Stran 128.
Novice.
—    Osebne vesti. Generalmajor gospod Anton pl. Angerbolzer. zapovednik ljubljanske domobranske brigade, j* v soboto praznoval 401etnico svojega službovnnja v armadi. — Postajpnačelnik v Litiji gosp. Ivan Jenko je dobil vojvode rnekltnburškega hišni red.
—   Promocija. Gosp Vinko Hudelist   iz St. Lovrenca pri Velikovcu na Koroškem, je bil 21. t.  m. na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem vsega   zdravilstva. Vrlemu koroškemu Slovencu iskrene čestitke.
—   f Kardinal Missia. Knezonadškof goriški, kardinal Jakob Missia je v ponedeljek ponoči umrl. V nedeljo je še večerjal, ob y4 1 ponoči pa je izdihnil. Bolehal je že dlje časa; tudi ko je bil še v Ljubljani, se je večkrat culo, da je bljuval kri. Missia je bil rodom iz Spodnjega Štajarskega. Rodil se je 30. julija 1. 1838. v kmetski hiši. na Moti v župniji Sv. Križa pri Ljutomeru. Njegov brat, duhovnik graške škofije, ga je spravil v deško semenišče v Gradec, kjer je bil Missia tudi jedno leto bogoslovec in od koder je prišel v Eim v nColle-gium Germanicum". V Rimu je ostal Missia 6 let, potem pa se je povrnil v Gradec, kjer je služil najprej kot prefekt v deškem semenišču, potem postal škofa Zwergerja dvorni kaplan in pozneje kancelar. Leta 1879 je bil imenovan kanonikom graškim, po smrti dr. Gogole pa 24. januvarija leta 1884 škofom ljubljanskim. Tu je ostal do 1. 1897 , ,; katero je postal naslednik goriškega knezonadškofa dr. Zorna in bil leta 1899   imenovan kardinalom.
—   7oletnica. Dne 6 aprila bode praznoval načelnik zveze gasilnih društev na Kranjskem, gosp. Franc Dober le t, svojo 701etnico Gospod Doberlet je pravi ustanovitelj gasilstva v naši deželi, njegovo ime ni samo v naši domovini, ampak tudi daleč preko njenih mej v gasilstvu dobro znano, in zato so sklenili gasilci, praznovati njegovo 701etnico na slovesen način. Določen je sledeči spored: Dne 5 aprila se-renada ljubljanskega in sosednih gasilnih društev. Po serenadi skupni sestanek in koncert v „ Mestnem domu". Dne 6. ob 8. uri zjutraj sv. maša, ob 10. uri slavnostna seja zavezinega odbora in izročitev častne diplome gosp Doberletu. Povodom slavnosti izide »Gasilec"  v slavnostni obliki.
—   Volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Minole dni je bil skrutinij končan in se je izkazalo, da je klerikalna stranka doživela občuten poraz, dasi se je silno zavzela za to volitev, dočim se je z napredne strani uprav neverjetno lahkomiselno vse prepustilo volilcem samim. Klerikalci so spravili v zbornico le jednega samega kandidata in še ta je samo slučajno zmagal. Oddanih je bilo 4738 glasovnic, neveljavnih je bilo 526, vf činoma naprednih. Izvoljeni so bili: iz veletrgovine napredna kandidata gg Ivan Hribar in Fran Kolman s 37 glasovi, dočim sta nemška kandidata dobila po 15 glasov; iz srednje trgovine napredni kandidatje gg : Fran Hren, Ivan Mejač, V. Rohrmann in F. Urbane s 243 glasovi, dočim so klerikalci dobili po 70 glasov; iz male trgovine napredni kandidatje gg.: A. Ditrich, L Fursager, C. Pire in I. Medved s 365 glasovi, dočim so klerikalci dobili po 283 glasov. Iz velike industrije sta bila izvoljena nemška   kandidata gg. Karol   Luckmann   in G. Tonnies z 10
glasovi. Iz srednje in male trgovine so bili izvoljeni napredni kandidatje gg.: Fran Kraigher, I. Lenarčič, V. Majdič, J Petrič, I Rakovec, I. Schrev, F. Supančič, Josip Vidmar, I. Zamljen ter — I. Kregar. Kakor rečeno, je bil slednji le slučajno izvoljen. Napredni kandidatje so dobili po 1767 glasov, Kregar pa je dobil 1332 glasov. Kregar je izvoljen, ker je bilo mnogo glasovnic za g. J. Mačka napačno pisanih. Na 1284 glasovnicah je bilo pravilno pisano Josip Maček, na 573 glasovnicah pa je bilo zapisano Franc Maček. Tako se je zgodilo, da je g. Maček imel manj glasov, kakor Kregar, in da je torej slednji prišel v zbornico. Doslej so imeli klerikalci štiri zastopnike v zbornici ; zdaj imajo pa samo jednega.
