Katoliik cerkven list.
Tečaj TIME.	V Ljubljani 29. listopada 1855.	I A»l 49.
JV o v a m a na
v
^E^fe ^^^ o^^j^b
na dan svetiga Martina 1855.
O svetim Martini — nedeljski dan —
B" — letaš v \ clesovim praznovan —
Okolice tamošne vsak' družin1
Globoko vtisnjen ostal v spomin'.
O kaj pa je t it k i ga bilo le?
Hitiš popraš'vati gotovo me.
Res redka slovesnost je b'la. to vem.
Ak hočeš jo ivedit', t' jo kar povem:
Nov mašnik od mašnikov, slej, obdan
In spremljan obhaja svoj častni dan j
Novo je o/aljšan sprelep' altar,
Altar. na katerim peesvet' je dar.
Mat' postarna sina se veseli,
S'nc oiu ko mašnik na stran' stoji,
Trije mu ko mašniki strežejo,
Resnobno veseli kot bratrane' so;
In eden, glej. bratranec tud', ima
Cerkveni mu govor, pozdravlja ga,
Aronu enak stric med njimi jc,
Aronsko izkojil le on jc vse.
Res redka, to vidiš, je svatba ta.
Od ktere Velesovo pravit' zna;
Nov mašnik in mašnikov drugih pet,
Al' vsi so iz ene le žlahte vzet'.	J. \.
ApoHlnUsHo pismo otl li. listop. Š8&&.
Z njim je poterjena pogodba, ktera je bila sklenjena z avstrijanskim cesarjem, apostol, kraljem.
21$ ŠmQW
služabnik lložjili služabnikov
v vedni spomin.
Bog, začetnik človeškiga zvcličanja, ki je cerkev na skalo zidal, v nji vedno čuda dela, ker razodeva v nji duha sveta, modrosti in moči, de se nikdar ne ustraši protivnili ali sovražnih prigo-deb, temuč de je v njih še bolj stanovitna in močna, in de je za brambo pravice še bolj terdna v veri. V tem duhu so sveti Peter in njegovi nasledniki rimski papeži po apostoljski dolžnosti viharje umirovali, krive pota poravnavali, in si vedno za to prizadevali, kar je bilo keršanskimu ljudstvu v mir in večno življenje. In Nam, ki smo bili po Božji volji poklicani k vladanju vesoljne cerkve v tolikim gibanji in prekucovanji med ljudmi, kar je slehernimi! znano, je Bog sam na strani stal, ker Nam ni ie stisk in nadlog premilostivo z I.i j seval, ampak tudi veliko veselja in tolažbe delil. Znamnje Božjiga usmiljenja jc, de je močno veliko avstrijansko cesarstvo poslednjič poglavarja dobilo, ki je tolikanj i/.versten in kije posebno v tem prepričan, de naj bote cerkev in deržava po Bo-
žji naredbi v blagor človeškiga rotiti zedinjene. Birnski papeži, nnši spredniki, so si pa tudi vedno prizadevali popraviti vse hudo, kar je Božja cerkev in katoliška vera v avstrijanskih deželah že dolgo terpela. Ali z Božjo milostjo in s posebno pobožnost jo Našiga preljubiga sina v Kristusu, Frančiška Jožefa, avstrijanskiga cesarja, apo-stoljskiga kralja, smo še le zdaj zamogli lepo poravnati cerkvene in verske zadeve tega slovitiga cesarstva. Storili smo to s slovesno pogodbo, ktero sta osemnajsti dan poslednjiga avgusta podpisala Naš ljubi sin Mihael, svete rimske cerkve kardinalski duhoven Via le Prela, že več let sem apostolj.sk poročnik pri dunajskim cesarskim dvoru, povzdig-njen v čast Našiga pooblastenca, in pa častiti brat Jožef O t mar, dunajski viši škof, pooblastenec avstrijanskiga cesarja. Pervič je v ti pogodbi določeno, de naj se sveta katoliška