vzgojitelj biti 28 Vzgoja, december 2020, letnik XXII/4, številka 88 Živimo v času neprestanih migracij vseh vrst. V naših vzgojnih in izobraževalnih ustanovah se iz leta v leto povečuje število otrok, ki prihajajo iz drugega jezikovnega okolja. Smo jim pripravljeni prisluhniti in se jim približati do te mere, da bi jim omogočili optimalno izobraževanje in vključevanje v naše okolje? Ni malo težav, pomislekov in vprašanj, ki se vrtinčijo po glavah strokovnih delavcev, ko se znajdejo v taki situaciji. Neslovensko govoreči šolar Marija Pisk, prof. razrednega pouka, upokojenka, je 36 let poučevala razredni pouk v Tolminu. Sodeluje v razvojni skupini za razredni pouk na področju IKT na ZRSŠ, je asistentka in predavateljica na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v Kopru. Sodelovala je z založbo DZS pri snovanju učbeniškega gradiva za razredno stopnjo. Zakonske podlage in smernice Slovenska zakonodaja v 10. členu (tuji drža- vljani) Zakona o osnovni šoli pravi, da imajo otroci, ki so tuji državljani oziroma osebe brez državljanstva in prebivajo v Sloveniji, pravico do obveznega osnovnošolskega iz- obraževanja pod enakimi pogoji kot drža- vljani Republike Slovenije (ZOsn, 2016). V smernicah za vključevanje otrok prise- ljencev v vrtce in šole so opredeljena načela, ki so temelj za izvedbo vključujočega pri- stopa pri uresničevanju teh pravic. V sklepnih besedah smernic je poudarjeno, da je to okvirni dokument, ki daje osnov- ne usmeritve. Vsaka ustanova sama pri- pravi izvedbeni načrt za posameznika ter v njem upošteva značilnosti in posebnosti otroka ter zanj poišče najustreznejše rešitve konkretnih problemov, pri čemer se lahko opira na izkušnje drugih vzgojno-izobraže- valnih ustanov s podobnimi primeri. Usta- nova nenehno razvija, spremlja, dopolnjuje program vključujočega otroka priseljenca ter skrbi za strokovno usposabljanje zapo- slenih (Smernice za vključevanje otrok pri- seljencev v vrtce in šole, 2012: 6). Smernice imajo tudi prilogo in v njej lah- ko v devetih sklopih najdemo podrobnejše napotke, predloge in ideje za uresničevanje načel. Poleg tega tam preberemo, da šola učencu priseljencu po potrebi tudi v nadalj- njih letih šolanja lahko organizira pomoč pri učenju slovenščine. V tem delu je go- vora o tem, da šola zagotovi, da slovenšči- no poučujejo učitelji, ki so usposobljeni za poučevanje slovenščine kot drugega jezika in imajo razvite medkulturne kompeten- ce. Tudi drugi učitelji si pridobijo potrebne zmožnosti za podporo jezikovnemu razvo- ju učencev priseljencev in pri tem sodelu- jejo med seboj (Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, 2012). Otrok priseljencev in novo učno okolje Za otroke priseljence je slovenščina tuj je- zik, ki je s preselitvijo postal njihov jezik okolja in učni jezik, ni pa to njihov mater- ni jezik. Za te otroke je novi jezik nov svet, nov izziv in večina besed neznanka. Nekaj osnovnih obrazcev komuniciranja posa- meznik usvoji dovolj hitro, saj ga v to silijo razmere, hkrati pa tudi otrokova spontana nagnjenost k druženju in komuniciranju z okolico. Težava pa je besedišče, ki se izre- dno hitro kopiči, medtem ko teče obravna- va družboslovnih in naravoslovnih vsebin, književnih besedil in jezikovnih posebnosti jezika. Slednje pogosto povzročajo težave še otrokom, ki jim je slovenščina materni je- zik. Kako ne bi s tem imeli težav tudi otroci priseljencev. Raven razumevanja jezika ima svoje posledice tudi pri matematiki, še po- sebej pri reševanju besedilnih nalog in ma- tematičnih problemov, zapisanih v zgošče- nem matematičnem jeziku, ki zahteva večjo miselno aktivnost, predvsem pa razumeva- nje vsakega izraza v nalogi. Dr. Sonja Rutar v intervjuju Da se otroci dobro počutijo v razredu, morajo biti slišani pravi: »V šoli se moramo zato odzivati na potre- be različnih otrok, tudi tistih, ki prihajajo k nam od drugod. Lahko so zelo sposobni, a obenem zelo ranljivi. Želijo biti uspešni, želijo se vključevati, želijo prispevati družbi. Starši ob selitvi zagotovo vedo, kam gredo, otrok pa v takem primeru naenkrat izgubi vse svoje prijatelje. Samo starši mu ostanejo. Otroka tako rekoč izkoreninijo.