RECICA
LJUBNO

Z'
J#'”


MOČ KOLOMONA ODLOČBE O DOHODNINI ODKRIVANJE NOVIH SVETOV INTERVJU : Dr. JOŽE KORBER ZGORNJESAVINJČANI IN SPOLNOST
4//4*C»
TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU
IIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIII1I
lllll■lllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllll■■ll■lllllllll■llllllllll■llll>
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o.
Samopostrežba Luče
Tel. (063)844-016
Delovni čas: ob delavnikih 7.00 - 19.00 ob sobotah 7.00 - 12.00
PONUDBA:
-	živila
-	krmila
-	tekstil
-	drobna galanterija
-	akcijska prodaja mlete Bar kave, sirov, brezalkoholne pijače Sum, surovega masla, toaletnega papirja, športnih copat
-	pestra ponudba sveč
-	prodaja vseh vrst blaga na kredit 1 + 4, 8% obrestna mera na ostanek dolga, možen nakup z M - kartico in čeki
-	ozimnica na kredit 1 + 3 brez obresti
Poslovodkinja: Ana Urh
(S K? 1 n ^ -i o o		
		organizirajo
ENODNEVNI IZLET NA GORIŠKO (ITALIJANSKA GORICA, NOVA GORICA, GORIŠKA BRDA)
V	soboto, 17. oktobra Vas vabimo z nami na izlet. Odhod bo ob 6.30 uri s trga v Mozirju.
Odpeljali se bomo do mejnega prehoda Rožna dolina v Novi Gorici. V kilometer oddaljeno staro Gorico se bomo odpravili peš, tam imeli dovolj časa za nakupe in se po nakupih spet dobili na mejnem prehodu.
Ogledali si bomo veličastno baziliko in samostan na Sveti Gori, ki je že 450 let romarska pot. V tem prelepem okolju na višini 682 m z razgledom na Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Tržaški zaliv in Beneško laguno bomo imeli kosilo. Ogledali si bomo še samostan iz 17. stoletja Kostanjevica in grobnico Burbonov, grad Kromberk, v katerem je Goriški muzej s stalnimi arheološkimi, etnološkimi, umetnostno zgodovinskimi zbirkami. Nato se bomo odpravili še v Goriška Brda - obiskali bomo vinsko klet v Dobrovem, kjer bomo poizkusili nekaj vrst njihovega izbornega vina.
V	poznih večernih urah se bomo vračali proti domu.
Cena izleta je 2.200,00 SIT na osebo, za naročnike savinjskih novic in njihove ožje družinske člane pa nudimo 15% popusta -samo 1.950,00 SIT.
V CENO JE VKLJUČENO: avtobusni prevoz, kosilo na Sveti Gori, ogled samostana in grobnice Burbonov, ogled Goriškega muzeja v gradu Kromberk, degustacija vin v Goriških Brdih, vodenje in organizacija izleta.
Prijave z vplačilom polne cene sprejemamo v prostorih podjetja EPSI (graščina Vrbovec v Nazarjah) do torka, 13. oktobra 1992. VSE POTREBNE INFORMACIJE DOBITE NA TEL. ŠT. 832-363 (POLONA CESAR).

NASLOVNICA MATKOVKOT Foto: Ciril Sem
KAZALO	str.
PRVE ODLOČBE O
ODMERI DOHODNINE...........4
ODKUP LESA OD KMETOV.......4
OVERITEV PODPISOV..........5
POMEN ŠPORTNO REKREATIVNE DEJAVNOSTI PRI ZDRAVLJENJU
ALKOHOLIKOV............... 5
GORENJE MGA NAZARJE: TRENUTNO
TEŽAVE, OBETI DOBRI........6
ELKROJ - NA SEJMU
MODE V LJUBLJANI...........6
INTERVJU:JOŽE KORBER, GENERALNI DIREKTOR GORENJE GLIN
HOLDING....................6
PREDSTAVLJAMO VAM:
TRGOVINO MARILLI...........7
BISTRO MN:
POPESTRITEV
GOSTINSKE PONUDBE V MOZIRJU. 8
NEDOKONČANO
ZASEDANJE
OBČINSKE SKUPŠČINE........8
OKROGLA MIZA - TURIZEM IN DOPOLNILNE DEJAVNOSTI
NA KMETIJAH.............  9
OBISK MILANA KUČANA.......9
SEJA GSTZ: ZDAJ GRE ZARES.10
INTERVJU: MARIJA KRIVEC, PREDSEDNICA
SVETA KS NAZARJE.........10
HEVREKA 2..............  10
ODKRIVANJE NOVIH SVETOV..11
GALERIJA MOZIRJE :
RAZSTAVA SLIK VLADIMIRA
K. MASCARELLIJA..........11
SLOVENCE UČILA BRATI IN PETI ..12 GORAN RAZSTAVLJAL V MAINZU. 12
NI VSE SALOMONOV OBLIŽ...12
MOČ KOLOMONA.............13
NAŠ POGOVOR:
DR. ANTON DOLENC.........14
MOJ IZLET V NEZNANO......14
NA OKREŠLJU JE BILO PRELEPO. 15
SN NEKOČ.................16
KRONIKA..................16
ANKETA: ZGORNJE SAVINJČANI
IN SPOLNOST............  16
EP V GORSKEM KOLESARSTVU: ANDREJ
MAROVT HELEŠIČ 43.......  17
REHABILITACIJA............17
PISMA BRALCEV............17
FURMANSKE POTEGAVŠČINE...22
NAGRADNA KRIŽANKA........22
Poletje se je dokončno poslovilo. Hladnejša jutra so nas spomnila na kurjavo. Marsikje ste tudi že zakurili, da se vlaga ne usede preveč v hiše in kosti. Popoldnevi so se ob premiku urinih kazalcev kar naenkrat močno skrajšali, tako da se je tudi povečala potreba po električni energiji. Mogoče bo pa tudi več časa za prebiranje Savinjskih novic in eventuelno pisanje prispevkov. Obseg strani bomo občasno povečali na 24. Z izdajo in prebiranjem časopisa smo zajadrali v zadnje tromesečje leta. Kljub ponovnemu povečanju nekaterih materialnih stroškov pri izdaji časopisa, smo se v uredništvu odločili, da bomo številko časopisa podražili le za 5 tolarjev. Tako stane izvod za naročnike 70 SIT.