vera z vsimi pravicami in posebnimi pravicami, ki jih ima po Božji naredbi in po določbi cerkvenih postav, v vsih avstrijanskih deželah vedno ohrani. V duhovnih rečeh in cerkvenih zadevah bodo škofje, duhovni in verni z rimskim prestolam v popolnama svobodnim občen ji, in k temu ne bo treba nobeniga privoljenja deželske gosposke; v ravno teh zadevah se bo tudi Naša in Naših naslednikov papeževska oblast brez vse opovere izverševala. škofam je obljubljeno in zagotovljeno svobodno občenje z duhovni in vernimi lastne škofije in izverševanje vsiga, kar v njih pastirstvu spada. V njihovi oblasti so semeniša, v ktere bodo mladenče, ki so v duhovski stan poklicani, svobodno jemali ter jim vodnike in učenike dajali. Škofje bodo po cerkvenih postavah razpisovali in vredovali očitne molitve, procesije, božje pota in druge cerkvene opravila; oni bodo tudi skofijske in pokrajne zbore sklicu vali in imeli, vse primerno v njih določevali, ter določbe na svitlo dajali in ra/.glasovali. Škofje bodo tudi duhovne svoje škofije svobodno straho-vali, kakor tudi verne, ki se zoper svete zapovedi in zakonila pregreše, po cerkvenih postavah kaznovali. V varstvo čistiga katoliškiga uka in v vestno ohranjenje lepiga in pošteniga obnašanja je določeno, de bodo škofje bukve, ki veri ali poštrnimu obnašanju zopervajo, pogubljivim svobodno prištevali, in de jih bo deželska gosposka od cesarskih pokrajin z vso močjo odvračevala in xalerala. Pogodili smo se tudi r.astran cerkvenih pravd, zakonskih in zaročnih zadev, de jih bo duhovska gosposka spoznavala in razsojevala. Poskerbeli smo, de bodo redovne družine po cerkvenih postavah v vsih avstrijanskih deželah svobodno novince sprejemale in slovesne obljube delale; de bodo pogla-
varji, ki tukaj v llimu prebivajo, v redovnih zadevah s svojimi podložnimi svobodno občen je imeli in samostane v avstrijanskih deželah brez vse opo-vere preiskovali. Za keršansko rejo mladenčev smo posebno skerbeli ter marljivo varovali in branili oblast, ki je škofam v tej tolikanj imenitni reči prirojena. V vsih avstrijanskih deželah bodo škofje euli nad očitnimi in neočitnimi šolami, ki so na-pravljeite v podučevanje katoliške mladosti: učilo bo skozi in skozi primerjeno keršanskimu uku; škofje bodo ra/.sojevali, ktere bukve bi utegnile bolj pripravne biti za podučevanje mladosti v sv. veri. V latinskih in družili šolah, kjer se katoliška mladost podučuje, bojo katoličani učili: bogoslovstvo in svete uke hodo očitno in neočitno le tisti učili, ktere so škofje zavoljo njih učenosti, vere in pobožnosti za to pripravne spoznali. Cesarska vlada bo, ako ho treba, škofam pomagala, de se bodo v vsaki škofii keršanski nauk, red svete cerkve, njene šege, njeni obredi in njene naprave obvarovale in ohranile; deželska gosposka bo pa tudi škofe djansko podperala, ako bodo duhovne kaznovali, ki bi se zoper svoje dolžnosti pregrešili. Posebno pobožni cesar bo še vsim gosposkam svojiga cesarstva zapovedal, de naj škofam in du-liovnam vedno vse spoštovanje in vso čast skazujejo.