« (Merljak Zdovc, 2019) Ko so jo vprašali, kaj najbolj pomaga pri vključevanju otrok v razred, je povedala: »Za otroke je ključno, da so sprejeti v skupi- ni. To ne pomeni samo, da imajo prijatelje, ampak tudi, da jih imajo učitelji radi, da se z njimi pogovarjajo, da se potrudijo razumeti njihov jezik. Da nekako spregledajo napake, ki izhajajo iz slabšega znanja jezika. Uspeh je neposredno odvisen od odnosa učite- lja do otrok in predvsem od umeščenosti otroka v skupnost, torej v razred. Brez tega noben otrok ne more biti učno uspešen.« (Merljak Zdovc, 2019) Učitelji v primerih, ko imajo v oddelku učenca priseljenca, opravljajo zelo po- membno nalogo. V precejšnji dilemi so ob koncu šolskega leta, ko se morajo odločati, ali naj otrok napreduje v naslednji razred ali ne. Pri tem se lahko opirajo edino na 28. člen Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2013), ki govori le o tem, v katerih pri- merih je učenec lahko neocenjen, kdo od- loči o napredovanju, ki se zgodi na predlog razrednika, in o tem, da te olajšave veljajo le za prvo leto všolanja, v naslednjih letih šola- vzgojitelj biti Vzgoja, december 2020, letnik XXII/4, številka 88 29 nja pa za učenca priseljenca iz druge države veljajo enaka določila glede napredovanja v naslednji razred kot za vse druge učen- ce (Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja, 2013). Sprašujem se, ali je mogoče pričakovati, da bo učenec priseljenec v enem šolskem letu usvojil jezik okolja do te mere, da bo imel dobre možnosti za uspešno nadaljnje šolanje. S kakšno pravico pričakujemo od učenca priseljenca, da se bo že po enem letu vključitve v izobraževalni proces izenačil z učenci, katerih materni jezik je slovenščina? Ali je to za tega otroka pravično? V smerni- cah lahko beremo še o drugih možnostih, ki omogočajo, da učitelj, če to želi, deluje tudi drugače, z večjo empatijo in bolj hu- mano. Ali država oziroma učitelji naredimo dovolj in vse, kar je v naši moči, da bi otrok, priseljenec, imel možnost optimalnega vključevanja in napredka? V pravilniku te možnosti niso nakazane. Ob tem vprašanju se pridružujem mnenju gospoda Janeza Kreka (2008). V članku O težavah pri šolanju otrok tujcev pravi, da dr- žava in MŠŠ za otroke priseljencev ne sto- rita dovolj. Smernice so, a so napisane pre- cej splošno in mnoge stvari so prepuščene šolam. Močno se strinjam z njim, ko pravi, da bi morali podobno kot za izobraževanje romskih otrok, ki prav tako ne znajo slo- venskega jezika, uvesti šolske pomočnike, ki bi govorili potrebne tuje jezike. Namesto tega pa se morajo učitelji znajti na različ- ne načine, pri tem pa za to delo sploh niso ustrezno nagrajeni. Moja izkušnja Imela sem priložnost pomagati otroku, ki je v šolo s slovenskim jezikom prišel iz alban- sko govorečega okolja. Ta dva jezika nimata veliko skupnega, še posebej ne besedišča. Večina besed v albanščini je takih, da med njimi in besedami v slovenščini ni nobene asociativne povezave. Zato naju je največ dela čakalo prav na področju razumevanja besedišča. Delala sva intenzivno, vsak dan, in napredovala – sicer počasi, a napredek je bil zelo opazen. Kaj je imel otrok takega, kar je pozitivno vplivalo na napredek? • N i imel za v o r p ri k o m unicira n j u z ok oli- co, ni se izmikal komuniciranju z vrstniki. • Z elo suv er eno je vsto pal v o p i- smenjevanje, usvajal velike in male tiskane ter velike in male pisane črke. Branje (dekodiranje znakov za glasove) in vezava ter zapis mu nista delala večjih težav. • N i s e b ra nil b ra