Ob zaključku tromesečja smo poslali opomine tistim, ki ste naročnino pozabili poravnati z željo in prošnjo, da to storite čimpreje. Vkolikor ste to medtem že storili, vzemite, prosimo, opomin za brezpredmeten.
V prihodnje bi bili zelo veseli prispevkov mlajših in starejših šolarjev na temo kako je v novem šolskem letu v šoli, kaj bi spremenili, kako zboljšali pouk. Marsikdo, predvsem od starejših prebivalcev doline, bi mogoče lahko povedal veliko stvari, ki bi nas vse zanimale, pa tega ne more spraviti, na papir. Pokličite nas, skupaj se bomo pogovorili in objavili v časopisu.
Lep pozdrav !
Marko Lenarčič
___ Dogaja se, kar se je pravzaprav (ali res?) moralo zgoditi.
JfŠPHb	In vendar s(m)o do zadnjega upali, da se ne bo zgodilo. V
Jjjgm	občini Mozirje nismo nič več izjema v slovenskem
'mjš&F gospodarstvu. Izjema seveda samo v smislu socialnih pretresov, ki jih v bolj ali manj kruti obliki prinese ■ določanje tehnoloških viškov v podjetjih. Metoda nizkih iŠf'i	in maksimalno zadolževanje v tujini in doma sta se
P	* «* izkazali kot neuspešni. Tako je danes po nekaj letih drsenja
I"	navzdol velikan industrije v naši dolini (mar kdo še ne ve,
da je govora o Glinu?) na kolenih. 350 viškov (zaenkrat sicer začasnih, a kdo jamči, da ne trajnih) je za tako revno občino, kot je naša, prava socialna bomba. Kdo je tisti, ki zna zadržati njeno eksplozijo in kdo si upa predvidevati posledice? Ali pa je to res edini način, da se v naši občini tako rekoč prisilno prične razmah drobnega gospodarstva in turizma? Čas je pravičen sodnik. Zatorej počakajmo nanj.
	Franci Kotnik
r	A
v 					 J
Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPSI d.o.o. Nazarje 22, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Marko Lenarčič, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik; tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase sprejemamo do 1. in 15. v mesecu za tekočo številko. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.: Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot enoi tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje.
o
o
illllf:
aktualno

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
REPUBLIŠKA UPR A V A ZA JAVNE PRIHODKE IZPOSTAVA MOZIRJE
PRVE ODLOČBE O ODMERI DOHODNINE
V teh dneh so zavezanci za dohodnino prejeli prve odločbe o odmeri dohodnine, predvsem tisti, ki niso uveljavljali olajšav za vzdrževane družinske člane, medtem ko bodo ostali zavezanci odločbe prejeli v naslednjih tednih.
Nekateri so poleg odločbe o odmeri dohodnine prejeli tudi položnice, ki jih morajo poravnati v roku 30 dni po prejemu odločbe, nekaj pa je tudi takšnih, ki so med letom plačali previsoko akontacijo dohodnine in bodo preveč plačano akontacijo dohodnine dobili vrnjeno po uradni dolžnosti preko pošte, prav tako v roku 30 dni po prejemu odločbe, zato jim ni potrebno vlagati zahtevka za vračilo preveč plačanega davka, kakor je navedeno v odločbi.
RUJP se je zaradi ekonomičnosti postopka odločila, da limitira znesek, do katerega zavezanci dohodnine ne bodo doplačevali, prav tako pa se jim preveč plačana akontacija do tega zneska ne bo vračala - ta limit znaša
500,00	SIT.
Vendar pa lahko zavezanci, ki so med letom plačali previsoko akontacijo dohodnine, vendar za manj kot 500,00 SIT, zahtevajo vračilo tega zneska z zahtevkom pri tukajšnji izpostavi.
Večina zavezancev si je že ob oddaji napovedi izračunala, kolikšen bo znesek doplačila oziroma vračila, drugi, ki pa tega niso storili, pa upamo, da ob pogledu na položnico ne bodo preveč presenečeni, saj zneski doplačil v povprečju ne presegajo 2000,00 SIT, za prihodnje leto pa ne pozabite shranite vseh računov.
Vodja odmere dohodnine Marija Gregorc
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE IZPOSTAVA MOZIRJE
ODKUP LESA OD KMETOV
V eni izmed spomladanskih številk Savinjskih novic smo bralce seznanili z vprašanji, ki se nanašajo na odkup lesa od kmetov, vendar zaradi številnih "nejasnosti" in predvsem predpisanih sankcij za kršitve določb Zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92), ponovno navajamo sledeče:
Glede na določbo 1. točke 9. člena in 2. odstavka 12. člena citiranega zakona se šteje za promet proizvodov s končnim potrošnikom, od katerega se obračunava in plačuje prometni
davek, tudi prodaja lesa in gozdnih lesnih sortimentov, ki jo opravi kmet zavezancu, ki opravlja trgovsko dejavnost in kupuje te proizvode za nadaljnjo prodajo, ter zavezancev, ki opravljajo proizvodno dejavnost.
