Izhaja vmmk dot n tok UREDM8TVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, St. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 25. _ Lir NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizion* in abb. postale I. Kr. ŠT. 104 TRST, ČETRTEK 17. MAJA 1956, GORICA LET. V. PRED VOLITVAMI V TRSTU Stranpota slovenske politike na Tržaškem Pogubne posledice političnega oportunizma — Beseda treznim Slovencem Sedanja volilna borba na Tržaškem je postavila slovensko prebivalstvo' pred razne politične uganke, ki si jih ne zna rešiti. Človeku iz ljudstva najprej ne gre v glavo, zakaj so pri volitvah 1. 1952 številne nasprotne si naše stranke lahko složno nastopile na Listi slov on sik« skupnosti in zakaj je to danes nemogoče. V Demokraciji in Kat. glasu beremo že več mesecev, da je vzrok v temle: resnično demokratičnemu Slovencu in prepričanemu katoliku je moralno prepovedano, da v kateremkoli primeru sodeluje s komunisti, pa naj ti spadajo po programu tej ali oni struji. To je baje načelen razlog, zaradi katerega so ljudje okoli Kat. glasa in dr. Agneletta odlklonili vsako sodelovanje z ostalimi Slovenci, ter se znašli raje popolnoma sami. Gre torej za velika načela, katerim hočejo ostati za vsako ceno zvesti. Ta umovamja imajo le eno napako, da jim noben trezno misleč človek ne verjame. NAČELNOST BREZ NAČEL Slovenci, ki so še v posesti svojih duševnih zmožnosti, se namreč prav dobro spominjajo, s kolikim navdušenjem so se tudi pristaši Slov. dem. zveze in sedanje Slov. kat. skupnosti 1. 1952 udeležili nepozabnega tabora na Bazovici. Mladi Agneletto je na njem z ognjevitimi besedami dokazal množicam, ikako nujno potreben je skupni nastop s slovenskimi strankami, s katerimi SDZ danes Iz »načelnih« razlogov noče sodelovati! To je bil čas, iko je dr. Josip Agneletlo potoval v London s tedanjim voditeljem O.F. Brau.kom Babičem ter z nj.iiin na Angleškem tesno in prijateljsko sodeloval. Kje so bila tedaj njegova »načela?« Kmalu zatem so prišle občinske volitve. Po vseh vaseh našega ozemlja so Agnelettovi govorniki zahtevali od ljudstva, naj enoduš-no odda svoje glasove Listi slov. skupnosti. Nič jih ni motilo, da so bili na njej povsod tudi zastopniki 0. F. Kje so bila takrat njihova »načela?« Kat. glas je v tistih časih priobčil uvodnik, kjer je pozival vse zavedne Slovence, naj enodušno glasujejo za Listo sl o v en stke skupnosti, češ da je to njihova sveta narodna dolžnost. Tudi te gospode ni tedaj prav nič motilo, da so bili na listi zastopniki O. F.! Sedaj p>a prihajajo ter razlagajo istim ubogim bralcem, da je ravnanje, ki so ga 1. 1952 sami zagovarjali, nasprotno katoliškim načelom! Naj pojasnijo, kdaj so govorili neresnico ljudem: 1. 1952 ali 1. 1956? Katoli- škia načela se v 4 letdh niso spremenila. Morala Cerkve se ne more ravnati po trenutnih političnih muhah kaplana Šorlija, temveč je vedno enaka! L. 1952 smo pa doživeli še nekaj neprimerno hujšega. Glavna borba tržaških Slovencev je bila tedaj uperjena proti Vidali-jevim komiinformistom. Vsaka naša vas je bila prelepljena s protividalijevskimi proglasi. Proti Vidaliju ni nihče taiko hrumel kakor Branko Agneletto. Toda kaj se je zgodilo? Protikorninformistični letaki na podeželju se niso še posušili, ko so agnelettovci izvršili v Nabrežini kar na lepem vratolomen politični sikok, kakor ga svet še ni videl: čez noč so pred vsem ljudstvom zatajili svoj prograim, zapustili svoje zaveznike ter se združili ravno z onimi komunisti, zoper katere je bila uperjena vsa ostrina volilne borbe in v katere so se zlasti agnelettovci do poslednjega hipa najbolj ljuto zaganjali. Glavno jim je bilo, da s pomočijo kominformistov zavladajo y občini. Tolika hreznačelnost je edinstven primer v politični zgodovini primorskih Slovencev. Ti voditelji so torej v naših krajih zares prav zadnji, ki imajo pravico, dajati komurkoli nauke o demokratični ali katoliški načelnosti v politiki. Zakaj je prišlo do preobrata Toda naša. javnost stoji še pred drugo uganko: če že gospodje danes nočejo več sodelovati s komunisti, zakaj niso skušali sodelovati vsaj s Skupino neodvisnih Slovencev in Slovensko krščansko socialno zvezo. In res nas je marsikdo vprašal, iz kakšnih razlogov sc nismo z njimi sporazumeli. »Saj vi ste vendar demokrati in odklanjate komunistično ideologijo!« smo slišali. »S Slov. kat. skupnostjo vas vrh tega druži krščansko s v e-torno naizirainje. Kako, da se niste sporazumeli?« Najprej odgovarjamo, da gospodje tega niso marali, da so po načrtu hoteli biti sami, ker so medtem že zavili na> svojo posebno pot. Na to so se jeli skrbno pripravljati, brž ko so sprevideli, da je Svobodno ozemlje propadlo im da prihaja v Trst Italija. Dr. Agneletto je čez noč začel izostajati od skupnih sej s tržaškimi neodvisneži ter zatem pretrgal z njimi vse zveze. V časopisju so se čedalje bolj množile njegove izjave, da s komunisti katerekoli vrste in njihoviilmi »sodelavci« noče več imeti nobenih stikov. Zakaj so Agneletto in tovariši, talkio ravnali. je okt. 1954 zelo odkrito povedal politični poročevalec t. zv. Slov. kat. skupnosti. Tržaški Slovenci — je dejal — prihajajo pod oblast države, kjer je »sumljivo in škodljivo že sleherno bratenje posameznikov s komunističnim prevrat n ištvom. Ikaj šele bratenje večjih skuipin kake narodne manjšine.« Toda kako to, da so gospodje obenem podrli vse zveze tudi s tržaškimi neodvisneži ? Ti niso bili komunisti, v njihovih vrstah so tudi verni katoličani in duhovnika! Čemu torej z njimi niso hoteli imeti opravka? Samo zavoljo tega ne, iker so menili, da so tudi trž. neodvisneži slabo zapisani v vladnih krogih Italije. Ravno tako smo bili po nji- hovem »slabo zapisani« mi, ker smo v Novem listu preodločno branili slovenske pravice proti vladi in kateremukoli imenitniku! Glavno vodilo Agneletta in njegovih »katoliških« zaveznikov niso bila torej nobena načela. Razjedala jih je edino skrb, da se niti v najmanjši stvari ne zamerijo vladajočim Italijanom, katerim so se začeli na vse pre-tege dobrikati ter se jim — ponujati! Da s svojimi načrti uspejo, se jiim je v njihovi politični kratkovidnosti zdelo najprej neogibno potrebno, da neutegoma zataje svoja prejšnja zavezništva ter se s hrupom odtrgajo od vseh ideološko »sumljivih« in tudi narodno »preostri/h« skupin. S KLOBUKOM V ROKI In tedaj so se začeli vrstiti pred očmi strmečega slovenskega ljudstva kot v filmu 'kaj čudni prizori. Komaj je prvi italijanski general prišel v Trst, da prevzame oblast od Wiintertona, sta se Josip Agneletto An Teolil Simčič že znašla s 'klobukom v roki pohlevno pred njegovimi vrati. To je pomenilo: »Na naju dva se lahko Italijani zanesejo.« Ravno tako sta stala, če se jima je le posrečijo, s klobukom v rolki pred vsakim oblastnikom, ki je slučajno prišel iz Rima' v Trst. Smisel je bil vedno Isti; »Na naju dva se Italijani lahko mimo zanesejo, mi smo lojalni laški' državljani. Do črne zemlje se upogibata tudi ob sleherni priliki generalnemu komisarju Pala-mari. Toda Josip Agneletto je na žalost prešel od pohlevnih poklonov in besed tudi na — dejanja! V tržaškem mestnem svetu je oh številnih prilikah brez vsattee potrebe glasoval popolnoma odkrito za predloge najbolj za- (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA VOLITVE V AVSTRIJI V nedeljo »o si 4 milijoni avstrijskih volivcev izbrali svoje zastopnike v parlament. Kot glavni tekmeci so si stali nasproti socialisti in kršč. sociallci. Obe stranki »ta 10 let skupno vladali državi ter priborili Avstriji neodvisnost in veliko gospodarsko blaginjo. V zunanji politiki sta si edini: Avstrija naj bo vojaško nevtralna in naj se ne vtika v spore velesil, čeprav spada po svoji omilki in miselnosti popolnoma v krog zapada. V čem obstoje torej politične razlike? Volilna borba je dokazala, da se bistveno ločita v vprašanju — petroleja. Iz avstrijskih vrelcev petroleja pridobivajo letno nad 3 milijone ton bencina, ki predstavljajo največje bogastvo države. Deset let so vrelce izkoriščali Rusii ter pošiljali dragoceno tekočino v Sovjetsko zvezo. Nastalo je vprašanje, kdo naj jih sedaj izkorišča. Socialisti so zahtevali, naij se podržavijo, kršč. socialoi pa, naj se pritegnejo k izkoriščanju tudi inozemske družbe. Država — so dejali — je že danes lastnica ali solastnica okrog 70 odstotkov avstrijske industrije, a je na žalost potratna in ne zna gospodariti. Kršč. soicialfni finančni' minister Kamitz je