V 24. vrstici istega odstavka je pravilno >odlikujejo« in ne »oblikujejo«. z znamenite Arishilovo legijo »Orestia«. dejstvo je tudi, da je to prvi pri nas narejen film, ki ni prav nič naš! i kamera. Letos slavimo desetletnico jugoslo- najnovejšega vanske kinematografije. Kot po’ navadi obletnice, je tudi ta prišla nekako nepričakovano: skoraj nezapažena velika zmaga v vrsti manjših, če se sedaj ustavimo ob dolgi vrsti filmov, ki jih je v teh je bilo doseženo, tako rekoč iz niča narejeno, od začetnih načrtov, drznih zamisli, do treh desetin in čez umetniških filmov in preko 400 kratkometraž-nih; od brezimnih začetkov do mednarodnih priznanj na 32 filmskih festivalih in pri filmski publiki v mnogih deželah na vseh kontinentih! Nekako tiho so šli jugoslovanski filmi mimo nas, preveč skromno preko naših filmskih platen . . . Šele sedaj to čutim cev z Norvežani proti fašizmu. Film je plod skupnega dela naših in norveških filmskih umetnikov in mu norveški tisk obeta uspelo pot enega najboljših evropskih filmov tega leta. Na slavnostni proslavi filmskih delavcev in umetnikov, ki je bila 12. marca v Beogradu, pa so vrteli najnovejši film zagrebškega filmskega podjetja »Jadran« »Deklica in hrast« in dolgometražni dokumentarni film »Pot miru«, ki pripoveduje o potovanju maršala Tita v prijateljsko Indijo in Burmo. Za najbližji čas napovedujejo tudi premiero koprodukcijskega filma UFUS-a z Grki »Dve jagodi grozdja«, novega hrvatskega mladinskega filma »Milijoni na otoku« z Metko Gabrijelčičevo v glavni vlogi, pa makedonskega filma »Volčja noč«, Ki ga je zrežiral naš France Štiglic, ustvarjalec filma »Na svoji zemlji«, enega tistih jugoslovanskih filmov, ki so nam ostali v najprijetnejšem spominu ... V ateljejih Triglav-filma pa je že stekla kamera, aa posname začetne prizore slovenskega filma »Krvava reka«, za katerega pa bo še čas, o njem kaj več spregovorimo . .. da Naj se na koncu še enkrat po smo začeli. Svoje Prizor iz filma »Ešalon dr. M« čutimo. Seveda bile izjeme, a še te so povzročile največ hrupa pri filmski kritiki, ki je bila do naših filmov mnogokrat preveč zahtevna, saj se je kaj rada mačehovsko, pikolovsko razbobnala na napakah, ki jih je rada nedobrohotno iskala za vsako ceno . . . Vedno bolj jasno postaja, da ima ravno preveč kritikastrska filmska kritika, ki je hotela biti »predvsem objektivna«, precej vloge fj*ri odtujitvi dela naše filmske publike od jugoslovanskega filma. Ravno zaradi tako lepih uspehov jugoslovanske kinematografije ne samo v tehničnem pogledu, ampak tudi v ldej-! nem in umetniškem, zaradi vse bolj izrazitega, nam lastnega stila filmskega ustvarjanja, zaradi vse bolj od filma poudarjeno izoblikovanih specifičnosti, so na mestu odklonilne besede o »Ešalonu dr. M.«, ki nima ničesar, kar je - ___ povrnemo k filmu, s katerim misli o »Ešalonu dr. M.« bi rad navezal na besede tov. Franca Leskoška, ki jih je izrekel na slovnostni seji filmskih delavcev in umetnikov, katere se je udeležil kot odposlanec predsednika republike. Med drugim je dejal tudi tole? »Kar se tiče nadaljnjega razvoja naše filmske industrije oziroma povečanja njenih proizvodnih možnosti, je potrebno, da gre ta razvoj vzporedno z razvojem našega gospodarstva in kulture sploh. Podpora, ki jo daje skupnost filmski industriji vsako leto in ki jo bo morala dajati tudi nadalje, naj služi neprestanemu izboljševanju kvalitete filmov v vsakem pogledu, predvsem pa umetniškem, ker ima film pomembno vlogo v dviganju kulturne in politične ravni naših delovnih ljudi. Ta pomoč naj služi tudi kot pobuda za nadaljnje zniževanje proizvodnih stroškov.« Da, naši filmski ustvarjalci se morajo vseskozi zavedati ne samo, da jugoslovanska filmska publika nekaj od njih pričakuje, ampak tudi, kaj so dolžni našemu delovnemu človeku. Sicer se tega tudi zavedajo, saj to najbolj dokazuje velika večina naših filmov, ki jim še tako oster kritik ne bi mogel očitati neiskrenosti in neresnosti prizadevanja. Pa če bi jim tudi lahko očitali zaČet-ništvo ali ne vem kakšne tehnične napake, so mi vseeno ljubši ti filmi, kot pa lahkomiselni poizkusi, katerih eden je »Ešalon dr M. roko na koleno. »Ella mi ni nikdar omenila, da vam gre ta slabo, Jesse. Lahko bi vam bil kaj pomagal.« j, »Toda za boga, tudi ti si bil v stiski, mar ne?« je mirno 0 vrnil Jesse. je »Da.« Brackett se je naslonil nazaj. Njegov rdečkasti obraz > postal žalosten in trpek. »To veš, da sem zgubil trgovino?« S »Seveda, gotovo,« je Jesse presenečeno dejal. »Pisal si na Tako je to.< ,-[j »Pozabil sem,« je rekel Brackett. »Še sam se ne morem nava ■ ^ na to. Ne da bi bila kaj dosti vredna,« je grenko pripomnil. >?aOaj0, tri leta mi je propadala. Zdi se mi, da sem jo imel rad pac z» ker je bila moja.« Zasmejal se je brez smisla, neveselo. »Sedaj > mi povej kaj o sebi. Kako je s tvojo zaposlitvijo?« . (Se nadaljuj