V	19. členu Pravilnika o prometnem davku (Ur. list RS, št. 6/92 in 8/92) je določeno, da se za les in gozdne lesne sortimente iz 2. odstavka 12. člena zakona, ki se ne morejo nabavljati kot reprodukcijski material brez plačila davka, šteje promet lesa in lesnih gozdnih sortimentov iz gozdov v družbeni lastnini, ki ga opravi pravna oseba, ki gospodari z gozdovi v družbeni lastnini, kot tudi promet lesa iz gozdov v zasebni lastnini, ki ga opravi fizična oseba. V nadaljnjem prometu se od prometa teh proizvodov ne plačuje prometni davek za potrebe reprodukcije, če gre za promet iz 1. in 2. točke 6. člena zakona in je računu o nadaljnji prodaji teh proizvodov priložena dokumentacija, iz katere je razvidno, da je bil davek plačan. Za les in gozdne sortimente se šteje: les za mehansko obdelavo, les za celulozo in plošče, tehnični les za druge namene ter žagan in tesan les.
Glede na navedeno se pri prodaji lesa in lesnih gozdnih sortimentov, ki jo opravi kmet, obvezno obračunava in plačuje prometni davek, ne glede na to, kdo je kupec. Kadar gre za prodajo pravnim osebam ali zasebnikom, je v skladu s
7.	odstavkom 14. člena zakona v zadevnem prometu davčni zavezanec pravna oseba oziroma zasebnik.
V	zvezi s prometom lesa in lesnih gozdnih sortimentov s končnim potrošnikom se glede obračunavanja in plačevanja prometnega davka načeloma enako obravnavajo tudi pravne osebe. Fizične osebe, ki opravljajo promet lesa in gozdnih lesnih sortimentov in izdelkov iz njih, so po 41. členu citiranega zakona dolžne napovedati davčnemu organu v sedmih dneh po poteku vsakega meseca promet vseh količin zadevnih proizvodov, ki je bil opravljen v predhodnem mesecu neposredno s končnimi potrošniki ter obračunati in plačati davek od prometa proizvodov. V napovedi so fizične osebe dolžne izkazati tudi prodajo lesa in gozdnih sortimentov ter drugih proizvodov pravnim osebam in zasebnikom, kadar so ti sami davčni zavezanci.
Izpostave republiške uprave za javne prihodke se v okviru svojih pristojnosti in neposrednega inšpekcijskega dela srečujejo le s prometom lesa, ki ga kupujejo obrtniki -zasebniki od kmetov. Zasebniki so dolžni izpostavam napovedati in plačati prometni davek v petih dneh po poteku vsakih 15 dni v mesecu oziroma po poteku meseca.
V	obdobju od 1.2. do 30.9.1992 so zasebniki - mizarji v svojih napovedih napovedali za 1.433.985 SIT prometnega davka od lesa kupljenega od kmetov, medtem ko kmetje oz. druge fizične osebe samoinciativno niso napovedali prometnega davka od prometa z lesom. Izpostava je do ugotovljenih primerov prišla šele ob tekočih ali rednih pregledih poslovanja zasebnikov in ukrepala V okviru svojih pristojnosti.
Naj na kratko povzamemo sankcijo, ki je predpisana, v kolikor kmet ali druga fizična oseba ne napove opravljenega prometa v sedmih dneh v mesecu za predhodni mesec in druge sankcije, ki so predpisane za kršitve Zakona o prometnem davku za fizične osebe:
- z denarno kaznijo najmanj 5.000,00 SIT, če v predpisanem roku ne napove opravljenega prometa proizvodov ali če ne predloži posebne napovedi o prodanih količinah gozdnih in lesnih sortimentov, drugih proizvodov ter vina in žganja
(P o o ji
aapjfiag
aktualno

oziroma ne vodi evidenc, ki jih je dolžan voditi po tem zakonu.
-	z denarno kaznijo najmanj 25.000,00 SIT, če da pri nakupu proizvodov kot kupec prodajalcu nepravilne ali neresnične podatke, na podlagi katerih kupuje proizvode za namene, zaradi katerih se po zakonu o prometnem davku ne plačuje prometni davek ali se ta plačuje po znižani davčni stopnji.
-	z denarno kaznijo najmanj 25.000,00 SIT, če ne obračuna davka od prometa proizvodov na način, določen z Zakonm o prometnem davku oz. če ga obračuna nepravilno ali če obračunanega davka ne vplača v predpisanem roku.
O sankcijah, katerim podležejo zasebniki - obrtniki, so le ti seznanjeni in jih tokrat ne navajamo.
Vodja izpostave Brane Strojanšek
OVERITEV PODPISOV
Pri vodenju postopkov z občani se v referatu glavne in sprejemne pisarne v občini Mozirje nenehno srečujemo s težavami, ko občani ne morejo (ali nočejo) razumeti zakonskih izhodišč in obveznosti tako za občane kot občinske upravne organe. Z željo, da se izognemo nesporazumom, podajamo nasednjo javno obrazložitev v zvezi z
OVERITVIJO PODPISOV, PISAVE IN PREPISOV
Overitev podpisa ali pisave je potrditev njune pristnosti, overitev prepisa pa potrditev istovetnosti prepisa z njegovo izvirno listino. Vse navedeno je urejeno s Zakonom o overitvi podpisov, pisave in prepisov (Ur. list RS 29/72) ter z Navodilom za izvajanje zakona (Ur. list 24/73).
Overitve opravljajo sodišča in občinski upravni organi - v Mozirju izvaja to delo pooblaščeni delavec Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti (soba št.4).