dokazoval, da bi vrelci, več nesli, če bi pritegnili napredne inozemske podjetnike. V tem primeru bi država lahko občutno znižala davke in to da je za ljudstvo najvažnejše ! V nedeljo so pri volitvah zmagali kršč. socialci. Prej je bilo med njimi in socialisti le za enega poslanca razlike, sedaj imajo namesto 74 poslancev 82, socialisti so pa padli od 75 na 73. Najhujši poraz so doživeli Vmesni desničarski nacionalisti. Socialisti in kršč. sooiaiei se bodo sedaj pobotali ter še naprej skupno* vladali državi. Volilna boitba je bila dostojna, vredna kulturnega naroda in je lahko v zgled tudi Sl ovencem v naših krajih. TITO SE JE VRNIL V soboto se je predsednik republike vrnil z obiskla v Franciji domov. Italijanska obla-stva so ob njegovem prehodu skozi Tržič pod vzel a vse ukrepe, predpisane za poglavarje držav in vladarje. Vse vlake, natovorjene z blagom, so ustavili ter jih preložili na stranske tire in ustaviti so se morali tudi osebni vlaki. Poseben voz, poln orožnikov in policistov, je pridirjal pred Titom v Tržič, da se prepriča, ali so tračnice varne, in ob vsej progi so bili razpostavljeni vojaki. Neki nepoučen potnik se je prestrašil, da je izbruhnila vojna. Medtem je »modri vlak« švignil mimo kakor puščica. Ob prihodu v Jugoslavijo je Tito izjavil, da je z obiskom v Franciji silno zadovoljen. Francosko prebivalstvo da ga je sprejelo nadvse prisrčno in pariški državniki so popolnoma razumeli zunanjo politiko Jueosla-vije, ki vzdržuje prijateljske zveze s Sovjetsko zvezo, ne da bi bila -»zategadelj spremenila svojo politiko«. Jugoslavija se je prepričala, da ji je Francija »prijateljica, s katero bo v bodočnosti lahko sodelovala«. »Tudi v Italiji« — je rekel Tito — »so nas sprejeli z veliko naklonjenostjo in prisrčnostjo«. Iz teh besed mnogi sklepajo, da bo Tito v doglednem času obiskal tudi Italijo. EDEN SE RRANI Načelnika angleške vlade še vedno napadajo, ker je povabil Hruščeva in Bulganina v Veliko Britanijo. Posebno ostri so mnogi ljudje iz Delavske ali Laburistične stranke. Eden jih je zavrnil v obsežnem govoru in med drugim dejal: Če gre za ohranitev miru, sem pripravljen se pogajati z vsakomer. Nisi šibak, že če govoriš z nasprotnikom. To velja le za ljudi, ki nimajo zaupanja v svoje ideje ter jih ne znajo braniti. VOLIVCEM! Zastopniki liste Trst Tržačanom — Trieste ai Triestini, v katero so vključeni tudi trije predstavniki narodno zavednih Slovencev, je vložila, kakor smo poročali, na generalnega komisarja Palamatro priziv zoper volilno področno komisijo, ker je u.a krivičen in protizakonit način prepovedala tržaškim neodvi sneženi, da se udeležijo volitev za mestni svet. Generalni komisar je priziv odbil, češ da on ni pristojen, da bi o stvari odločal. Palamara si je torej kot Ponči j Pilat umil roke! Sedaj so predstavniki liste: Trst TržačanomI poslali pritožba na tržaško prizivno sodišče z zahtevo, naj nemudoma, to je pravočasno razveljavi protipostavni sklep področne komisije ter dovoli najvažnejši opoziclonalni skupini, izza katere stoji, kakor vsi priznavajo, 30.000 pristnih tržaških volilnih upravičencev, da se udeleži kakor vse ostale stranke volitev v trž. občinski svet. Na odločitev bomo čakali še nekaj dni in nato dali našim ljudem navodila, kako naj se ravnajo 27. maja! CHURCHILLOVO MIŠLJENJE Stari državnik je prejšnji teden dopotoval z ženo v nemško mesto Achen, da bi tam sprejel tako zvano odlikovanje Karla Velikega za zasluge, iki si jih je pridobil za Združeno Evropo. Mož je zdrav, toda na njem leži težko breme visoke starosti. Ko je moral po strmih stopnicah v zgodovinsko dvorano, kjer so dolga stoletja kronali nemške cesarje, so ga nosili na posebej zanj izdelani stolici. Njegov duh je pa še bister in živahen. V svojem govoru je poudaril, da dogodki v Rusiji niso le gola politična taktika. V tej deželi se pripravljajo daljnosežne spremembe. Dozoreva čas, ko bo tTeba Sovjetsko zvezo pritegniti v politični sklop zapadnih dežel, da se zagotovi trajen mir na svetu. Pri tem je treba razumeti in upoštevati tudi zaskrbljenost Rusije, da bi je ne obkrožili in osamili ter spet vdrli na njeno ozemlje. Te Churchillove besede so vzbudile posebno pozornost. Z njimi je cikal na Nemce. Po mnenju prenekaterih je to sicer močan in sposoben naTod, a v svojem nacionalizmu nepoboljšljiv, ker nikdar ne mara priznati svojih napak. Najlepši dokaz o tej resnici so Nemci podali še pred kratkim, ko naj bi festival v Cannesu prikazal resen film o Hit-tlerjevih taboriščih y Daehavu in Buchen-waildu. Nemška vladai je v znalk protesta odpoklicala vse svoje predstavnike in umaknila vse svoje filme iz Cannesa*. V svojem nacionalizmu se čuti užaljeno, celo če svet žigosa naciste, samo* ker so Nemci. Krivi so torej vedno drugi in nikoli Nemci! Taka miselnost je nevarna za vse sosede ter ogroža trajen mir med narodi. Edino s pomočjo Rusije — je namignil Churchill — je mogoče držati Nemce na uzdi. CRABB Medtem ko sta Hruščev in Bulganin obiskovala razne kraje v Veliki Britaniji, je križarka Ordžonikidze, na kateri sta bila priplula iz Rusije, ležala zasidrana v pristanišču Portsmouth. Lepega dne se je pojavil v luki angleški mornariški kapitan Crabb ter se spustil v opravi potapljača pod vodo v bližini sovjetske bojne ladje, a se ni — nikoli več vrnil. Očitno je bilo, da je zgubil življenje. Čudno je le bilo, da je angleška vlada dolgo o vsej zadevi molčala. Zalklaj tak molk? Listi pišejo*, da je imel Crabb nalogo preiskati do podrobnosti dno moderne križarke, o kateri so sumili, da jo žene atomska sila. Pri tem vohunskem delu se je baje ponesrečil. Drugi spet pravijo, da so ga Rusi zasačili ter spravili živega v Sovjetsko zvezo. Kaj je resnica, ne vemo. Ravnanje Angležev je bilo vsekakor nedopustno, Ikler sta bila Hruščev *in Bulganin njihova gosta. To je isto, kakoT da koga povabiš v svojo hišo, medtem preiskuješ žepe njegove suknje. Eden se sedaj opravičuje pred parlamentom, a slabega vtisa ne more zbrisati. NADŠKOF GROESZ Ogrski komunisti so kakor znano obsodili na dolgoletno ječo ne le kardinala Mindszen-tya, marveč tudi nadškofa Groesza. Prejšnji teden je pa njihov predsednik vlade poklical k sebi nadškofa ter mu javil, da se sme vrni- i ti v svojo škofijo in tu opravljati svoje nad-pastirsike posle. Mnogi sodijo, da ima ogrska vlad namen ustvariti med 'državo* in Cerkvijo vsaj znosno razmerje. Tudi to je posledica zadnjega občnega zbora boljševikov v Moskvi. SPREMEMBE V VODSTVU Na vodilnih mestih v Sovjetski zvezi se pripravljajo na značilne spremembe. Ker je predsednik republike Vorošilov že precej star, se namerava umakniti. Na njegovo mesto bo baje prišel sedanji ministrski predsednik Bulganin. Po mnenju tujih opazovalcev naj bi načelnik vlade postal Mikojan ali Malenfcov, ki spet pridobiva ugled in velja-vo. V tem se vidi vsa razlika s Stalinovimi časi: prej bi bili Malenkova zaprli ali ustrelili, sedaj mu dajejo možnost, da pride spet do vodilnega položaja. TEKMEC KINA Televizija danes že prav nevarno* tekmuje kinu. Posebno ob četrtkih se ljudje v kavarnah in gostilnah gnetejo in bore za sedeže, da bi gledali nagradno tekmovanje »odnehaj ali podvoji«. Lastniki kino dvoran so se zaradi tega pritožili in policija je izdala odredbo, da se v kavarne ne smejo postavljati odvečne stolice, niti sedeži vnaprej naročevati. NOVICE ZELO ENOSTAVNO SE JE ODKRIŽAL V Agropolii blizu Pisticci, kjer so bili tudi naši interniranci, je domači lekarnar Ricciar-dd trgoval pod roko tudi z mamili in zapisoval odjemalce v svoje knjige. Ko je zvedel, da prihaja policija preiskovat sezname in ugotavljat, koliko in komu je prodajal, je pri priči sam sežgal lekarno in tako uničil vse dokaze. Se mu je že moralo splačali. STARŠI, STORITE SVOJO DOLŽNOST! Bližajo se zadri ji dnevi za vpisovanje dijakov v naše sretlnje šole na Tržašhem in Goriškem. Starši, ki iz malomarnosti ali družili vzrokov otrok niso še vpisali, pogostoma pozabljajo, da živimo v novih časih, ko določena mera izobrazbe ni potrebna samo mladini, hrepeneči po kakih »višjih« poklicih, temveč vsakomur! Izobrazba je potrebna čedalje bolj tudi onim, ki hočejo umno obdelovati zemljo, potrebna je obrtniku, potrebna delavcu v tovarni. Mnenje, da je srednja šola ustanovljena samo za »višje« službe, je popolnoma zgrešeno in starinsko. Dandanes zahtevajo že v mnogih deželah nižjo srednjo šolo tudi od vajencev, kdor te šole nima, ostane nekvalificirana in