škofje bodo izničevali duhovno pastirstvo vrednim in pripravnim fajmoštram po očitnim, razpisanim sklicu in po postavah tridentinskiga zbora. Zastran korarskih zborov pri skofijskili cerkvah smo Sebi in apostoljskimu sedežu prihranili pode-Ijenje perve, ali pa druge častne stopnje, ako ima perva neduhovskiga zavetnika; vender bodo pa imeli presvitli cesar in zavetniki pravico do imenovanja. Poskerbeli smo tudi, de bo taeim cerkvenim možem mogoče korarstva dobivati, ki imajo tudi lastnosti, ki jih cerkvene zakomla hočejo, in ki so se hvalevredno obnašali v duhovnim pastirstvu, ali v učenji svetih ved, ali v druzih cerkvenih opravilih. Korarstvo za pokorivca in bogoslovca pri škofijskih cerkvah, kjer ju še zdaj ni, in pa za bogoslovca pri zbornih cerkvah bodo škofje po postavah tridentinskiga zbora in po pa-eževih določbah napravili prej ko bo moč, ter odo to čast posebno pripravnim cerkvenim možem podelili. Škofje bojo imeli pravico, manjši duhovnije narejati in po posvetovanji s cesarjem in apostoljskim kraljem zastran primernih dohodkov meje duhovnijam postavljati, in jih deliti ali združevati.
Cerkvi je pravica do posestva ali pridobitve kakoršniga koli premoženja, nepremakljivega in pre-makljiviga, v tej pogodbi tako spoznana in ooter-jena, de mora vse skozi in skozi celotno in nedotakljivo biti, kar ima zdaj, ali kar bo v prihodnje v kterih koli avstrijanskih deželah imela. In zastran cerkvene desetine, ki je bila v cesarskih pokrajinah v preteklih prekucijah po deželski postavi večidel odpravljena, je poskerbljeno, de ostane pravica pobirati jo, kjer sc še pobira, zgubljena pa naj se odškoduje z nepremakljivim blagam, ali pa z denarjem, ki se bo iz deržavne cesarske denarnice dobival. In ker je na Avstrijanskim veliko premoženja, ki se imenuje verski ali učilski za-kl ad. in ki ima svoj začetek od cerkve, bo ono oskerbovano v cerkvenim imenu in školje bodo nad njim čuli; vender se bo pa zamoglo v prihodnje deliti s privoljenjem apostoljskiga sedeža in pre-s vi t liga avstrijanskiga cesarja, in se bodo tudi zamogle iž njega narediti stanovitne založbe za cerkve, duhovne semeniša in za vsakoršne druo-c
cerkvene naprave. Od tolikanj pobožniga cesarja pa smemo prav gotovo pričakovati, de bo sadanja pomoč za cerkvene potrebe iz deržavniga zaklada v prihodnje še obilniši, in de se bo šc bolj sker-belo za spodobno preživljenje ubozih duhovnikov. Tudi je določeno, de se bodo smele škofije v avstrijanskih deželah pomnoževati in vnovič omejevati, kar bomo, ako bo v prid verniga ljudstva treba, po posvetovanji z avstrijanskim cesarjem in apostoljskim kraljem radi in z veseljem storili.
V ti pogodbi je pogojeno in zagotovljeno to in vse drugo, kar smo v avstrijanskih deželah po okolišinah krajev in časov v varstvo svete vere in v razširjanje katoliške cerkve za bolj potrebno in primerno v Gospodu spoznali. Ker smo tedaj po-terdili Mi in Naš preljubi sin v Kristusu Frančišk Jožef, avstrijanski cesar in apostoljski kralj, vse obljubljeno, pogojeno in zedinjeno v vsili primer-Ijejih, pristavkih, členih in pogojali, smo sklenili za bolj terdno obstajo vsega tega moč apostoljske terdnosti prid jati in v slovesniši veljavo vse bolj na tanko določiti. S tem apostoljskim pismam torej vse naznanimo, kar je v prid katoliške vere in pravovernih kristjanov in v rast cerkveniga straha in reda v vsim avstrijanskim cesarstvu vstanovljeno. Sklenjena pogodba pa je, kakor sledi:
Conventio inter Sanctissimum Dominum Pium IX. Summiim Pontificcm et Majestatem Suam C. li. A. Kranciscum Joscphum I. Ausiriae Imperato-rem. In Nomine Sanetissimae etlndividuae Trinitatis.