Listine, ki so namenjene za uporabo v tujini, ter podpise v zemljiškoknjižnih zadevah overjajo sodišča.
Pristnost podpisa dokaže predlagatelj listine tako, da pred uradno osebo svojeročno podpiše listino ali da prizna podpis, ki je že na listini, za svoj. Pristnost pisave dokaže predlagatelj listine tako, da izjavi pred uradno osebo, da je listino sam napisal.
Pri občinskem upravnem organu se najpogosteje overjajo pogodbe o prodaji avtomobilov. Podpis na taki pogodbi mora obvezno overiti lastnik avtomobila sam, saj s tem dejansko potrjuje, da resnično želi, da se avto proda V kolikor upravni organ ne bi dobesedno upošteval določil zakona, bi se lahko primerilo, da bi ukraden avtomobil po legalni poti zamenjal lastnika.
Prosimo vse lastnike avtomobilov in občane, ki overjajo podpise oziroma pisave, da pridejo na občino in osebno uredijo overovitev. Vsi, ki prodajajo na osnovi sklepa o dedovanju, morajo imeti s seboj originalni sklep sodišča o dedovanju. Ne pozabite tudi na osebno izkaznico.
Overitve opravljamo v uradnih dneh, to so: ponedeljek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 16. ure in v petek od 7. do 14. ure, v nujnih primerih pa to uredimo tudi na neuraden dan.
Overitev podpisov in pisave sme upravni organ opraviti tudi zunaj svojih uradnih prostorov, če tisti, ki zahteva overitev (lastnik) ne more priti na sedež upravnega organa (bolezen, invalidnost). Kdor zahteva overitev podpisa ali pisave zunaj uradnih prostorov, mora položiti potrebni znesek za pokritje stroškov zunanjega poslovanja.
Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti
POMEN ŠPORTNO-REKREA TIVNE DE JA VNOSTI PRI ZDRA \/L JEN JU IN REHABILITACIJI ALKOHOLIKOV
Alkoholizem je kot socio-patološki pojav, še posebej v nekaterih predelih naše države, pomemben, saj je število alkoholikov precej visoko in je še v porastu. Cilj vseh, ki se s tem problemom ukvarjajo, je prav gotovo doseči trajno abstinenco alkoholikov.
Športno-rekreatlvno udejstvovanje je sigurno ena od najbolj pravilnih In smotrnih oblik izrabe človekovega prostega časa. Možnosti imamo sicer več: neprestano delo in gonja za boljšim ekonomskim položajem, ambiciozno utrjevanje statusa v delovnem in bivalnem okolju, kulturno in mentorsko delo in kar je najslabše in vse preveč pogosto - zatekanje v gostilne, kar zelo rado pripelje do alkoholizma. Da želja po druženju ob rekreaciji in ne "ob šanku" premaga našo odločitev v korist prvega, je potrebno privzgajati od samega otroštva. Ko organizem in duh potrebujeta telesno gibalno aktivnost kot "kruh in vodo", smo dosegli stopnjo, ko lahko rečemo, da je šport preventivno deloval in je pripomogel k preprečevanju alkoholizma.
Očitno je, da se z današnjimi sredstvi in tretmanom alkoholika lahko ozdravi. Ta problem je manj težak, kot je problem, kako PREPREČITI POVRATNIŠTVO. Bistven problem pri alkoholiku je zaradi tega SREDINA - življenjsko okolje, v kateri je zapade 1 v alkoholizem, tista sredina ki morda tudi pogojuje alkoholizem sam. Alkoholik je bolnik in ga je potrebno temu primerno obravnavati. Pri njih se kaže velika zaostalost telesnih sposobnosti in so v tem smislu na spodnjem delu lestvice sposobnosti. So tudi psihično nestabilne osebnosti in temu primerno brezvoljne, brez nekih ciljev. Te si tudi zelo težko zastavljajo in zberejo dovolj poguma, da bi se odpovedali zlu alkoholu.
Za alkoholika je pomembno to, da se ne želi zdraviti, ker je reševanje različnih napetosti in problemov s pomočjo alkohola sorazmerno enostavno in zanj prijetno.
Alkoholik se odloči za zdravljenje navadno v fazi, ko gre za skrajno psihično in fizično nujo. Nad njim je v tem trenutku običajno zlomljena kariera, dom, položaj na delovnem mestu. Vse to je običajno povezano s somatskim obolenjem (srce, ožilje, dihala, jetra, ledvice itd.) ali vsaj z izjemno nizkimi telesnimi sposobnostmi. Njegove navade in sposobnosti so praktično na dnu ali jih sploh ni. Vse to otežkoča zdravljenje. Vendar vse to tudi vodi k odločitvi, da mora biti zdravljenje tako zastavljeno, da zajame "pacienta" v njegovi celovitosti.
Ko se alkoholik odloči za zdravljenje, je najpomembnejše, da se loči od stare socialne sredine, t.j. ljudi, ki so tudi sokrivec, da je oseba zašla na stranpot. Zelo pomembna je vključitev v novo, "zdravo" okolje. To pa komplicira delo z alkoholiki, še posebej pri nas, kjer vsakdo vsakogar pozna. Kar zadeva gibalne dejavnosti v fazi celote terapije, kažejo dosedanje izkušnje naslednje probleme:
-	Alkoholiki, ki se odločijo za zdravljenje, so običajno stari preko 30 let.
-	Do takrat niso imeli nikakršnih navad v smislu kinezioloških -gibalnih dejavnosti.
-	Okolje, iz katerega prihajajo, ima v principu negativen odnos do kakršnekoli dejavnosti na področju telesne kulture;.
	aktualno			gospodarstvo	S:?:?:???	
-	Njihov osebni odnos do telesne vadbe je največkrat negativen.