slabše plačana delovna moč in ne pride nikamor naprej. S časom bodo podjetniki in podjetja stavila enake zahteve tudi pri nas in tedaj bo hudo za vse one, ki so končali samo ljudsko šolo in tako ostali neizobraženi. Pomislite, starši, na bodočnost svoiih otrok in pošljite jih, dokler je še čas, vsaj za nekaj let v naše srednje šole. Ra zen koristi svojih otrok imejte pa prea očmi tudi koristi slovenskega narodnega občestva. Kultura narodov se ne presoja samo po številu njegovih inženirjev, zdravnikov, odvetnikov in uradnikov, temveč predvsem po splošni izobrazbi njegovih širokih množic, po tem, ali so te dovolj zrele, da znajo samostojno presojati vse pojave in vsa vprašanja v zasebnem in javnem življenju! Zato moramo slovenske srednje šole čuvati in braniti kot punčico v lastnem očesu. To sveto dolžnost nam nalaga še prav posebno desetletnica obnove naših srednjih šol, da se bodo v prihodnosti še bolj razživele in razvijale! EKSCELENCE SO ZGINILE V Italiji je bila dolgo ukoreninjena navada, da so raznim imetnikom pridevali častni naslov Ekscelenca. Mussolini je te naslove še pomnožil, tako da so bili vsi visoki uradniki od prefekta navzgor Ekscelence. Nekateri možje SO1 bili Ikar blaženi, če jiih je kdo nagovoril s tem blestečim, a praznim nazivom. (Zdaj je pa ministrski predsednik Segni raizposlal okrožn-jco, da Ekscelenc ni več. Celo državnemu poglavarju Gronchiju smeš pisati samo »gospod predsednik.« KAM GRE DENAR Lansko leto so prebivalci Italije potrošili za razne življenjske potrebščine 9213 milijard lir. Od tega so' izdali m živež 4213 milijard, torej skoro polovico vseh izdatkov. Za oblačila je šlo 1000 milijard, za pijačo 675, pokadili! pa so za 420 milijard. V dim im skozi grlo so pognali potemtakem več kot za obleko. K temu pride še strošek za kino, gledališče in druge zabave, ki je lani znašal 216 milijard lir. Največ denarja potrošijo I tali jami za brano, pijačo im zabave. (Nadaljevanje s 1. strani) grizenega sovražnika Slovencev župana Bartola ja. Politična, vdleuni si' je umišljal, da je h tem naredil mojstrsko potezo. V resnici se je sam Bartoli m a račun njegovega hlapčevstva ironično šalil, resni Italijani so se iz Agneletta glasmo norčevali, v slovenski javnosti je pa mož izzval le vsesplošno zaničevanje. Trmastega AgneJotta pa vse to ni iztrezni- lo. Držal se je paič čvrsto smernic, ki jih je Mirko Javornik, ideološki poročevalec Slov. kat. skupnosti, postavil, kot smo že omenili, oktobra 1954: »Tržaški Slovenci je poudaril« bodo poid novo oblastjo uživali toliko narodnih pravic, kolikor jim jiiji bo voljna priznati Italija, in kolikor sli jih bodo s pametno politiko znali zagotoviti sami. V čem obstoji slovenska »pametna« poli-tilkla, je pa Javornik v svojem glasilu Slovenski dom prav jasno povedal 14. aprilai 1942 ob prvi obletnici Mussolinijev© zasedbe Slovenije: Z zasedbo- pred letom dni je Ljubljana z delom slovenskega ozemlja doživela srečo, da je postalla sestavina fašističnega KRUT NOREC V Katami ji na Siciliji so zaprli 70-let nega Jožeta Di Stefan o, ker se je pred dvema letoma skregal z ženo Rozo ter jo- razjarjen zaklenil v kurnik. Vsak dan ji je dal kruha in vode in je dolge mesece ni spustil ven. Orožniki so jo te dni vso sestradano im polno nesnage povlekli ma svetlo. Toda zaradi pre-stalega trpljenja je reva kanalu umila. Da bo stari drugič vedel, da v kurmilk spadajo kokoši in ne zakonita žena, so ga po vsej pravici zaprli. NAVIHAN DEČKO Vincenco Barbaro je v Italiji znam po tem, da x lahkoto zbeži iiz zaporov. Pred 10 leti se je v znani rimski ječi Regina Coeili kaj vem kako preoblekel v orožniškega stotnika ter se z ravnateljevim avtomobilom mirno odpeljal. Ko so (kasneje zaprli njegovo mater, je spet lepo zagodel: opravljen /kot orožniški častnik je prišel ponjo »uradno« v spremstvu 2 pravili karabimjerov, ki jima je na cesti ukazal, naj se miu priključita. Te dni so Vincenca vnovič ujeli, a je izjavil, da misli ostati le kratek čas v gostih. in Slov. dem. zveze. Z njim koraka v sklenjenih vrst ali Agneletto. KAJ STE ZA TO DORILI? Vendatr mi nočemo nikomur delati krivice. Razumevanje itimamo za sleherno politilko, če le prinaša tukajšnjim Slovencem resnične narodne koristi. Naj torej Agneletto dokaže, kakšne 'koristi je prinesla njegova politika našemu na* rodu! Mi ne vidimo nobene! Demokristjani, za Iklatero je Agneletto zapovrstjo glasoval, niiiso zairadi tega niti za las spremenili svojega sovražnega stališča do Slovencev. Bartoli ni še niti ene črke londonskega sporazuma izvedel in ga, v kolikor je od njega odvisno, ne bo nikoli. Slovencem odrekajo službe, ‘ki jiim po londonski pogodbi priti če j o, potujčevanje slovenske zemlje se neovirano nadaljuje! Naj nam Agneletto in Simčič povesta, katero neštetih (krivic, kii se gode Slovencem, sta doslej s svojo hlapčevsko politiko preprečila. Niti najmanjše! Kaj sta torej za svoje vdinjamje dobila? Za narod — ponavljamo prav nič! Kadar ikatera stranka kljub krivicam, ki padajo- p o tlačenem narodu, podpitra njegove tlačitelje, posledice ne morejo biti druge kot pogubne. Na Koroškem se nam je rodilo nemškutarstvo, pri mas se pa nehote pripravljajo tla političnemu gibanju petolizmi* škega lahonstva, kakor ga na žalost že vidimo v Beneški Sloveniji. Vendar nam je v veliko tolažbo zavest, da pristaši SDZ im SKS k sreči ne obstajajo iz samih Agnclettov im Simčičev. V njumih skupinah so hvala Bogu v pretežni večini pošteni in narodno zavedni Slovenci, ki se 9 tako politiko voditeljev niti malo ne strinjajo, temveč jo odločno odklanjajo. Od teh pričakujemo, da se bodo znali čvrsto in pravočasno upreti vsem pet oli zn iškim težnjam svojih dveh voditeljev. Kaj naj spričo vsega tega svetujemo ljudem za volitve 27. maja? O tem bomo povedali jasno- besedo prihodnjič. imperija.« Talk je torej ideolog Slov. Kat. skupnost« Z MKUPOM DOBREGA BLAGA PRIBRAIVITE DENAR! Prodaja na debelo in na drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO Za MOŠKE iN ŽENSKE PO najnižjih cenah. Cftiičile Magazin angleškega blaga ^ Mir*r/«22iiio tftofie JntjUbi i VAAAA/'^w^AAAAAaaAAaaaAaAAAAAAA/^\AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/^\AAAAAAAAAAAAAA/VAAAAAAAAAA' Obračajte *e na nas osebno ali pismeno. Prinesite ta cglas, imeli boste poseben popust. SKLADIŠČE: Trst-Ul. S. Nicol6 22 Telefon šlev. 31-138 Stranpota slovenske politike na Tržaškem Zlopifri frT'/ ž n ,'i / s €• fj n Za narodni obstoj in gospodarshi razvoj naše obale Preteklo nedeljo predpoldne je Lilo v Mavhinjah prvo volilno zborovanje Liste občinske enotno^ti, ki ga je oilvoril domači kandidat g. Egidij Pipan. Nastopila sta zastopnika Slovenske krščansko socialne zveze in Skupine neodvisnih Slovencev gg. Drago Legiša in dr. Janko Jež. Zaradi izredne važnosti njunih izvajanj priobčujemo obširen izvleček njunih govorov. Dr. Jež se je v uvodu spomnil mogočnega zborovanja 1. 1948, na katerem so Mavhinjci slovesno razvili slovensko zastavo. Tedaj so se svečano zaobljubili, da bodo, varovali slovenski značaj naše zemlje. Ta zaobljuba je bila tem pomembnejša, jkete jo je izrekel kraj, ki je znan po vsem Tržaškem kot naj-ponosnejši in narodno najbolj zaveden na našem Krasu. Leta 1948 se je vodstvo SDZ obvezalo, da bo pomagalo Mavhinjcem pri izpolnjevanju zaobljube, toda danes se je obvezi popolnoma izneverilo. Vodstvu SDZ na teh volitvah ni bila mar usoda naše obale, temveč le jnjegova strankarska, korislt. Zato se ni priključilo Listi občinske enotnosti, na kateri nastopajo vse ostale slovenske politične skupine, temveč krenilo na svojo pot ter s lem spravilo v nevarnost bodočnost naše občine. OBRAMBA DEVINSKE OBALE Nalogo, da brani slovenski značaj naše obale, si je zato prevzela edino Lista občinske enotnosti. Dr. Jež je nato nadaljeval: »Program, s katerim nastopa Lista občinske enotnosti in s katerim vas vaibimo, da zanjo glasujete, je naslednji: 1. Poudarjamo- v prvi vrsti našo dolžnost in našo pripravljenost boriti se za splošno pomirjenje v svetu im sodelovanje med narodi ter državami. To- velja še prav posebno za dosego vsestranskega pomirjenja in sodelovanja med obema narodoma našega ozemlja. Z enalko odločnostjo si bomo prizadevali za spravo med vsemi našimi slovenskimi občani. Pozabimo na razprtije, ki nam niso nič v korist, ki so naše ljudi po kraških vaseli samo razdvajale in onemogočale njihov složni nastop v obrambo višjih narodnostnih koristi