(Sledi pogodba v latinskim jeziku, kakor jo je hila poslednja Danica na svitlo daia, potem v sklep':)
Nos ea spe freti fore ut benignissimus Domi-nus, cujus virtute totum corpus Eeclesiae sanetifl-catur et regitur, studia haec Nostra in componen-dis religiosis ecclesiasticisquc Austriaci Imperii n^go-tiis benigno favore proseqtii dignetur, ev certa scientia et matura Nostra deliberatione, dequeApo-stolieac potestatis plenitudine supradietas conces-siones, paeta et concordata tenore praesentium ad-prohaiiius, ratificamus, et acceptamus, illisque Apo-stolici muniminis, ct firmitatis robur, et elficaciam adjungimus. Majori autem qua possumus animi con-tentione omnes et singulos in Austriaco Imperio Antistites nune degentes, et a Nobis postmodum instituendos, eorumque Successores, ct Clerum uni-versum monemus, atque in Domino hortamur, ut praemissa omnia ad majorem Dei gloriam, Sanctae Kcclesiae utilitatem, animarumi|ue salutem a Nobis decreta in iis, quae ad ipsos pertinent, sedulo di-ligenterque serventur, omnesque cogitationes, cu-ras, consilia, conatusque conferant, ut catholicae doctrinae puritas, divini cultus nitor, ccclesiasticae discipliuae splendor, Ecclesiae legum ohservantia, morumque honestas in Austriaci Imperii ('hristifide-libus magis magisque refulgeat, Decernentes eas-dem praesentes Litteras nullo unquam tempore de subreptionis, et obreptionis, aut nullitatis vitio, vel intentionis Nostrae, aut alio quocunque quantum-vis magno, aut ine.\cogitato deleetu notari, aut ira-pugnari posse, sed semper lirmas validas et cffica-ces evistere, et fore, suosque plenarios, et integros effectus sortiri et obtinere, et inviolabiliter obser-vari debere, quousque conditiones, et pacta in Trac-tatu e.vpressa serventur. Xon obstantibus Consti-tutionibus Apostolicis, et Synodalibus provincialibus ct universalibus Conciliis editis generalibus et Or-dinationibus, ac Xostris et Canccllariae Apostolicae regulis, praesertim de jure quaesito non tollendo, nec non t|uarumcumque Ecclesiarum, Capitulorum,
aliorumque piorum locorum fundationibus, etiam confirmatione Apostolica, vel quavis firmitate alia roboratis, privilegiis quoque indultis, et Litteris Apostolicis in contrarium quomodolihet eoncessis, confirmatis, et innovatis, ceterisijue contrariis qui-buscumque. Quibus omnibus et singulis, illorum tenores pr« e.vpressis et ad verbum insertis haben-tes, illis allias in suo robore permansuris, ad prae-missorum effectum dumta.vat speeialiter, et e.vpresse derogamus. Praeterea q»ia diffieile foret praesentes Litteras ad singula, in quibus de eis fides faeienda fuerit, loea deferri, eadem Apostolica Auctoritate deeerninius et mandamus, ut earum Transumptis etiam impressis, manu tamen alicujus Notarii pu-blici subseriptis, et sigillo alicujus personae in Ec-clesiastica dignitate constitutae munitis, plena ubi-que fides adhibeatur, perinde ae si praesentes Lit-terae forent evhibitae vel ostensae. Et insuper ir-ritum, et inane decernimus, si secus super hi« a quoquam quavis auctoritate scienter, vel ignoranter contigerit attentari. \ulli ergo omnino liominum li-ceat liane paginam \ostrae concessionis, approba-tionis, ratiftcationis, acceptationis, monitiunis, lior-tationis, decreti, derogationis, mandati et volunta-tis infringere, vel ei ausu temerario contraire. Si quis autem hoc attentare praesumpserit, indignatio-nem Omnipotentis Dei, ac lleatorum Petri et Pauli Apostolorum ejus se noverit incursurum.
Datum Romae apud S. Petnim Anno Incarna-tionis Dominicae Millesimo Octingentesimo Ouinqua-gesimo Ouinto. Terlio \onas \ovembris. Pontili-catus Nostri Anno Decimo.
t'. P. Card. Pro-Datarlus. V. Card. Mačehi.