—   Sestanek okrajnih šolskih nadzornikov se je vršil v soboto v Ljubljani. Predsedoval je deželni šolski nad-zornik g. Hubad. Šlo se je za pedagogične zadeve.
—   Praktičen tečaj. V vasi Savici pri Bohinjski Bistrici vršil se bo od 7. aprila do konca maja t. 1. praktični kurs o mlekarstvu, maslarstvu in sirarstvu Mladeniči, ki žele udeležiti se tega pouka, naj se zglase do 3 aprila t. 1. pri deželnemu odboru v Ljubljani s prošnjami za sprejem, katerim naj pridenejo spričevalo občinskega županstva o poštenem vedenju in o dosedanjem delovanju v kmetijstvu sploh. Prednost imeli bodo pri odločevanju sprejema oni, ki so že delali v tej stroki.
—   Talijo v znesku 52 kron za rešitev življenja pri velikem požaru v Kropi je podelila deželna vlada gosp. Ivanu Debevcu, orožniškemu postajevodji v Kropi, kateri je polovico imenovanega zneska podaril ubožnemu zakladu v Kropi in polovico gasilcu, ki mu je pri nevarnem poslu pomagal.
—   V Postojnski jami je instalacija nove izključno električne razsvetljave izvršena. S tem je šele prišla posebna veličastnost in lepota njenih podzemskih čudežev do prave veljave. Postojnska jama bode oba velikonočna praznika, t. j. 30. in 31. marca t. 1, od pol 11. do pol 1. ure dopoldne in od 4. do 6 ure popoldne električno razsvetljena in na ogled odprta proti vstopnini 3 kron za osebo.
—   Razpis za bohinjski predor je železnično ravna-teljsfvo zavrglo, ker so bile vse ponudbe previsoko proraču-njene. Podjetje se ali Še enkrat razpiše, ali ga pa prevzame* vlada v lastno režijo.
—    Nove razglednice. V Šoštanju je izdal g. E. Planinšek razglednice z alegorično podobo „Ilirija oživljena". Eazglednice so prav lične in fino izvršene. Razpošiljajo se po-60 K za 1000 komadov. Čisti dobiček je namenjen slovenskim visokošolcem.
—   Odstop mariborskega župana. Inžener Nagy, ki je županoval v Mariboru mnogo let, je v tajni seji dne 20 t. m. odložil županstvo iz vzrokov, ki se slovenski javnosti prikrivajo.
—   Priloga današnje številke prinaša nov Kathreinerjev sujet, prav tako izviren v ideji, kakor one Kathreinerjeve slike, ki so se priobčevale v prejšnjih letih in ki so še splošno v spominu. Zbirke teh slik, ki so se napravile marsikje, je kar najlepše obogatil mladi, nadebudni dunajski umetnik Adama s to izvirno kompozicijo. Brhka kmetiška deklica, podoba cvetočega zdravja in veselja do dela, se vrača od žetve med dozorelim, težkim klasovjem Predmet kakor umetniško lepa izvršitev sta enako mična in kažeta iznova, kako zelo se trudi firma Katbreiner, da namene svoje propagande združuje z zahtevami lepote in prikupnosti, če se tako izborno blago, kakršno je Kathreinerjeva Kneippova sladna kava, na tako okusen in simpatičen način priporoča občinstvu, ni čudo, ako je lep in trajen uspeh plačilo takemu prizadevanju.
—   Umrla je v Ljubljani davkarjeva vdova gospa Ana Mrak, rojena Loger, mati finančnega svetnika gosp. dr. Ivana
Stran 129.
Mraka in tašča učitelj iščnega  ravnatelja gosp. Levca.    Lahka ji žemljica!