vsega našega ljudstva na Tržaškem. Premalo nas je, da bi si dovolili luiksoz zagrizene strankarske borbe, od katere naš preprosti človek ne more imeti prav nobene koristi 2. Zahtevali bomo najširšo avtonomijo in proglasitev popolne proste cone kot sredstva za politični in gospodarski dvig našega področja. Avtonomijo v okviru pokrajinske samouprave nam zagotavljata že državna ustava, vendar so na delu ljudje, ki jim avtonomija ne prija, ker bi, to škodovalo njihovim koristim, ki nimajo nič skupnega s koristmi prebivalcev tržaškega ozemlja. Ustanovitev integralne proste cone s posebnimi zaščitnimi ukrepi za krajevne industrije pa je sredstvo, da more dobiti Trst gospodarsko ravnovesje, ki ga je z drugo svetovno vojno in z novo državno razmejitvijo izgubil. Mednarodno gospodarsko izmenjavo na našem ozemlju bomo olajšali samo, če bomo dobili prosto cono in z njo oprostitev plačevanja carin, davkov na proizvodnjo, splošnega dohodninskega davka in drugih bre- men. Na, ta način in samo na ta način bo možno priskočiti na pomoč hirajočemu tržaškemu gospodarstvu, malim in srednjim trgovskim, obrtniškim in industrijskim podjetjem. Le tako bi prišlo na našem ozemlju do ustanovitve novih industrij. Le tako bi najprej omilili/, na it o jpal po stopnjah odpravili brezposelnost in povečali istočasno življenjsko raven našega preprostega delovnega človekas. 3. V okviru praktične občinske dejavnosti se bomo zavzemali, da se obstoječa občinska zakonodaja spremeni tako, da s'e občini zagotovi čim širša samouprava in da morejo občani dejansko odločevati o vseh občinskih zadevah. Občinsko poslovanje je treba namreč postaviti na širše demokratične osnove, in sicer tajklo, da se volivci obveščajo o poslovanju ter uspehu uprave. Zato se kandidati Liste občinske enotnosti obvezujejo vzpostaviti z volivci čim tesnejše in trajnejše stike, da se ne bi še dalje dogajalo, da bi do takih stikov prišlo samo v volilnem času, ko so razne skupine na delu za mrzlično pridobivanje glasov, medtem ko na volivce preradi pozabljajo, ko so si zagotovile razne stolčke. 4. Uveljaviti je treba dejansko enakopravnost med tu živečima narodoma, kar pomeni, da mora slovenski živelj na tem ozemlju dobiti vse tiste pravice, ki mu jih priznavajo najosnovnejša človečanska načela, sprejela v Listino Združenih Narodov, ustava italijanske republike in določbe Londonskega sporazuma o soglasju med Jugoslavijo in Italijo glede bodoče usode bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja. GOSPODARSKA OSAMOSVOJITEV Pri izvajanju osnovnih načel občinskega upravljanja pa zagovarja Lista občinske enotnosti gospodarsko osamosvojitev občine. Da se to doseže, je predvsem potrebno: 1. Poiskati ustrezne gospodarske vire za razvoj nabrežinske kamnoseške industrije, ker le talko bomo dvignili raven našega delavca in odpravili pojav brezposelnosti, dia našim fantom ne bo treba hoditi s trebuhom za kruhom daleč po svetu. Naši kamnolomi so prevažen vir blaginje za vse naše občane. Posvetiti jim moramo največjo skrb. Skrbeli moramo predvsem, da bodo na razpolago kvalificirani domači delavci, ker le tako ne bo več nobene potrebe, da bi tukajšnji podjetniki najemali delovno silo, v tujih daljnih krajih. V tej zvezi se poraja spet vprašanje o spremembi našega dvoletnega industrijskega tečaja v Nabrežini v triletno strokovno šolo s kamnoseško specializacijo. To je treba za vsako ceno doseči. 2. Pri oblastvih je treba posredovati v korist in napredek našega kmetijstva in ribolova ter doseči, da 'bi vodstvo teli dveh gospodarskih panog, ki sta tako važni za našega Kraševca,, prišlo v slovenske roke. Saj je vsakomur znano, da danes skrbijo za naše kmetijstvo in ribištvo ljudje, kli so se s kmetovanjem in ribarjenjem seznanjali med štirimi stenami, za pisalnimi mizami, in ki jim ni nič mar, če našega kmetovalca vsevprek razlaščajo in pri nas, na naši obali ustvarjajo nam tuje ribiške skupnosti, 'ki so zgolj v službli najbolj obsojanja vrednega laznarod ovanja. Nujna je med drugim tudi reklasifikacija naših zemljišč, Iker je to osnovni pogoj za pravično davčno obremenitev. Skrajno krivično je, da plačuje naš kmetovalec tu na skalnatem Krasu prav iste zemljiške in s temi povezane davke, kakršne plačuje italijanski Ikmet za najrodovitnejša polja po prostranih ravninah italijanskega polotoka. To krivično davčno obremenitev našega podeželskega človeka so začeli izvajati že po prvi svetovni vojni. Čas je, da se to preneha! 3. Za oživitev našega občinskega gospodarstva je treba tudi pospešiti turistično dejavnost na naši obali in v ostalih krajih občine. Že danes, ko so turistične naprave pri nas šele v povojih, prihajajo Tržačani, Goričani in Tržičani zelo radi v Devin in Sesljan. Isto velja za tujce, posebno za Avstrijce. Tržačani tudi radi zahajajo v ostale naše vasi, da se rešijo vtisa, da, živijo v neprijetni kletki, v kakršno, je danes spremenjen Trst. Za pospeševanje turistične dejavnosti je treba mnogo narediti. Sesljan in Devin imata vse možnosti,, da postaneta izredno privlačni točki, od česar bi imeli vsi občani največjo korist. Zato je treba med drugim priskočiti na pomoč predvsem domačim podjetnim ljudem, ki so pripravljeni sodelovati pri takšni smotrno zamišljeni akciji v Iklorist turističnega razvoja naše prelepe obale. Sramota je, da v Sesljanu še nimamo pralnice, zimskega kopališča, vode na trgu in javnega stranišča. 4. Lista občinske enotnosti zahteva čimprejšnjo dovršitev vseh tekočih javnih del, kot na primer dovršitev gradnje predvidenih šol, med drugim v Slivnem, Štivanu, Cerov* ljah in Sesljanu, vrtcev ter hiralnice v Nabrežini. 5. Po stopnjah je treba odpraviti stanovanjsko 'krizo,, in sicer z gradnjo ljudskih hiš tudi v vaseh, Ikijer je ta potreba občutna. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi takšna gradnja ljudskih hiš postala zahrbtna pretveza nekaterih krogov za naseljevanje tujcev na naših tleh in nasilno raznarodovanje naših vasi. 6. Lista občinske enotnosti zagovarja tudi asfaltiranje vseh važnejših občinskih poti. Posredovala bo tudi za ureditev pokrajinskih cest. 7. Obnoviti in urediti ja treba kanalizacijo po vseh naseljih. 8. In končno je treba razširiti telefonsko in avtobusno, mrežo za vse naše občine. NIKAKEGA UDINJENJA KOMUN1ZMUI Nato je nastopil g. Drago Legiša, ki je izčrpno obrazložil nastanek Liste občinske enotnosti1 ter pojasnili razloge, ki so Slovensko, krščansko, socialno, zvezo vodili, da je skupno nastopila z ostalimi slovenskimi političnimi skupinami. Ker na različnih shodih po Tržaškem govorniki liste SDZ — v pomanjkanju stvarnih razlogov — obmetavajo, zastopnike SKSZ in SNS z najogabncjširni psovkami in z naj-ostudnejšim natolcevanjem, je g. Legiša v kratkih, toda jasnih besedah odločno zanikal kakršnokoli udinjanje teh dveh političnih strank komunizmu. ( O krščanskem svetovnem nazoru in naši I veri y za.padno demokracijo — je dejal D. Legiša — se nimamo od nikogar ničesar na- ONadaljevanje na 6. strani) SEJA MESTNEGA SVETA Občinski svet v Gorici je predelkii teden zboroval dvakrat, in sicer v sredo ter petek. Svetovalci so razpravljali o zdravstvenih razmerah v Podgor i ter poudarili veliko nevarnost za vse mesto, če se zares obnovi v Ron-kah novo letališče za ves civilni promet v Ju. lijski krajini. Kaiko hudo občutijo vodilni g o riški krogi grozeči udarec, priča brzojavka goričkega župana min istrskemu predsedniku Segniju. v kaiteri med drugim pravi, »da Gorica napeto priča/kuje vladne ukrepe, ki naj okrepijo gospodarstvo mesta ne pa rušijo«. (Mtčinsiki svet je po daljši razpravi, ki so jo spremljale prave jerem.ij.ade, soglasno odobrili resolucijo, ki mu jo je predložil upravni odbor, v kaiteri poziuva vlado, naj prepreči usodni ukrep, ki pomeni za Gorico pravi politični in gospodarski polom. Mestna uprava je zoipet v h ud eni sporu / Ribiijevim podjetjem. To je na< prefekt uri vložilo upravno tožbo, 'ker je županstvo prepovedalo avtobusom, voziti ipo Karzu. Občinski svet je skoro soglasno pooblastil županstvo, naj v tožbi vztraja. Jeza in razburjenje vodilnih krogov ■» Gorici n ist a mogla še utihniti, ko j ih j e zo pet razburil nov ukrep. Gre namreč za novo ureditev sodišč. Vlada je predlagala osnu I e k zakona, ki obnavlja prizivno sodišče v Trstu, h kateremu naj bi spadala tudi okrožna sodišča v Gorici, Vidmu, Pordenonu in Tolmezzu. Istočasno pa naj se od goriškega olkirožnega sodišča odtrgata