Visa «le Curla D. Bruti.
Loco Plumbi.
V. Ciigiinniiis. Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubita ne. Slovesnost, kakoršiie je le redko-krot človeku doživeti, je bila prelečeno nedeljo v Ter-novskim prediuestu obhajana, in Ternovska čeda je do-bila, česar je že davno želela: lepo, prostorno in častitljivo novo cerkev. Po neprenehljivim, dnevnim in nočnim trudu prečastiliga gospode fajmoštra F. Karun-a a pomočjo za B .'/jo čast vnetima cerkvenima spredništva lo farmanov, / obilno podporo visoke cesarske rodovine, milostljiviga kne/.a našima škofa, in blagoserčnih Ljubljančanov in dru/ih se je cerkev pred kot v dveh letih do svoje sedanje veličave povzdignila, de slehernika v serce gine, ki je pride ogledovat. Prečastllljivi stolni dekan, gosp. .1. Zupan so jo med slovesnim petjem pričujočih gg. duhovnov In boguslovcov blagoslovili, po tem pa so prečastitljivi korar in semeniški vodja, gosp. J. Novak v procesij sv. Rešnje Telo i/ Križanske cerkve in iz kapelice vanio prenesU. Desiravno je deževalo, se je bilo vender veliko ljudstva »bralo, tako, de je bila uova cerkev pri naslednji slovesni sv. maši, ki so jo prečast, korar g. J. Novak imeli, lepo napolnjena. Ako ao bile obilne množico že poprej vesele, se je to veselje še veliko bolj naraslo, ko so prečast, gospod dekan ua prižnico stopili in začeli s priserčnimi in živimi besedami Ternovskim farm a na m srečo vošiti, do so to ve-aelje učakali ter po mnogoterim trudu in marsikterim pritergovanji, kar so pa že vso lahko pozabili, dobili lepo in prostorno cerkev, ki bo a) B'gu v čast, b) pravičnim v tolažilo in c) ubogim grešnikam v usmiljenje. S spodobnim poklonain so v misel vzeli visoko zasluženje gosp, fijmo*tra in njih velik trud in skerbi za to bogoljubno delo, velike hvale vredno prizadevanje iu
podporo čaatitiga cerkveniga sprelnistva in farmanov; povzdignili «o po vrednim vse druge dobrotnike nove cerkve in so jiin v imenu Ternovskih farmanov prav globoko iz serca vzeti, tehtni: „Bog Iona j.u izrekli. Zraven druzih naukov so tudi, govoreči od lepotij v Božji hiši, pričujoče prav mično poprašali, ktera de je nar veči lepota ali cir v cerkvi? Nobeden poslusavcov se morebiti ni uadjal, kar so odgovorili, de nar veči ozaljšek cerkve so farmani, dobri farmani sami v obilnim številu zbrani, in de naj nar rajši doma k B ižji službi hodijo, kar je nar lepši in Bogu nar ljubši. — Vso slovesnost, ki je terpela od 9 do 13 je povzdignilo posebno tudi lepo petje in doneče streljanje skoz ves čas. — Popoldne ob treh so pa gosp. F. Kebič z gorečo besedo popisovali srečo Ternovsklh ovčic, de je, kakor iz ženofuviga zerna veliko drevo, zrasla namesto male, tesne poprejšnje cerkvice tako veličanska Božja hiša, v ktero je prišel Sin Božji ravno kar spet prebivat, in kako srečni, presrečni de so, ker zamorejo spet misliti in reči v vsih okolišinali svojiga življenja: v.lezus je tukajitd. — Kako pa de so ljudje za Božjo hišo tudi zares vneti, in de to radi v djanji pokažejo, spričujejo obilni ofri tega dne. Skorej 500 gold. so položile ta dan roke vernih katoličanov sv. Janezu Kerstniku na altar. Zares slovensko ljudstvo, pobožno si mi ti! slovensko ljudstvo, blago-serčno si mi ti! Tebe Bog no bo zapustil, ki za njegovo tempelne tako močno goriš; od lebe sv. vera šo ne bo odstopila, dokler jo v Gospodovih hišah s tako obilnim obiskovanjem očitno pričaš.