-	Njihove materialne možnosti so v večini majhne, kar otežkoča njihovo sistematično ukvarjanje z različnimi oblikami telesnokulturnih dejavnosti.
Zato je potrebno vložiti maksimalne napore v osveščanje alkoholu vdanih ljudi (in seveda vseh ostalih) o pomenu telesnokulturnih dejavnosti, ne samo za njihovo zdravje, temveč da te dejavnosti osvojijo kot način življenja ter da se izvlečejo iz stare negativne druščine. Sami morajo aktivno vplivati na spremembo lastnega socialnega okolja. K temu jim pomagamo z mnogimi individualnimi in kolektivnimi razgovori ter drugimi prijemi, zlasti reklamiranjem tistih dejavnosti, ki se odvijajo v naravi (planinarjenje, trim, kolesarjenje, joging ipd.).
V času zdravljenja je potrebno izbirati take športne dejavnosti, ki omogočajo zaznavanje in kontroliranje osebnega napredka (daljšanje teka z zmanjševanjem občutka utrujenosti, vse manjše bolečine muskulature, večanje pljučne kapacitete, večja duševna umirjenost, večanje števila ponovitev itd.). Predvsem to jih motivira za športni način življenja.
Nedvomno je torej, da programirane, strokovno vodene ali samoiniciativne telesno-gibalne aktivnosti prispevajo znaten delež k preprečevanju alkoholizma (preventiva) in - žal, tudi to je potrebno - k trajnemu zdravljenju alkoholikov (kurativa).
- se nadaljuje -Darko Repenšek, prof.
gospodarstvo
Gorenje MGA Nazarje:
Trenutno težave, obeti dobri
Zaradi polemike o Gorenju MGA v občinski skupščini je vodstvo tega podjetja na tiskovni konferenci pojasnilo svoje poglede na trenutni položaj firme.
Kot je povedal generalni direktor Jože Kuder, se v letošnjem poslovanju podjetja Gorenje MGA neposredno odražata razpad trga nekdanje Jugoslavije in recesija v ZDA zaradi velikega padca dolarja. Še vedno poteka tudi finančna sanacija po predlanskih poplavah, l/se to je povzročilo zmanjšanje letnega plana proizvodnje za tretjino in izgubo, ki bo prisotna tudi ob koncu letošnjega leta.
V podjetju so se takoj odzvati na nove razmere in sprejeli vrsto ukrepov za izboljšanje poslovanja. Strogo kontrolirajo vse stroške na vseh ravneh, kjer so že dosegli znižanje za 4%, vse možnosti pa še niso izčrpane. Da bi zadržali isto število redno zaposlenih, izpadlo izkoriščenost strojev nadomestijo z dela prostimi dnevi. Viške delavcev v režijskih službah bodo zaposlili na odgovornih delih v proizvodnji. Proizvodno kooperacijo so povsod, kjer se to kaže ekonomsko upravičeno, prenesli nazaj v matično podjetje.
Jože Kuder je poudaril, da v Gprenju MGA intenzivno iščejo nove trge, pri čemer je na prvem mestu kvaliteta izdelkov. Le - ta je tudi temeljni pogoj 20 - letnega sodelovanja s firmo Bosch Siemens Hausgeraete. Z omenjeno firmo že dve leti tečejo razgovori o njenem vstopu v lastninsko strukturo Gorenje MGA. BSHG želi v Nazarjah ustanoviti svoj glavni center za razvoj in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov za mehansko obdelavo živil. V ta namen bi se v razvojnih službah zaposlilo najmanj 30 visokokvalificiranih strokovnjakov, proizvodnja bi se povečala. Okrepilo bi se poročje proizvodne kooperacije. Tuji parner želi zaradi vsega naštetega večinski delež v podjetju.
Končna odločitev je torej blizu, odvisna pa je od Agencije RS, ki bdi nad tujimi vlaganji, Gorenja Koncem, ki je lastnik tretjine Gorenja MGA, in firme BSHG, seveda.
KF
El kroj na Sejmu mode v Ljubljani
Modna konfekcija Elkroj Mozirje se je, kot je zanjo to že tradicija, udeležila sejma mode v Ljubljani. Podobnosti nastopa na sejmu nam je povedala njihova modna kreatorka Urška Marovt.
Že v uvodu je opozorila na dejstvo, da sta letos v Ljubljani prvič dva sejma v istem letu. Na jesenskem so bili predstavljeni modeli za pomlad - poletje 1993. Namen takšnega sejma je zaključevanje poslov med proizvajalci in trgovci, kar pa je letos zaradi poznega termina veljalo le za zamudnike.
Elkroj je na omenjenem sejmu pokazal program ženskih in moških hlač iz novih materialov v novih designih. Tako je bilo moč videti skupino zelenkastih designov z rahlo nakazano strukturo v	materialu
drugačnega izgleda in boljšega otipa. Poleg njih je bila na ogled skupina sivkastih designov, pa skupina ženskih hlač, itd. Razstavni prostor je bil aranžiran s strogim nakazom pomladi - v zelenju. Všeč je bil tudi poslovnim partnerjem. Kot je to na sejmih običajno, je bil tudi ljubljanski razdeljen na dva dela: konfekcionarje in metražiste. Slednji so trenutno v veliko težjem položaju kot prvi, saj razpolagajo z zastarelo tehnologijo, prilagojeno južnim trgom. Konfekcionarji so se lažje in hitreje prilagodili zahodnemu trgu. Med podjetja, ki so to izvedla kvalitetno in imajo zato dobro perspektivo, nedvomno sodi tudi Elkroj. Verjamemo torej, da je bil tudi njihov nastop na Sejmu mode samo potrditev navedenega dejstva.