tržiiški okraj in Gradež, ki naj se podredita tržaškemu. To je zares strahotno ponižanje Gorice v brezpomembno mestece. Proti tej nevarnosti je že protestirala odvetniška zbornica im župan dr. Bernardi« je zopet odposlal svoje protestne brzojavke. Če bi bili Slovenci le malo škodoželjni, bi dr. Bernardisu in njegovi »komori,« iz sren privoščili udarce, Ikli jih mora ob 50-letnici doživljati. Mož bo morda vsaj sedaj občutil žalostno usodo, ki jo slovenska narodna manjšima v Italiji preživlja, že skoro 40 let, ko mora vedno protestirati proti krivicam in ukrepom, ki živo režejo v korenine njene b itn osti. Mi pa škodoželjnosti ne poznamo, pač pa solidarno z Italijanu izjavljamo, da obsojamo iz vsega srca u/klrepe, ki spreminjajo našo Gorico v neznatno mestece. PODGORA Goriški občinski svet je v sredo .preteklega tedna med drugim razpravljal tudi o zdravstvenih razmerah v Podigori, ki so se hudo poslabšale, odlkar je začela obratovati nova tovarna za izdelovanje rayona. Zalo smo se Podgorci razveselili, Ikio smo zvedeli, da je občinski svet oklenil uvesti v kratkem natančno preiskavo o škodljivosti plinov, ki se širijo pri izdelovanju rayona. V preteklem tedinu sta si tovarno ogledala goriški žu-pan in vseučilišlkii profesor dr. De Chigi iz 1’adove. Občinska uprava je naiprosila medicinski institut v Padovi, naj izvede znanstveno preiskavo. Stroške bo seveda morala plačati predilnica. V zadnjih tednih smo imeli v naši fari veliko pogrebov. Ob (koncu aprila nas je zapustil že priletni domačin Anton Detlpin, ka- teremu je sledila mlada Nives. V začetku maja pa smo pokopali 8(Metno Potro Markič. Istega dne je po daljši bolezni umrl 57-letmi Andrej Terpin, dam na to ipa nas je zapustila najstarejša Podgoirka Perko Klementina, ki ji je bilo nad 91 lot. V tore/k preteklega tedna pa smo spremili k večnemu počitku .izredno delavnega ter od vseli Podgorcev spoštovanega tovarniškega delavca im posestnika 6 2-let n ega Karla Bolčino. Do smrti, ga je povioziil avtobus, Pao se je ob dveh popoldne g. Karel n,a kolesu odpravljal z doma na delo. Kako zelo je poštenega moža spoštovala vsa. Podgona, je pokaizal pogreb, lki se ga je udeložilo obilno število vaščanov p,a> tudi Goričarnov. Domači' pevci srt pokojniku v slovo zapeli lepe žalostimke. Sorodnikom vseh pclkojmilklov izrekamo globoko sožalje, zlasti še gospe Bolčinovi in sinu Ivanu. Napetost med siindlilkatii in vodstvom naše predilnice se je liudo poostrila. CISL je obvestila. upira,vo podjetja, da bodo delavci, stavkali od četrtka do nedelje po 4 ure dnevno, ako »e med lemi ne začno pogajanja. OSLAVJE Kar smo pričakovali in želeli, se je zgodilo. JVa seji v sredo preteklega tedna je go-rieiki občinski svet mod drugim odobril tudi podaljšanje vožnje avtobusa št. 8 do gornjega Osla v ja. To se bo zgodilo po vsej verjetnosti' 1. junija. Tega sklepa bodo vesele vse O^lavfcie, še bolj pa bodo zadovoljne, ko bo začel avtobus zares voziti. Drugače p® je naše zanimanje osredotočeno na zgradtmjo vodovodmih naprav v Pevmi in na Oslavju. Nestrpno pričakujemo, da se dola začnejo im da bomo končno pilii zdravo vodo. Čujemo, da je naš domačin Anton Primožič prostovoljno pristal na gradnjo vodnega zbiralnika na koti 188., ki. je njegova last. Talko je bila nevarnost razlastitvenega postopka, ikii bi brez potrebe le ovirala pričetek gradbenih del, odstiram jcmai. Naš domačin je po pametnem prigovarjanju vplivnih domačih mož spoznal, da pomeni vodovod izredno (korist za vso našo vas im Štmavor tei se je končno domenil z zastopniki goriškega županstva. ŠTMAVER štmaverce so v ponedeljek popoldne iznenada vznemirili mnogoštevilni stireli iiz strojnice, ki so se razlegali s Sabotina. Pozneje smo zvedeli, ida ije duševno bolmi im božjastni vojak Marogalli ustrelil svojega tovariša 23-lelnega Angela Nubia»iij‘a iz Trevignana. Težiko ranjeni vojak je bil zadet v prsni koš, v levo in desno roko ter se je zaradi hudih ram zgrudil na tila. Tafcioj so ga prepeljali v bolLniiOo y ulici Brigata Pavia. Pomoč zdravnikov pa ni mogla nesrečnemu famitu rešiti življenja. Se isti večer je unnirl. Stiarši so sinovo truplo odpeljali v rodni kraj, kjer so ga pokopali. &TEVERJAN Naša občinska uprava j« v predpreteklem tedmu raizdelila med reveže i®redmo podporo, ki jo je, kar smo v listu že poročali,, prejela od prefekture. Delavci, ki so zaposleni pri delovišču, sipajo sedaj grušč na cesto ia Grojine do Sovemee; obzidali bodo tudi prostor pred župniščem. V nedeljo dopoldne je bila seja občinskega sveta. Svetovalci so razpravljali o gradnji otrotikega vrtca za vso občino. Kakor smo poročali, je država že odobrila potrebno posojilo za novo poslopje. SOVODNJE V zadnjem, dopisu smo poročali, da bo gora-lki Zavod za gradnjo ljudskih hiš sezidal tudi v naši občini poslopje s šestimi stanovanji. Nova zgradba bo stalla 13 milijo-mov in 405 tisoč lir. V preteklem tednu so začeli deliti za me-sec maj sladkor, ikaivo in tudi liter semenskega olja po cenah proste oone. Gospodinje ne bodo s tem prav zadovoljne, Iker bodo ta mesec dobile manj sladkorja in kave. Želijo pa, da bi uprava proste cone dolila tudi olivno olje. IZ DOBERDOBA Nas župan Mirko Ferletič se na vse načine trudi, da bi dvignil izobrazbo naših vaščanov. Zato je pretekli mesec priredil in osebno v odil poseben sadjarski točaj, (ki se ga je udeležilo 29 mlajših domačinov. Prav tako sedaj vodi tečaj nemščine, ki ga obiskuje precej domačinov. Io kulturno delo opravlja mož, ki je dokazal tudi v svojem praktičnem gospodarstvu, da je vesten, izobražen im napreden kmetovalec. Zato ga, moramo pred vso javnostjo poli vatliti. I aflaega vzpona je sposoben le človek, ki ga prešinja velika ljubezen do rodne grude in je duhovno ter telesno povezan s svojim ljudstvom. ' KRMIN Krminski 'konzorcij se je že začel pripravljati za obrambo proti toči v letošnjem poletju. Prod 14 dnevi je bil sestanek, ki ga je s'ldiicail predsednik deželnega sveta dr. Culot, da> se zastopniki občim in razniih organizacij razgovorijo o ustanovitvi deželnega središča za obrambo proti toči. Na soji je kmetijski nadzornik dr. Mairzamo poročal predvsem o dejanskih uspeblib dosedanje borbe proti toči, ki se je dobro obnesla. Želeti pa je, da kmetovalci redneje plačujejo prispevke. V nedeljo, 6. maja, »o se zbrali člani krni,inskega konzorcija za obrambo proti toči. Prisotni so bili tudi zast,opni/ki oblastev im sindikatov. Izčrpno so se razgovorili, kako bo moral poslovati konzorcij v mesecih juniju in avgustu, ko toča po navadi najbolj ogroža pridelke naših kmetovalcev. Letos bo to obrambo vodil še vedno karminski /klomzor-cij, ker miso mogli še ustamoviti deželnega središča zo vso Goriško. ZA TUJSKI PROMET Gori'3ki odbor za turizem se neprestano trudi, da bi čim več tujcev privabil v mesto. Za letošnji junij pripravljajo razne razstave in tofldme. Na sporedu imajo tudi tekme izučenih policijskih psov. Teh se bodo udeležile policije iiz raznih držav, tudi iiz Jugoslavije. Druga privlačnost bodo konjske dir-ke na stiairem stadionu, dodali bomo tudi neizogibne ume trn e ognje im še marsikaj drugega,. Namen je dober, kaij pride v blagajno, bomo pa šele videli. SV. BIRMA V GORICI Na binkoštno nedeljo: v stolpici takoj ,po pontifikata! sv. mast, to je kmalu po 11. url. Na Trav-nikiu popoldne ab 16. uri. Vsako soboto v ■nadškofijski kareli, če je Pre-vzviSani doma. IZ SREDNJEGA Za našo vas je bil začetek maja zelo žalosten. Saj smo tedaj pokopali kar tri nesrečnike, domačine, ki so našli smrt v mrzli tujini, v Belgiji. Med njimi je mati 4 majhnih otročičev, 32-letna Šuligoj Marija. Umrla je zaradi (bolezni. Po njej žaluje mladi mož z otročiči. V premogovniku Tomines v Belgiji je zasulo 23-letnega štuliina Emila. V Gorenjem rrrbiju zapušča staxše, ženo in hčerkico, ki sc je rodila' po njegovi smrti. Tretja žrlev pa je 25-letnii Hvalica Alojzij iz Černetičev. Nesrečni mladenič je že novembra padel v k alkih 200 metrov globoko jamo v rudnik u, e so tudi njega šele konec aprila prepeljali na domače pokopališče. Zapušča starše, brate in sestre! Pogreb teh žrlev so spremljale solze vseh vaščanov. Kdo bi se ne zjokal ob grobu ljudi, ki so odšli mlatii in pol ni upanja v tujino, da bi si lan n prislužili kruha zase in za družine. Sedaj so se pa vrnili mrtvi domov! Kako ljubijo Beneški Slovenci svojo zemljo, nam jasno kaže poskaikali z avtomobilov; z Ivreg* prosti cestii ob jezeru so pridivjali prostovoljci z naperjenimi pwškaiin.i. Eden izmed njih j« kljub preoblekli spoznali Mussolinija. O tem dogocfkhi po napisali že desetine knjig. Vsak pio svoje. Resnica pa je, dia je večna pravica kot s tajno sito vlekla o blazneža in njegove pojdaše ravno v kraje, kjer so prej uganjali njihovi priganjači najKujsa zlodejstva. Ljudstvo. si je s tajno grozo- šepetalo o teh zločinih in čakalo na obračun. Zvedelo je da se gruča črnih mogotcev z zakladi in tajnimi spisi tunika ob jezerih, proti Alpam. /Uta je bilo vse'v pozoiru in m bilo nde slučajnega, da sta borca odporniškega gibanja spoznala Benita, Mussolinija. Pošepnila sla si in javila nemškemu poveljniku kolone, da morajo vsi na cesti počakati, dokler ne prispejo ukazi višjega partizanskega povelju ištva. Med pogajanji .za preboj se je okrog avto-mo!bilov in preplašenih bierarliov, zbiralo \edno več partizanov in domačinov. Nemška kdfCona 9e je Z dovoljenjem partizanskega poveljstva od«! ranila iin prepustila svoje nekdanje zaveznike lastni usodi. Med množico, vžgal ga boš tujini.