Opomniti pa moramo, do cerkev sicer stoji, ali — močno zadolžena. Naj torej dobrotniki svojiga u»miljc-niga očesa ne odvernejo od nje.
* 21. listopada. — „\e pozabi svojiga prijatla v svojim sercu". (.Sir. 9, U.) Kmalo 113. priliod-n/iga mesca) bo leto, kar je ninogospoštovani in od vsakiga, ki je ranjciga poznal, ljubljeni gosp. Dr. Janez Pole, korar ljubljanske stolno cerkve, v Gispodu zaspal. Serce vsakiga, ki je ranjciga poznal in ž njim opraviti imel, je bilo gotovo z grenkim čutilain napolnjeno, ko je od njegove smerti zaslišal. Ni bilo temu se čuditi, ker velika ponižnost in ljubezen raujciga, s ktero je sleherniga sprejel in se ž njim pogovarjal, je mogla serce vsakiga si odpreti in nakloniti. Ta velika ljubezen, ktero je gosp. Pole do vsakiga skazoval, je storila, de so tudi drugi njega ljubili; ta velika njegova ljubezen je še storila, tle ga prijatli, ko ga grob zakriva, niso pozabili, ampak vsak, kterimu sim svoje želje, dragimu prijatlu spominek na grob postaviti, razodel, je bil z veseljem pripravljen, k napravi spominka kej pridjati. In kar je bilo zaželeno, se je tudi v djanji spolnilo. Nar bolj pristojin dan, na grob dragiga prijatla spominek pontaviti, se je prijatlam ranjciga dan njegoviga godii dozdeval. Kakor smo se lansko leto k godu ljubljeniga prijatla v njegovi korarski hiši zbrali, in mu odkritoserčue vošila naznanili, tako smo sc čei leto tudi dan njegoviga godu zbrali, tode no v tisti hiši, v kteri je kakor korar prebival, atnpak pri hiši, kakor-šno vsak človek o svoji smerti dobi, namreč pri njegovim grobu. Prijatli ranjciga, kteri so zamogli priti, so se pretočeno saboto (v god sv, Janeza Križanskiga) zjutrej ob sedmih pri sv. Krištofu sošli. Tam so viso-kočastiti gosp. Dr, Pogačar, korar stolne cerkve, černo mašo peli, med ktero so gospodje bogoslovci, kteri so z veseljem se sošli, prav lepo prepevali. Pri strauskih al-tarjib ste bile dvo tihe av. maši za ranjciga; eno so imeli viaokočaatiti gosp. Za v a sni k, korar stolno cerkve , eno pa jo«. Po dokončanim av. opravilu v cerkvi ao se podali goap. korar Pogačar z vsimi pričujočimi na pokopaliae k grobu, na kteriga je bil med av. mašami spominek poatavljen, in kteriga je mnogodobrotna go-
spodičina olepšala in z gorečimi svečami obdala, so tam spominek blagoslovili, iu potem peli „Liberau, in še druge lepe temu sv. opravilu pristojne pesmi so gosp. bogo-slovci prepevali. Tako na grobu dragiga prijatla stoji lep spominek, in pričuje resnico besedi sv. pisma: Pobožni bo dobriga prijatla najdel (Sir. 6, 17.), — pričuje ljubezen ranjciga in prijatlov, dokler ne bodo tudi oni, kakor ranjki, v dom ljubezni VReljeni!