KF
Intervju:
dr. Jože Korber, generalni direktor Gorenje GLIN Holding
TRENUTKI TEŽKIH ODLOČITEV
14. septembra je vodenje podjetja Gorenje Glin prevzel Jože Korber, dr. lesarstva. Njegovo poslovno kariero lahko enostavno opišemo z besedami "od mizarja do doktorja znanosti". Doma je iz Polzele. V zgodnjih sedemdesetih letih je služboval v Garantu, v letih 1977-78 direktor razvojne projektive v STIK Mozirje, sledi vrsta pomembnih funkcij na nivoju SRS, od leta 1985 dalje zaposlen v Slovenijalesu do odhoda v ZDA februarja 1988 (tehnični direktor S K Products Corp. v Cliftonu), od koder seje vrnil letos avgusta.
SN: G: Korber, zakaj ste se po tako bogati poslovni karieri odločili za prevzem direktorskega mesta v firmi, kije v tako težkem položaju?
JOŽE KORBER: Edini razlog je vedno močnejša želja v družini po povratku domov. Po temeljitem premisleku sem izziv sprejel.
SN: Kako lahko opišete svoj start v novem podjetju?
gospodarstvo
JOŽE KORBER: Dejstvo je, da v firmi obstajajo velike rezerve, časa pa je izredno malo. Podjetje je do sedanje točke tonilo več let, zato je takojšen preobrat nemogoč. Največji problem vidim v tem, da so natrgani vsi tokovi, tudi finančni. Podjetje se je zato prijavilo na republiški razpis za sanacijo. S skladom RS za razvoj je že podpisana pogodba o prenosu družbenega kapitala, kar pomeni začasno podržavljenje podjetja. To je glede na obseg
njegove zadolženosti edini izhod. Še posebej neprijetno je dejstvo, da bo v tem trenutku približno 350 delavcev opredeljeno kot začasni višek, po dokončni registraciji novih podjetij pa se bo pričel postopek ugotavljanja trajnih viškov.
SN: Vse to« je v neposredni povezavi z reorganizacijo podjetja, kajne?
JOŽE KORBER: Drži. Sedanja reorganizacija je predvidena v sanacijskem programu, ki ga je izdelala strokovna skupina pod vodstvom dr Daneta Melavca. Iz enovitega podjetja (izjema je GLIN Pohištvo, ki je že samostojno podjetje) bodo tako nastala naslednja podjetja hčerke: GLIN Žagarstvo, GLIN Stavbno pohištvo, GLIN IPP, GLIN GRIF IN GLIN Gostinstvo.
Podjetja bodo do formalnega soglasja sklada poslovala kot profitne enote z vsemi poslovnimi funkcijami. Kot krovna povezava ostaja Glin Holding, ki bo v podjetja - hčere vložil osnovna sredstva in obratni kapital, sam pa bo imel finančno funkcijo, kontroling funkcijo, pravno službo in informatiko. Glavno besedo (2/3 večino v upravnem odboru) bo imel seveda Sklad, ki bo neposredno vplival tudi na povezovanje s tujimi partnerji. Nikakor pa ni interes Sklada, da podjetje dokončno podržavi, ampak da ga usposobi in ga nato privatizira.
SN: Kako ocenjujete položaj in možnosti posameznih novih podjetij?
JOŽE KORBER: Vsekakor je najslabše stanje v programu oken. Doseganje plana v višini 40% z enakim številom zaposlenih je dovolj zgovoren podatek. Takoj bo potrebno selekcioniranje izdelkov, saj pri nekaterih prodajne cene ne pokrijejo niti cene vhodnih materialov. Iz vseh teh razlogov smo v to podjetje postavili najmočnejšo strokovno ekipo, da bi se stvari čimprej
premaknile na bolje. Nujne bodo tekoče primerjave s konkurenco doma in na zahodu.
Žaga glede svojega proizvodnega programa ne bi smela biti problem. Težave lahko povzroči le pomanjkanje denarja za financiranje zimske proizvodnje, saj so vrtne ute izrazito sezonski artikel. Veliko bo treba delati na razvoju.
Pohištvo, ki sedaj vključuje tudi proizvodnjo ivemih plošč se je tehnološko posodobilo in tako pridobilo na fleksibilnosti. Tudi tu je intenzivni razvoj prepotreben.
SN: Ali je že definirana usoda obrata ivemih plošč, ki je velik onesnaževalec okolja?
JOŽE KORBER: Dileme glede obrata ivemih plošč še vedno obstajajo. Kar se tiče onesnaževanja, je stvar jasna: po zakonu morajo biti onesnaževalci do konca leta 1993 sanirani ah pa prenehajo z delom. Osebno zagovarjam mnenje, naj proizvodnja ivemih plošč ostane. Težko si je namreč zamisliti, da bi Pohištvo kupilo 45.000 m3 iveric, kolikor jih namerava predelati v letu 1993. Poleg tega se je prag rentabilnosti spustil že na 20.000 m3 letno. Če bi naenkrat ostali brez iverice, bi to v podjetju Pohištvo terjalo fundamentalne zasuke.
SN: Kako torej ocenjujete naslednje mesece? JOŽE KORBER: Do konca letošnjega leta bo zelo težko. Potem pa bo, upam vsaj, že nekoliko lažje.
Tekst in foto: KF
Predstavljamo vam:
Trgovino
MARILLI
Tokrat gre za predstavitev v pravem pomenu besede. V soboto, 11. septembra je bila navedena trgovina šele odprta, zato je ta predstavitev nekakšen medijski krst zanjo. Prepričani smo, da uspešen. Lastnik trgovine Marilli je Stane Škruba iz Mozirja, Šolska ulica 32. Gospod Škruba se sicer kot obrtnik ukvarja s kovinsko galanterijo. Želja o zasebni trgovini, ki sta jo z ženo imela že od nekdaj, se je letos končno uresničila.