« Ka.eri od slovenskih pisateljev se Vam zdijo najmodernejši, najgloblje ujeli v tok današnjega časa? Eden, ki je že kmalu štirideset let mrtev, in eden, ki že deset let ne piše: Ivan Cankar in Ivan Pregelj. Vaši načrti? Rad bi napisal tržaški roman, roman asimilacije našega človeka v tem mestu toda odmaknjeno, brez tiste drhteče bolečine, s katero je napit Babilon. V načrtu imam tudi vrsto krajših podob iz našega mesta. In ko bi imel čas — neko srednjeveško fantazijo. Trenutno pa — kot rečeno — mislim na gradivo za epilog. Eden najuglednejših slovenskih pianistov pioi. Anton Trost je pred1 kratkim imel y Ljubljani koncert, na katerem je izvajal skladbe Frescobaldija, Brahmsa, Novaka, Sivica in Chopina. Profesor sedaj živi stalno na Dunaju, kjer uživa kot glasbenik velik ugled. * * * Na letošnjem treljem mednarodnem festivalu v Parizu, ki bo konec junija, bo nastopilo tudi Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane. Uprizorilo bo Cankarjeve Hlapce v režiji Slavka Jana. • * * Pred kratkim je SNG Iz Trsta gostovalo s Piran-dellovo dramo Henrik IV. v Kopru ta Mariboru. Uprizoritev tržaških umetnikov je navdušila koprsko in mariborsko občinstvo. Dramski ocenjevalci so ob tej priliki poudarili, da Je Pirandellovo de- lo zaživelo v žaru svojevrstne prepričljivosti ter pustilo vtis jasne zamisli in enotnega stilnega okvira. France Pavlovec je slovenski slikar. Rodil se je v Trnovem pri Ilirski Bistrici leta 1897. Slikarske umetnosti se je učil v Ljubljani in Zagrebu. Sedaj živi na Ježici pri Ljubljani, Pavlovec je izredno plodovit u-metnik. V glavnem slika pokrajine, upodablja pa tudi tihožitja ip portrete. Največ motivov so mu dali Posavje, Gameljn i, Rašica, gorenjski svet, Soška dolina jn Istra. Njegove razpoloženjske slike so prisrčno domače, lirično navdahnjene tet spadajo med najboljše pri nas. Iz njegovih del se odražata globoka čustvenost in prodiron smisel za barvpo skladnost. Je nadaljevalec impresionističnega izročila, a brez naturalističnih teženj. Razstavljal je v Beogradu, Zagrebu, Rimu in drugod. KULTURNE VESTi FRANCE PAVLOVEC TRIGLAV ČEBELE — ZDRAVNICE LJUDI Kmet in posebno sadjar prav dobro vesta, kako so čebele koristne. Z letanjem od rastline do rastline prenašajo cvetni ptrah in s tem omogočajo oploditev cvetk. Brez oploditve bi ne bilo1 sadu miti na sadnem, drevju niti na mnogih drugih rastlinah, kakor n. pr. detelji. Vrednost medu je komaj delček koristnosti čebel. Že pred tisočletji so mnogi trdili, da je koristen tudi pilk čebele češ da se s tem lahko ozdravi marsikatera bolezen, ki muči človeka. Danes so tudi to zadevo globoko proučili in potrdili učinkovitost piilka čebelle. Čebele zdravijo človeka s strupom. To se dogaja tudi pri kačah, katerih strup — pravilno in pravočasno uporabljen — je v določenih primerih edino znano zdravilo. Struj) čebele učinkuje proti mnogim boleznim in baje tudi proti raku. Ta zgine, ker čebela, izloči s pikom velike množine mravljične kisline. Strup, ki ga izločajo čebele, je predvsem važen tudi za borbo proti revmatizmu. Ta bolezen trpinči in onesposablja za delo mi lij one ljudi. Res je, da imamo danes proti revmatizmu izborno zdravilo kortiison, ki pa je predrago in, si ga ogromna večina ljudi ne more fouipiiti. Skromn a in pomižina čebelica lahko nadomesti »aristokratski« (kortiison. V ZDA smotrno pridobivajo strup čebel in je v tam-kaljinjfih (lekarn ah v proidaji p od i m ono;m »a pic o san.« Bolnikom vbrizgnejo strup pod kožo in uspehi so zelo zadovoljivi, posebno pri revmatizmu mišic, pri bolečinah v ledjih, pri sklepnem revmatizmu, pri različnih kažinih novotvorbah (raik itd.) S tem strupom so začeli zdraviti tudi alkoholizem. V zadnjem času pa naj bi čebele nepo' sredno služile tudi za zdravljenje jetike. Mnogi čebelarji so večkrat z žalostijo ugotovili, da jim je poseben molj uničil satovje in voščenine. Ta molj je edina na svetu živeča žiival, ki lahko prebavi vosek. Znanstveniki) sedaj iptčeijio tisto sinov, ki usposobi m olja, da prebavi vosek. Če jo odkrijejo — baje so jo že — ne bo posebno težko zdraviti jetilko, to je uničiti Kochov bakoil, ki je do sedaj nedosegljiv, ker je zavarovan s posebnim voščenim mešičkom. Kemična sestavina čebelnega strupa še ni popolnoma znana. Na vsak način vsebuje mravljično kislino, poleg katere so ugotovi- li tudi razne vitamine. KROMPIRJEVE C JE ŽE TU! Na prve odrasle hrošče krompirjevca so pri nas naleteli že pred mesecem dni. Danes so na krompirju že ličinlkle, to je zalega jajčec, ki jih je odložila samica letečega hrošča. To je prvi rod 'krompirjevca. Če ga ne bomo uničili takoj, bodo dorasle ličinke zlezle v zemljo, se tam zabubile in iz bub se bodo razvili novi leteči hrošči. Ti zopet zaležejo jajčka, iz (katerih se iiznova razvijejo ličinke. Ličink droigega Toda je mnogo in zato je škoda zelo veliikla. Zavoljo tega moramo z vso resnostjo in skrbijo zatreti prvi rod. Če ga je malo, ga lahiko uničimo z rolko. Če pa ga je več, potem moramo škropiti. Učinkovitih škropiv je na trgu vse polno, a najprimernejša sta »gesarol« in »arzenat«, o katerih smo pisali zadnjič v člančiču »Črvivost sadja.« SI ŽE ŽVEPLAL TRTE? Kdor tega ni še naredil, je že mnogo zamudil, ker v boju proti oidiju največ zaleže pivo žveplanje. Zato smo že konec marca v našem listu objavili nekakšen koledar za žveplianje in škropljenje trt. Prvo žveplamje naj se izvrši z navadnim, to je s prašljivim žveplom. Kdor še ni žveplal, naj to sedaj opravi z bakrenim žveplom, to je s prašljiv im žveplom, kateremu je bila že v tovarni dodana določena količina modre galice (zolfo ramato). — Vsa žveplanja naj se do cvetenja izvršijo s koloidalniim žveplom, katerega raztopimo v brozgi modre galice ;n apna (ali asporja). Na 100 litrov brozge primešamo 200 gramov koloidalnega žvepla. (Pazi, koloidalno žveplo ni isto kol navadno!) — Ob cvetenju bomo zopet žveplali " navadnim, prašljivim ali bakrenim žveplom. NOČI SO ŽE TOPLEJŠE Toplota presega že 9° C, pri (kateri se prične razvijati peronospoTa. Če bi poleg tega še deževalo, bi to še bolj pospešilo razvoj p er on osip ore. Zato mora biti škropilnica pripravljena. Doma moraš imeti tudi modro galico in apno ali aspior, da bo škropivo takoj pri rokah. Za prvo škropljenje proti paro- li ospiori zadostuje 1/2 kg modre galice na 100 litrov brozge. Za drugo škropljenje (konec maja) zvišamo količino modre galice na 3/4 kg za 100 litrov brozge, za nadaljnja škropljenja pa raztopimo v 100 litrih 1 kg modre galice. Večje količine niso. potrebne, glavno je, da je brozga pravilna. Z® škropljjeinje z »asipotrjeam« raztopimo vsakokrat po 200 graimov prahu v 100 litrih vode; v iprav okrajnih primerih, če bi bil napad peronospore posebno hud, zvišamo količino asporja na 250 graimov. Če škropimo z asporj cm, mu ne smemo primešati apna, pač pa lahko dodamo ktoloidalno žveplo (200 graimov na hi), tako da se istočasno, boiriimo proti oidiju in proti peronospori. BOBRI V ITALIJI Svobodnih bobrov v prosti naravi v Italiji sicer ni, pač pa živi okoli 45.000 teh živali v obrtnih vzrejališčih, ki dajejo letno okoli 25.000 kožuščkov. 