n ja, rad je zaha jal v knjižnico in knjige so mu bile zelo privlačne, zanimive. Lotil se je tudi branja za bralno značko in jo dosegel. • V k l j učen je b il v p o dal jša no b iva- nje in tako imel še nekaj več mo- žnosti za komuniciranje v krogu slovensko govorečih vrstnikov. Kako sva se spoprijemanja s sloven- ščino? Izhodišče za vsakodnevne dejavnosti sem vedno načrtovala tako, da sva izhajala iz obravnava- nih vsebin pri družboslovju, nara- voslovju ali pri slovenščini. Vsa obravnava- na besedila sva prebrala skupaj. Temeljito sva obdelala besedišče. Poskrbela sem, da je učenec vse besede razumel in jih znal upo- rabiti v novih situacijah, ki so bile vezane na njegove izkušnje. Vsak dan sva ponovila besedišče prejšnjega dne, in to šele potem, ko sva glavnino miselnega napora posveti- la novi temi in novim besedam. Glede na učenčevo motiviranost ter učno kondicijo sva vsak dan vajam dodala še kak jezikov- ni problem. Sistematično sva se ukvarjala z opazovanjem končnic v besedah, ki so se spreminjale zaradi števila, časa in zaradi spola. Urila sva način izražanja svojine ter smiselno rabo časovnih prislovov. Veliko sva se ukvarjala z oblikovanjem odgovora na postavljeno vprašanje in pri tem posve- čala pozornost besednemu redu v odgovo- ru. Take situacije so se nama ponujale tudi pri reševanju matematičnih besedilnih na- log, ko je bilo treba oblikovati in napisati odgovor. Nekaj misli za konec Slovensko govorečim otrokom stojijo ob strani slovensko govoreči starši, otrok pri- seljenec pa je prepogosto sam v poplavi slo- venskih navodil, razlag, pojasnil, usmeritev in pomoči. Kdo mu bo doma stal ob stra- ni? Kdo mu bo dal zanesljivo in enoznačno pojasnilo, ki ga bo spodbudilo in mu omo- gočilo učinkovit napredek? Kdo ga bo po- slušal, ko bo vadil branje, in ga opozoril na napake v pisnem in ustnem izražanju? Šola staršem otroka priseljenca priporoča, da ga vključijo v podaljšano bivanje, kjer ima prav gotovo več možnosti za pomoč kot doma in več možnosti, da razvija ko- munikacijo v jeziku okolja. Resnici na ljubo pa se učitelj v podaljšanem bivanju težko posveča samo njemu, saj so skupine velike in je možnosti za individualni pristop mno- go premalo. Učenec priseljenec tako ostaja vedno znova učno podhranjen, potreben mnogo bolj intenzivnega pristopa, kot pa ga lahko ponudi podaljšano bivanje. Za čim bolj uspešno premagovanje učnih izzivov tak otrok potrebuje intenzivno in vsako- dnevno učno pomoč. Viri in literatura • Merljak Zdovc, Sonja (2019): Da se otroci dobro počutijo v razredu, morajo biti slišani. Pridobljeno 28. 7. 2020 s spletne strani: http://www.medkulturnost.si/da-se-otroci-dobro-po- cutijo-v-razredu-morajo-biti-slisani-intervju-z-dr-sonjo-ru- tar-iz-serije-za-medkulturno-sobivanje/. • Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredova- nju učencev v osnovni šoli (2013). Uradni list RS, št. 52/13 z dne 29. 5. 2013. Pridobljeno 28. 7. 2020 s spletne strani: http:// www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11583. • Smernice za celostno vključevanje priseljencev (otrok, učencev in dijakov) iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgoj- no-izobraževalni sistem (2012). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 28. 7. 2020 s spletne strani: http://eportal.mss.edus. si/msswww/programi2013/programi/media/pdf/smernice/ci- stopis_Smernice_vkljucevanje_otrok_priseljencev.pdf. • STA (2008): O težavah pri šolanju otrok tujcev. Dolenjskilist.si, 17. 6. 2008. Pridobljeno 28. 7. 2020 s spletne strani: https:// www.dolenjskilist.si/2008/06/17/5221/fokus/aktualno/O_te- zavah_pri_solanju_otrok_tujcev/. • Zakon o osnovni šoli (2016). Uradni list RS, št. 46/16 z dne 30. 6. 2016. Pridobljeno 28. 7. 2020 s spletne strani: http://pisrs.si/ Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448. Foto: Matej Hozjan