SN: Kako to, gospod Škruba, da ste se odločili za trgovino s tekstilnimi izdelki?
STANE ŠKRUBA: Odločitev za to je pravzaprav splet okoliščin. Ker mi neko podjetje ni moglo plačati z denarjem, smo se dogovorili za kompenzacijo, na račun katere sem prišel do opreme.
Ocenjujem, da ima trgovina s tekstilom glede na sedanjo ponudbo v dolini dobro perspektivo.
SN:	Ime Marilli zveni
nekoliko eksotično. Je za njim kakšen poseben pomen?
STANE ŠKRUBA: Ne. Ime, ki sicer gre rado v ušesa, nima nobenega drugega pomena.
SN: Trgovina s tekstilom je zelo širok pojem. Pojasnite nam, kaj konkretno zajema ponudba vaše prodajalne!
STANE ŠKRUBA: V prvi vrsti želi poudariti pester izbor artiklov italijanskega proizvajalca Bruggi, ki kakovostno sodi v srednji razred, cenovno pa je za naše razmere zelo
konkurenčen. Sicer pa ponudba zajema ženske in moške bunde, trenirke, nogavice, spodnje perilo, ženske bluze in tunike ter kostume, moške srajce in majice, spalne srajce, brisače, serviete. Na koncu ne smem pozabiti na otroške igrače.
SN: Nudite kupcem kakšne posebne ugodnosti?
STANE ŠKRUBA:	V samem začetku
poslovanja si razen konkurenčnih cen ne morem privoščiti drugih ugodnosti. Ko bo s časom pridobljeno večje zaupanje dobaviteljev, bo možno tudi obročno odplačevanje pa še kaj. Do takrat bo moj glavni adut cena.
SN: Kakšen termin poslovanja ste si izbrali?
STANE ŠKRUBA: Delovni čas trgovine je od
8.00	do 12.00 in od 14.00 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00.
SN: Imate ob predpostavki, da bo šlo vse po načrtih, kakšne konkretne cilje v bližnji bodočnosti?
ms , ....	,
*	gospodarstvo
STANE ŠKRUBA: Želim si, da bi trgovina v sedanji izvedbi, ko posluje praktično brez skladišča, čimhitreje in čimbolje zaživela, kar bi lahko dalo razlog za ureditev skladišča z namenom nadaljnje popestritve pomudbe. Ampak do takrat bo treba še veliko trdega dela.
V slednje prav zares ne gre dvomiti. Tudi že izkušeni zasebni trgovci bi takšnemu konceptu verjetno samo prikimali. Edino merilo uspeha trgovine je zadovoljstvo kupcev. Ker se Stane Škruba tega v popolnosti zaveda, uspeh ne more izostati. Želimo mu ga v polni meri!
Tekst in loto: KF
Bistro MN:
Popestritev gostinske ponudbe v Mozirju
Mozirje je od petka, 18. septembra bogatejše za nov, prijetno urejen Bistro MN, katerega lastnica je Nada Matjaž. Bistro je urejen v prostorih hiše poleg avtomehanične delavnce in prodajalne Avtotehnika. Pred tem je imela Avtotehnika v teh prostorih priročno skladišče.
Bistro je ob prisotnosti predsednika IS SO Moziije mag. Alfreda Božiča, slikaija Jožeta Horvata - Jakija in številnih gostov otvoril predsednik KS Mozirje Rade Rakun. Lokal je nato, kar je bilo še donedavnega prava redkost, blagoslovil mozirski kaplan Ivan Suhoveršnik.
Gost dobi že ob vstopu v bistro občutek prijetne svežine, nenavaden izbor barv daje proštom specifičen a kljub temu vabljiv izgled. Stene krasijo dela slikarja Jakija, ki je prispeval tudi vrtne mizice za prostor pred lokalom. Kvalitetna in moderna gostinska oprema se odlično vklaplja v celoten
ambient. Ponudba bistroja zajema pester izbor hladnih jedi, toplih sendvičev, hamburgerjev, itd., nič slabša pa ni paleta alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
Bistro MN bo naslednji mesec, ko bo urejena še soba za zaključene družbe do 25 oseb, sprejel od 45 do 50 gostov. Bistro je odprt vsak dan od 7.00 do 21.00, ob nedeljah pa je zaprt.
Nada Matjaž, lastnica Bistroja MN, pravi, da je s prvimi dnevi poslovanja zadovoljna. Še posebej poudarja, da lokala ne bi mogla tako hitro odpreti, če ne bi bilo pravega razumevanja pri pristojnih občinskih službah in v JP Komunala, zato se vsem lepo zahvaljuje. Vse pa prisrčno vabi na osvežitev v Bistro MN in vam želi prijetno počutje !
Tekst: KF, foto: Ciril Sem
politika
Nedokončano zasedanje občinske skupščine
Zgodilo se je tisto, kar so poznavalci razmer napovedovali že pred pričetkom zasedanja: seja vseh zborov Skupščine občine Mozirje je bila prekinjena zaradi nesklepčnosti. Presenečenje je bilo le v tem, da se je to zgodilo že ob 12. uri.