Spominek pa, kteri zdaj na grobu g. korarja Polca stoji, je visok in širok iz železa vlit (bizantinsk) križ; na sredi je pozlačena podoba Jezuita križaniga in spodej je pozlačen kel.h; zudej jo zgorej pozlačen ke-lih. v sredi latinski napis: Pr. Joan. Po I z, can. cccl. ca t h., hist. juristjue eccst. prof. emer., na t. Neofori 1807.. o b i i t 13. Dec. 1854. Amicissimo a mici. — Spodej je pozlačen angelj. \a lepo ogla-jenim kamnu, na kterim križ stoji, je lepi, ranjciga g. I*olca po njegovim življenji popolnama popisujoč slovenski napis, kteriga so gosp. fajmošter Blaž Putučuik, posebni prijatel raiijCiga, sostavili:
1'obožnost in modrost Ti* potniku vodile. Ljubezen in krotkoM \ ljubezni dom vselile.
Tako je bil ta dan, akoravno dan žalosti zavoljo zgubljenima prijatla, vender zavolj pričanja ljubezni dan veselja v sercih vsih prijatlov ranjciga! I)r. Klofutar.
# III. zvezek vCerkr eniga govornikau je ravno nati-njen in se dobiva, kakor po navadi, po 3<» kraje. Kdor želi tudi poprejšnja zvezka, ji še zamore imeti. Iz deležnikov, ki polagama vnovič pristopajo, se razvidi potreba tega dela Za Slovence; bomo vidili, če se bo dalo tudi na prihodnje leta raztegniti?
V Kremžarjevi založbi so z dovoljenjem vi-sokočastitljiviga Ljubljanskiga škofijstva ravno kar iz Milieove tiskarn ce na svitlo prišle lepe molitevne bukve za katoliške kristjane z imenom: llraljen bodi Jezus Kristus. Sostavili so jih po več nemških bukvah gospod Anton Lesar, učenik keršanskiga uka v tukaj-šuih rečnih šolah. Obsegajo pa te bukve 510 strani in velia;o vezane vse v ustiji ! gld. 10 kr.
Iz Velesoriga. Šiir in dvajseto nedeljo po bin-koštih je našo faro veliko veselje dušlo. V cerkvi oznanjenja Marije prečiste Device, ki je posebno velika in lepa, so novoposvečeni mašnik gospod Vebul novo mašo imeli. V tem stoletji ste bile pri nas le dve nove maši; perva 1814. leta, druga pa 1830. leta. Pa vse nekaj druziga je to novo mašo povzdignilo. Imeli so ta novomašnik pri pervi sveti daritvi okrog sebe štiri bratrance, kteri so imeli pri altarji sledeče opravila: g. Jožef L o m b e r g e r , potifajinošter v Blagovici, so bili diakon; O. Gavdioz Lom berger so bili subdiakon; g. Anton Globočnik, učenik v Ljubljanskih latinskih šolah, so b li pridigar; g. Janez (Jlobočnik, šolski vodnik v Kranji. so bili cerevoniari; arhidiakon pa so bili stric vsih teh, visokočastiti gospod Jožef G I o-bočnik, izs!uženi kattbet v Ljubljanskih gimnazijalnih šolah, ki so vse te imenovane mašnike zredili in tanje vedno kakor oče skerbeti: Marsiktera solzica je v oči tega častitljiviga duhovniga očeta perigrala že med pridigo, v ktero so pridigar mikavno in primerno vpletli okolišine novomašnika: titi let staro pričujočo mater, ranjciga očeta Martina, pričujoče duhovne bratrance, in posebno duhovniga očeta gojpod strica. Prav nenavadno, tode lepo je bilo, ko so pridigar po vpeljavi s leče novoposvečeniga mašnika za se in aa pričujoče ljudstvo blagoslova prosili, in se potem vsi skupej, in tudi stari stric in dahovni oče sveti blagoslov od novomašnika rreiHi. Vidno ginirni so bili gospod stric med
»v. mašo, pri kteri so jim prečastiti go«pod Anton Kos, častni korar in dekan Kranjski, athidiakonovo opravilo prevzeli. VitMo se jo pa tudi novomašniku, de so s pričujočimi bratranci vred priserčuo Boga hvalili sa vso dobrote, ki so jim bile po duhovnim ocelu deljeno, in de so goreče prošnje k sedežu milosti Božje pošiljali, naj bi bili blagi dobrotnik vedno srečni na duši in na telesu. — Gotovo bodo tudi vsi prijatli iu znanci tega častitljiviga stariga gospoda, posebno pa duhovni, kterih polovica so oni v gimnazijalnih šoluh v keršatisivu pod-učevali, v sercu ponovili zdravico: „Bog živi Aro-na in njegove sinove!", ki jim jo jo bila visoko-častita duhovšina pri veselim oliedovatiji semio napila; molili bodo pa ludi za-nje pri sveti maši, naj bi jih nebeški Oče obilno ob'agodaril za trud, ki ao ga za njih časno in vet no srečo imeli.