—   Nameravani atentati? V oficijoznih listih čitamo da so prišla oblastva na sled nekaki nzarotiu, ki ima namen, razstreliti z dinamitom vojni ladiji „ArpadM in „Habsburg" v Pulju ali celo še kaj več ladij V Trstu je bilo baje ukradenega mnogo dinamita, ki se hoče v ta namen porabiti in so bile v Pulju napravljene pri vojnih ladjah varnostne priprave. Da, da, avstrijska policija še kaj zasledi 1
—  Z vlaka skočil. Fran Miklič iz Doba je bil 15. t. m. popolnoma pijan. V Zatičini se je spravil na vlak, in sicer v kupe II. razreda. Ko ga je sprevodnik radi tega prijel, je Miklič mej vožnjo skočil iz kupeja in padel po nasipu v jarek. Pri tem si je zlomil nogo   in   se   tudi na obrazu poškodoval.
—   Ropar. V Liubnem na Gornjem Štajarskem so zaprli 251etnega rudarja Fr. Škerjanca, doma iz Spodnje Šiške pri Ljubljani, ki je oropal ponoči na cesti nekega Brandstatterja za 20 K.
—   Sladkor bo boljši kup. Znano je, da ni sladkor v nobeni državi tako drag, kakor v Avstriji. Tržna cena je najmanj 42 kr Vrednost kilogramu sladkorja pa je v istini le 14 do 15 kr. Pri tem si vzame država užitnine 19 kr. pri kilogramu, tovarnarji pa 9 kr. Ako se preračuni poraba in izvoz sladkorja, vidimo, da dobi država vsako leto 65 milijonov kron, bogati tovarnarji pa 62 milijonov kron. Da bi tuji sladkorni izdelki ne mogli tekmovati s cenami domačih proizvodov, nalaga se na uvoz n. pr. nemškega in angleškega sladkorja visoka carina. Avstrijsko ljudstvo je v tem oziru mnogo trpelo. Zdaj čujemo, da se bo 1. sept. 1903 znižala carina na 6 frankov in da se odstranijo vse premije. Tako je upati, da se v bodoče dosežejo nekoliko pravičnejše cene sladkorju.
—   Angleško divjaštvo. O lordu Methuenu, katerega so ravnokar premagali in ranjenega vieli hrabri Buri, pripoveduje v francoskem listu „Paris Nouvelles" objavljeno pismo nekega kanadskega prostovoljca, ki se je nahajal v Methuenovi armadi. „Prvi mesec", piše ta prostovoljec, „ko smo odšli iz Buluvaja, je bilo malo boja, ker se je lord Methuen zabaval le z uničenjem burskih posestev (farm) in vsega kar je bilo lepega in rodovitnega na teh farmah. Vsako farmo, na katero smo prišli, smo popolnoma uničili. Vse smo poteptali, živino polovili, vrtne nasade posekali in ko smo odhajali s farme, smo poslopja zažgali. Vse to smo storili pod poveljstvom Methuenevim. po nalogu Kitchenerjevem, kateremu se zdi to jedrni način, hitro dokončati to tolovajsko vojno. Pet farm smo uničili v dveh dneh in kakih posestev! Vrtovi so bili polni najlepšega sadja, polja najboljših pridelkov. Vse je šlo, vse je na tleh i"   —  Taka je angležka kultura.
—¦ Koliko imajo države dolga? Kako naglo naraščajo dolgovi evropskih držav, kaže sledeči primer: Francija ie imela leta 1870 (vsled vojne z Nemčijo) dolga 13 milijard (13 tisoč milijonov) frankov, danes ga ima že 25 milijard, vkljub temu, da je vlada koDflscirala cerkveno premoženje. Nemčija je imela pred 30 leti 330 milijonov mark dolga, danes ga ima 2468 milijonov, k temu pripade še dolg posameznih nemških državic v znesku 10 milijard in 752 milijonov mark. Anglija ima 12 850 milijonov in angleške kolonije 10.496 milijonov in sicer brez onihv ki jih je povzročila burska vojna.
—   Rop na mrtvaškem odru. Pred kratkim je umrla 181etna hčerka posestnika Danilo Plavsitija v Kosilotivani. Ob njenem mrtvaškem odru je str azila neka ženska imenom Jula Csebenanc. Po srbski navadi krasi vrat mrtvecev ovratnik iz 18 dukatov. Ženska je poželela denarjev, odrezala je mrtvi deklici ovratnik   in  ga skrila v svojem žepu.   Da bi zbrisala
sled svojega ropa, je mrtvaški oder zažgala in je rekla pri-hitelim ljudem, da je ogenj provzročila padajoča sveča Ko so ljudje gasili, tekla je tatica domov in skrila dukate Uvedena preiskava pa je njen zločin spravila na dan in predrzna tatica je sedaj že v zaporu