'Ker predstavlja vsak kožušček srednjo vrednost 6.000 lir, pomeni to skupno okoli 150 milijonov. Z domačo proizvodnjo bobrovih kožuščkov pa ni še (krita italijanska potreba po tem blagu, kajti v Italiji je preveč žensk, ki si želijo oziroma lahko kupijo kožuh iz bobrovine in zato mora domača industrija uvoziti letno nad 100 tisoč kožuščkov. — Vseh rejcev bobrov je v Italiji okoli 700, ki so združeni v posebni organizaciji. Bobre vzigajajo tudi v drugih državah, na primer v Jugoslaviji. Najbližje jugoslovansko vzrejališče bobrov je ob Rižani v koprskem okraju, kjer gojijo sedaj okoli 50 živa- li, a bodo najbrž že letos vzrejališče povečali. BISTRA GLAVICA Mati je zamesila kruh in šla s sijiom na njivo. Cez čas je poslala otroka domov (pogledat, če kruh že »gre«. Testo je bilo v golidi ma klopi in je že padalo v čevlje pod klopjo. Sip se vrjie k materi: »Kruh še ne gre, obuva pa ge že!« ZADELA GA |JE On: »Ce pogledam človeku v oči, pa že vem, kaj misli o meiii!« Ona: »To vam včasih pač ni prijetno!« DOMISLICA »Veš, potem sem mu rekla, da ga sploh nočem več videti. . .« »In je šel?« »Ne, ugasnil je luč.« Q)porini pregled NOGOMET Braziiljanci so doživeli Je en poraz in to v Londonu. Zgubili so s 4:2 in tem neslavno končali svojo turnejo po Evropi. Stari Matews je igral odlično in se naravnost norčeval iz brazilske obrambe, Angleži bi zaslužili še boljši izid. V nedeljo je Trlestina spet zgubila, a1 na njeno srečo se je še slabše izkazala Novara ki bo tako po vsej verjetnosti nazadovala. Do konca tekmovanja so samo še tri tekme. Pro Patria je že pokopana, Novara pa bi moraila dobiti vse tri tekme, pod pogojem, da Lanerossi ali Triestina vse tri izgubita. Na drugem mestu bo pa Milan. Talko je letošnje italijansko prvenstvo A lige praktično že zaključeno. V Jugoslaviji je bila zelo lepa tekma med Crv. Zvezdo in Železničarjem. Najboljše moštvo je pokazalo, kaj zna. Kot prerojen je zaigral Spartak in potolkel Dinamo kar s 6:3. Tudi Hajduk nadaljuje s svojimi zmagami. To pot je bil njegova žrtev Radnički ki je izg bil s 4:0. Osta i izidi: Bu-dučnost -BSK 1:0, SairaJevo-Proleter 6:0, Zagreb-Vojvodina 5:1 in Valež-Partizan 2:2. Prejšnjo sredo je v tekmi med Partizanom in Ra dničkim Milutinovič tudi dejansko napadel vratarja Radničkega. To priliko je vratar izrabil in položil nevarnega srednjega napadalca, ki mu je naj-brže že večkrait poslal žogo v njegovo svetišče, z dobro pomerjenim udarcem na tla. Nogometno sodišče je obema petelinoma prepovedalo tri mesece igrat. Tako bosta lahko ohladila svojo vročo km TENIS V tekmah za Davisov pokal so predstavniki italijanskih teniatov premagali Poljake s 3:0, Danci so se pa bolje izkazali od domačinov v Pragi, lejer so s 4:1 odločili srečanje v svojo korist. Zelo slabo so se odrezali tudi Jugoslovani v Beogradu proti Angležem. Ne smemo pozabiti, da so bili Jugoslovani tik pred drugo svet. vojno najtooflljišl teniški igralci; v Evropi. Toda Punčec, Mitič in Palada sl niso znar ti vzgojiti dobrih naslednikov. Kaika vrzeli je nastala za njimi, dokazuje dejstvo, da igra še sedaj v predstavništvul Palada, ki že 1. 1939 ni bil več milad. AVTOMOBILIZEM V Monaiku, majhnem prtneipatu na francoski obali Ligurskega morja, se vrše vsako leto velike avtomobilske dirke. Letos je nastopilo 17 najboljših pilotov na svetu. Po izredno zanimivi tekmi je s 7” prednosti premagal Anglež Moss znamenitega Argentinca Fangia. Proga se vije preko principala skozi malo pristanišče in je dolga 3.145 m. Prevoziti so jo morali 100-krait. Najboljši je vozil s povprečno brzino 104,514 km na uro. Kdor vzdrži tio stopnjo hitrosti tri ure, mora imeti zares jeklene živce! BOKS V Milanu je Tržačan Dutlla Loi hranil svoj naslov evropskega prvaka proti odličnemu španskemu boksarju Hermandezu. Le temu je po drugem odmoru uspelo raniti Lola v desno obrv, da je začel k vaveti. To je Loia spravi o iz ra no ežja zgubil je živce in bil skoraj do konca tekme odločno slabši. Zadnje 3’ .ste je zboljšal in sodnik je odločil, da sta bila oba tekmovalca enaka. Ce bi bila tekma v Španiji, hi njen izid bil gotovo drugačen. Sedaj bi že imeli novegia evropskega prvaka! KOŠARKA Državno predstavništvo Jugoslavije je klonilo pred boljšim francoskim moštvonl. Videlo se je, da so se Francozi za to srečanje solidno pripravili, a Jugoslovani so hili le zelo borbeni, vse ostalo pa jim je manjkalo. Izgubili oq s 50:32. SPET 50 SE OGLASILI BOBNI V DIVJEM RITMU IN VAŠKI ČAROVNIK GE PRIŠEL SVOJ PLES 2 BAKLO V -ROKI... VODA V KOTLU GE POSTAT ALA VEDNO BOLT VROČA. ZVITOREPEC TE ČUTIL 1351 PA "DOLGO NE BO VEČ VZDRŽAL! TAKO VAM BOM ZAGO= DEL.POžERUHI ČRNI,LE [POČAKAJTE, HI HI l-ll M AAAl/\A >:-.NiuJt-^... "^T . I...ČAROVNIK PATE 'z-BAKLAMI [PRIŽGAL OGENJ POD NJIM... NENADOMA SO ČRNCI POGRA= BILI ZVITOREPCA IN GA VRGLI V KOTEL.,. , mmssm IŽRTEV SO PRIPELJALI NA OBREDNI PROSTOR SREDI NASELJA.OKROG VELIKEGA KOTLA GE BILA ZBRANA - v.^-t VSA VAS... jk \ ~ /n>w.ino AHA, ZDAJ SO GA PRIVLEKLI IZ KOČE, . TODA ... SAJ TO NI ZVITOREPEC!?! a KDO NEKI TELE? u LMN KTE TIČI . J - ON? KO SE TE ZMRAČILO, TE ZVITOREPEC ZASLIŠAL BOBNANJE, TOTE KONEC.. NAŠOPALI SO ME,KOT KOPUNA IN ZDAJ.., O GROZA,NI -REŠITVE!..NITI TRDONGA ME NE MORE VEČ IZVLEČI IZ T ~ TlH VM TE KAŠE..-# ZDAG GA GE TRDO« NGA PREPOZNAL.,, ON TEl! ZVITORE-PEC, MOG PRIJATELJ, KAT SO NAPRAVILI |S TEBOJ?! PRIŠLI SO ČRNCI,GA RAZVEZALI IN ODPELJALI... Zarja pred zatonom »Mi ga zaires darujete«, je neverno vprašala. »Po vsem, kar sem Vam povedala ?« »Čemu ne«, je skomignil. »Če ga želite obdržati, je že dovolj.« »Čuden duhovnik ste«, je reklo dekle z rahlim nasmehom. Omehčale so se ji poteze in zazdela se je mlajša. »Obdržim rožni venec samo zato, ker je lep.« »Prav; samo zato, ker je lep«, je odvrnil župnik. Odšel je. Ko je stopil slkJozi vrata, je pogledal napis na tablici poleg gumba za zvonec. V zlatih črkah je bilo vrezano v les »Adrijana D oren.« »Drobec granate me je zadel v tilnik«, je dejal AdoT. Brazgotin« je skoraj zginila. Posledice so pa ostale — na očeh.« Govoril je počasi in poglaidil mehke A dri jami ne lase. Sedela je na tleli ob njegovih nogah m mu položila glavo na kolena. »Pripoveduj še«, se je oglasila. »Te ne dolgočasi?« »Ne, ne.« In v resnici se ni. Zdaj je že večkrat prihajala na obiske. Všeč ji je bilo v tej tihi hiši poslušati njegov glas ali mehke melodije, ko je igral na klavir. Niti se mi upirala, ko jo je včasih polju, bil nežno, brez zara, kakor za slovo. Ador je včasih govoril tudi o ljubezni, toda kot o neki zgubljeni, zanj prepovedani stvari. Adrijana je potrpežljivo poslušala, kakor da so v njegovih besedah sami prividi, kot se berejo v knjigah. Toda njej, ki je v desetih letih preizkusila vse nižine življenja, je bilo* všeč čitati tudi iz take knjige. Zdelo se ji je, da Ador zida gradove v oblake kot vsi slepci, ki žive svoje posebno življenje. Če bi tako ne bilo, bi umrli. Samo zato je Adrijana Adorju pritrjevala im ni ugovarjala z jedkimi besedami, kakor bi 6torila s komerkoli drugim. Ker ji je ta mož, ki je ni mogel videti, vzbujal strah in spoštova-njei je pritrjevala njegovim sanjam. »Kaj si počela danes, Adrijana?« In ona, ki ni bila lažnivka, si je pri njem z neverjetno lahkoto izmišljala, da je pripravljala čipke za oltar v cerkvi, da je po-slušala radio, da je obiskala neko prijateljico, ki se pripravlja k poroki. Peklo jo je, da laže, toda zdelo se ji je, da hoče Ador ohraniti čisto podobo o njej, kakor si jo je sam naslikal. Sicer pa, kaj jo je to stalo? Ko je nekega dne prišla na obisk, je čutila, da je v zraku nekaj novega. Obraz sluge Jožeta, po navadi vljuden, a neprediren, TRDONGA GE VSE TO OPAZOVAL kAG NAG STOPIM?!..NE MOREM VENDAR MIRNO GLEDATI .KAKO Ml BODO SKUMALI PRIGAfELGA! NAT STRELJAM T.UBlL BI DVA- TRI, OSTALI PA BI POVEČERJALI ŠE MENE.... POMAGA Ml LAHKO SA- MO KAKŠNA ČAROVNI ..DA,IMAM GO!!ČAROVNIJA JJ Ml BO POMAGALA REŠITI 1 ZVITOREPCA! N A DELQ,TANT.' TEDENSKI KOLEDARČEK 20. maja, nedelja: Binkošti Bernardin 21. maja, ponedeljek: Fel;ks, Jelina 22. maja, torek: Helma, Boža 23. maja, sreda: Deziderij Milorad 24. maja, četrtek: Marija, Cveta 25. maja, petek: Gregor, Zdestan 26. maja, sobota: Elevteriij, Dragica VALUTA — TUJ DENAR Dne 16. mialja si dobil ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov Funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napol eon oz. dal za: 627—632 lir 20.75—24,50 lir 89—93 lir 155—158 lir 1630—1690 lir 148—150 lir 13—16 lir 146,50—147,50 Ur 715 -719 Mr 4600—4700 Mr RADIO TRST A Sobota, 26. maja ob: 12.55 Jugoslovanski mo ivi: 14.45 Ritmični orkester Swinging Brothers; 16.00 Sobotna novela; 16.15 Domači odmevi; 16.40 O kester Carlo Paicchiori; 18.00 Koncert basista EMore Geri' ja; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.15 Zbor Slo venske Filharmonije. Nedielja, 20. maja ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmla.še; 15.00 Glasba za naše malčke; 15.30 Glasba po željah; 20.30 Bellini: »Mesečnica«, opera v 2 dejanjih- Ponedeljek, 21. maja ob: 14.00 Slovenski folklorni motivi; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.30 Pevski duet in harmonika; 22.00 Italijanske kulturne revije; 22.15 Dvorak: Simfonija štev. 5. Torek, 22. maja ob: 13.30 Glasba po željah; 18.40 Koncert baritonista Marijana Kosa; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Radijski oder - W. S. Mangham: »Moj prijatelj Jack«, igra v 3 dejanjih. Sreda, 23. maja ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 21.30 Koncert pianista Gojmira Demšarja; 21.50 Gotovac: Simfonično kolo; 22.00 Sodobni slovenski pripovedniki. Četrtek, 24. maja ob: 18.34 Koncert tenorista Pa vla Pokornyja; 19.15 So'a in vzgoja; 20.30 Slovenski folklorni motivi; 21.00 Dramatizirana zgodba; 22.15 Schumann: Simfonija št. 1. Petek, 25. maja ob: 12.55 Kmečki kvartet iz Doline; 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 18.40 Koncert pianista Marijana Sancina; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Priljubljene melodije poje sopranistka Ondina Otta; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. Vprašanje št. 240: Nad 30 let že bivam v istem stanovanju, za katero smo doslej plačevali blokirano najemnino. Stanovanjska pogodba je pisana na mojo mater. Ker pa je mama pred kratkim umrla— sem njen edini dedič — trdi lastnik hiše, da je s tem zapadla tudi najemninska pogodba. Zato naj bi se z njim moral nanovo pogoditi za najemnino, ki jo gospodar smatra za prosto. Poročen sem in imam 2 otroka. Ali lastnik hiše lahko zahteva povišek, to je najemnino, ki ni vezana? Odgovor: Po duhu zakona o blokiranih stanovanjskih najemninah lastnik hiše nima prav in bi Vi morali še naprej uživati ugodnost blokirane najemnine. Tako bi prav goltovo razsodil sodnik, ld bi morebitno moral odločati o tem sporu. — C e bo lastnik ubral sodnijsko pot, Vam svetujemo, da, si vseeno poiščete primernega odvetnika. Vprašanje št. 241: Komuniste, posebno ruske, imenujemo tudi »boljševike.« 0'd kod izvira ta nar slov? Ali je beseda »boljševik« psovka? Odgovor: Beseda »boljševizem« je nastala 1. 1903, ko je v Londonu bil kongres predstavnikov ruske socialdemokratske stranke. Vseh delegatov je bilo 58, ki so 'jih razni delavski krožki biM v Rusiji tajno, to je ilegalno (nezakonito) izvolili. Na kongresu so razpravljali o pravilniku in poslovniku ten o politiki stranke. Lenin je bil tedaj vodja levega radikalnega krila, Martov pa bolj zmernega, desničarskega. Biilo Je več glasovanj o posameznih resolucijah, a odločne večine mi doseglo nobeno krilo in kongres se je razblinjal. Nekateri delegati so že odšli, ko je prišlo do zadnjega glasovanja; z naslednjim izidom: Lenin je dobil 19 glasov, Martov 17, trije dlelegati pa so se glasiovanjia vzdržali. Lenin je torej dobil večino ali po ruski »bol-šinstvo«, Martov pa manjšino ali »menšimstvo.« Tako sta se razviilil potem besedi »bolševizem« in men-ševizem«. Pod besedo bolševizmom moramo torej razumeti radikalno revolucionarno strujo, ki ne pozna kompromisov, pod menševizmom pa zmernejšo strujo, ki hoče rešiti socialno vprašanje polat-gama, z reformami. — Menševikd niso priznali londonskega glasovanja in naslednja leta' ~ vse do 1. 1917 — so pokazala, da je bila večina rusikega delavstva na strani menševikov. V drugi polovici 1. 1917, to je po meščanski revoluciji in odstavitvi carja, so si bolševiki (Lenin) priborili na kongresu delavskih delegatov zmago n oktobra meseca izvedli proletarsko revolucijo, ki je kmalllu pometla z zmernejšo strujo. — V zapadnem, to je nekomu- nističnem svetu je večkrat beseda »boljševik« psovka, pri ruskih kamuniistihi pa odlika. Zato se imenuje ruska komunistična partija KPSS (b), kjer pomeni črka (b) »boljiševikov«. Vprašanje št. 242: Jmam potomke (peonije), ki so .imele pred leti velike cvete, sedaj pa majhne. Kaj je temu vzrok? Odgovor: Potomke izrabijo zemljo, kot vsaka rastlina. Ce so potomke grmičaste jih maramo pognojiti s kompostom in primernim sestavljenim umetnim gnojilom. — Ce so potonkei travnate oblike in se vsi nadzemski deli v jeseni posušijo, jih moramo razredčiti, ker se s časom 'korenine prepletejo. Istočasno pa jim je seveda potrebno pognojiti. Tudi za te je najprimernejši kompost, kot. dodatno umetno gnojilo pa rožena moka (iz rogov). Naijboije je, dia izvršimo vsa dela okoli potonk ie konec jeseni ali vsaj v naslednjem februarju. PEVSKI KONCERT Prosvetni drušitvi »Igo Gruden« in, »Nabrežina« vabita na pevski koncert, ki bo v kino dvorani v Nabrežini v nedeljo, 20. it. m. ob 16. uri. Sodeluje jo pevski zbori iz Sv. Križa, Zgomik-Saleža, Sem-pOlaja ter Nabrežine. Vabimo k obilni udeležbi! DOBER SPOMIN Profesor: »Zmagovalec se pravi latinsko , vic tor’.« Olga (v mislih): »To si bom lahko za omnila, saj je njemu jme Viktor.« Po nekaj mesecih . . . Profesor: »No, kako se pravi po latirsko zmagovalec?« Olga: »Milan.« izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Oraphls« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 T O V A R N A Ptincic ]KRMIN - COKMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnico, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. je bil to pot nasmejan. Ko jo je Ador pozdravili, se ji je zdel njegov glas bolj doneč in nekam nepotrpežljiv. Res ni mogel čakati in ji je brž povedal, kaj je. Neikoč je že upal, da bo spregledal. Toda mnervja zdravnikov so bila različna, zato se je vdal v usodo. Zdaj je pa bil pisal nekemu nemškemu zdravniku. Ta mu je na podlaigi raidioslkiopij odgovoril], da njegov primer ni obupen. »Te dni boim odpotoval« — je rekel — v Bonn. Profesor Mei-necike me bo pregledal. Sedela sta drug ob drugem. Ador je stiskal njene rolke. Prsti SO' mu drgetali. »Srečen sem«, je tiho retkel. Še krepkeje jo je stisnili. »Potem bo vse boilje« — je s poudarkom zatrdil. Ona je prilklimala brez odgovora. Mislila je, da bo res vse drugače — in to jo je navdalo z otožnostjo. Ko se je tisti večer vrnila domov, je našla pismo ravnatelja zavetišča. Pisal ji je, da se je Tin če drugače odločil, kot je bilo sklenjeno ob njenem zadnjem obisku. Fant hoče takoj vstopiti v višji zaivod. Pismo je dvakrat zaskrbljeno prebrala. Imela je denar, a ne dovolj, da bi lahko oba mimo živela. Razen tega je mislila, da bosta oba ob določenem času šla 'v/. Italije. Nameravala je odliiti v kako oddaljeno deželo, (kjer bi je nihče ne poznal. Tisto noč je malo in slabo spala. Tinče je bil pripravljen ostati še eno leto v zavetišču. Čemu je zdaj menjal misel? V enem letu bi ona marsikaj uredila. Neki znanec ji je bil svetoval, da je prihranke vložila v neko podjetje, dobiček bi se pa pokazal šele čez emo leto. Naslednje jutro se je odpeljala v zavetišče k sinu. Ravnatelj ji je povedal, da je alkušial dečka pregovoriti, a prvič je naletel na njegovo odločno voljo. Adirijana je tudii sikuišallia sinia porepiničati. toda brez uspeha. »Prav«, je na koncu vzdihnila. »Poiskala bom pripraven zavod in bom prisila pote.« Končno se je otrok med solzami nasmejal. V ozkem obrazu, olivne barve, se je blestelo dvoje m a n d el j n ov ili točes z zlatiim leskom kot piri maleri. Gledale so ponižno in sanjavo. »Obljubiš, mamia?« »Da, dragec.« Nasmeh je razširil obraz, svetli zobje so se zalesketali. Tinče je bil zdaj popolnoma miren. Vedel je, da se sme na mamino besedo popolnoma zanesti. Adrijana je šla h kosilu v restavracijo, a se je komaj dotaknila jedi. Prvič v desetih letih se je čutila vznemirjeno. Čuitiila je, da nekaj ne gre talko, kot je upala. Ko se je vrnila domov, si je v sprejemnik'! prižgala cigareto. Topel jesenski zrak je vel skozi okno in prinašal prijeten vonj zadnjih cvetlic z vrta. Zabrnel je telefon. Sprva ni hotela dvigniti slušalke. Imela je pTeveč Arhi, da bi sprejela kako povabilo na večerjo'. Potem se je le odločila' im stopala ik telefonu. Ko je zaslišala Adorjev glas, ji je pognal va/I rdečice v obraz. »Čez pol ure odpotujem«, ji je povedal. Doslej ji še ni telefoniral, niti je ni vabil na obiske. Danes jo je pa poklical, da jo pozdravi. »Nočem, da me spremljaš na postajo, Adrijama. Bilo bii preveč žalostno.« (Nadaljevanje sledi)