Iz Pičanu v Istrii, 23. listopada. J. Korban. — Hvala B»gu! pri nas ni kolere, in v znamnje te rado-stipolne no\ice je bila ta dan v cerkvici sv. Hoka peta sv. maša. Okuli 10. ure lepo priterkovanje verne v veliko cerkev vabi, de naj Gospod llogu serčno hvalo dajo, ker je svojo šibo, strašno bo'eztn kolero, ki je v tej dthanlii zlo razsajala, mib-stljivo od vernil, — potem ko jih je bilo v dveh inesc h iu nekoliko dnevih 107 umerlo. Ravno ta dan, ko je nar več ljudi zavoljo te-lesniga dobička, zavoljo somuja, ki ga vsako leto v dan sv. Roka imamo, pa je zavoljo razsajavue bolezni na 13. t. m. prestavljen bil, v Pičan imelo priti, so mno-gocastiti gospod dehant C o veri i k za odločili za dušni dobiček. — Ko je deset ura odbila, in se je obilno ljudi v veliki cerkvi B. M. B. v tempeljna. ki je pred 67 leti še škofovska cerkev bil, zbralo, se veličastna procesija iz velike cerkve v bližnjo cerkvico sv. Roka v prav lepim redu poda; tam pa je bila sv. maša z leviti. Gospodu B"gu opravljena; med mašo so prečastitljivi g. dehunt svoje verne oveice z duhovnog«rko, očetovsko besedo nagovorili: ^Usmiljenje Gospodovo, de nismo zgubljeni!" in so skazali, kako naj njim v skerb izročene ovčice žive, de ti jih roka Gospodova nikdar več z enako šibo ne dotaknila; med dragim so serčno govorili: Sv. nedeljo, Gospodov dan spoštujte, k keršanskimu nauku željno pritekajte, sploh pa svoje grešno življenje poboljšate itd. S takim v serce segajočim opominovanjem vsi navdani smo po opravljeni sv. maši „Te Deuoi lau-damus" v procesijo vversteni v veliko cerkev grede peli, in potem so mn»go|ioštovani gosp. dthant sv. blagoslov s presvetim Rešnjim Telesom dali; in nazadnje smo se z enim glasam: „Budi hvaljeno po sve vriine Isusa i Marije slavno imett vsi ginjeni za neizrekljivi dar prejšnjl-ga zdravja milimu Gospodu Bogu zahvalili, ter smo a pravim sklepam svoje življenje poboljšati, iz tempeljua šli, »dihovaje: O Bog, usl ši naše prošnje, odverni od nas zanaprej to strašno protico, in podeli nam svojo sveto milost!
(j^r* naznanilo in porabilo. Tp®
Od reč strani me nagovarjajo, de naj svoje latinske čveterospere, to je, himne za sveto lieinje Telo, in nekaj druzih cerkvenih čreterospevov na svetlo dam. Ali ker je število himnov precej obilno, in bi zraven partiture še vsaki glas posebej zavoljo pripravnosti dal natisniti, bi zavoljo ob-Urnosti vse skupaj precej utegnilo veljati, kar bi mi ne pripustilo m no ž ni g a natisa narediti; zatorej naj sc sljednji, kteri misli te himne prejeti, kmalo oglasi, de se bo vidilo ali jih bom mogel dati r natis, ali ne; in de bom ako jih dam natisniti. število prejemnikov primerjeno število iztisov dal natisniti.	<*r. Rihar.