Zasedanje se je pričelo (kot je to že običajno) z mejno sklepčnostjo, na kar je poslance opozoril tudi predsednik skupščine Andrej Presečnik. Predlagan dnevni red dvajsetih točk je bil dopolnjen s predlogom dr. Antona Žunterja, da pod 4. točko obravnavajo
prodajo podjetja Gorenje MGA Nazarje nemški firmi Bosch - Siemens. Dr. Žunter je v uvodu k tej točki podal nekatere podatke iz bilance stanja podjetja Gorenje MGA, ki po njegovem mnenju kažejo na to, da je izguba v višini 107.325.000,00 SIT (31.6.1992) nastala predvsem v prvem letošnjem polletju, kar seveda bistveno znižuje ceno podjetju, ki naj bi se prodalo tujemu kupcu. Prav prodajna cena naj bi bila največja uganka pri tem poslu, ni pa jasno, če ima kupec vsa potrebna soglasja pristojnih institucij v Sloveniji. Pomembno je tudi vprašanje, kaj se bo zgodilo s proizvodnjo, razvojem in zaposlenimi. Zato je dr. Žunter zahteval pismen odgovor vodstva MGA, vodstva koncerna Gorenje in slovenske vlade.
Na izvajanje dr. Žunterja je odgovoril Marko Purnat, zaposlen v Gorenju MGA Nazarje. Opravičil je generalnega direktorja Jožeta Kudra in opozoril, da
nima dovolj informacij, s katerimi bi odgovoril na vsa vprašanja dr. Žunterja. Kot je povedal, s firmo Bosch - Siemens potekajo intenzivni razgovori o tesnejšem sodelovanju, kar ni čudno, saj z njo sodelujejo že 20 let, letos bodo zanjo izdelali 90% celotne proizvodnje. Omenjeni tuji partner že v začetku razgovorov ni bil zainteresiran za varianto dokapitalizacije, pač pa želijo večinski delež. Popolnoma razumljivo je, da je cena podjetja neposredno odvisna tudi od njegove zadolženosti. Ocenitev podjetja je tudi že bila izdelana. Konkretne podatke lahko posreduje le vodstvo podjetja Gorenje MGA.
Zbori so nato brez širše razprave sprejeli osnutek Statuta občine Mozirje in osnutek Poslovnika SO Mozirje. Rok za javno razpravo je 15 dni.
Sledila je razprava o dopolnitvi dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986 - 2000 (dopolnjen 1986) in
		politika		
o srednjeročnem planu občine Mozirje za obdobje 1986 - 1990 (usklajen 1989). Oba akta je bilo potrebno sprejeti, čeravno se nanašata na minulo obdobje, zaradi opredelitve pogojev za posege v prostor. V ta namen je bil sprejet tudi Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Mozirje. Nova zakonodaja s tega področja bo verjetno ugledala luč sveta šele po reorganizaciji lokalne samouprave.
Burna razprava se je razvnela pri 12. točki dnevnega reda, ko je dr. Anton Žunter nasprotoval predlogu IS, da bi lahko zdravsteni zavod vodila oseba, ki ni zdravnik. Različnega mnenja so bili tudi zbori, zato je bilo potrebno usklajevanje. Na koncu je bil vendarle sprejet predlog IS.
Po informaciji o poslovanju v I. polletju 1992 je predsednik skupščinske . ugotovil nesklepčnost dveh zborov in zasedanje prekinil. Nadaljevalo naj bi se predvidoma v začetku meseca novembra.
KF
Milan Kučan
na obisku v Logarski dolini
29. septembra je Milan Kučan, predsednik Predsedstva RS na povabilo celjske Kovinotehne obiskal skup direktorjev celjske regije v domu Palenk v Logarski dolini. Ob tej priliki se je srečal tudi z domačini, ki so ga povabili na kratek neformalen razgovor o trenutnem stanju in perspektivah Logarske doline. Pojasnili so mu tudi razloge in namen ustanovitve podjetja Logarska dolina d.o.o.. Srečali so se na kmetiji Žohar.
ML
Okrogla miza:
Turizem in dopolnilne dejavnosti na kmetijah
Kot smo omenili že v prejšnji številki Savinjskih novic, je bila v nedeljo, 20. septembra v Nazarjah okrogla miza o turizmu in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah s poudarkom na Zgornji Savinjski dolini. Sklicatelj okrogle mize je bila Slovenska ljudska stranka - MO Ljubljana, vodil pa jo je Veljko Žvipelj. Po
njegovih besedah imajo takšne okrogle mize in spremljajoče prireditve namen prispevati k hitrejšim premikom pri prenovi podeželja in posledično k razvoju "mehkih" oblik turizma.
Okrogle mize seje udeležilo preko 40 predstavnikov različnih političnih strank, organizacij in društev (republiški poslanci dr. Stanko Buser, dr. Ivan Toplak, dr. Franc Zagožen, dr. Anton Žunter, Ivan Kreti, predsednik SO Mozirje Andrej Presečnik, predsednik IS SO Mozirje mag. Alfred Božič, direktor M-ZKZ Mozirje Anton Vrhovnik, predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve Jožef Ciraj in številni drugi).
Po uvodnih besedah organizatorja je prevzel besedo Aleksander Videčnik, ki je orisal zgodovinski razvoj turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Za tem je spregovorila Marta Ciraj iz Kmetijskega zavoda Ljubljana o projektu prenove podeželja. Predstavila je model razvoja podeželja v Nemčiji in pri tem poudarila celovitost podeželja ter pomen dopolnilnih dejavnosti, ki dajejo dodaten zaslužek in hkrati omogočajo nadaljnji razvoj kmetij.
Glavni del okrogle mize pa se je nanašal na turizem v Zgornji Savinjski dolini. Pri tem je bilo izrečenih več zamisli oziroma pogledov na razvoj, vendar kaj bistveno novega ni bilo povedanega.
Po okrogli mizi je sledil kulturno zabavni program v Šport centru Prodnik v Juvanju, kjer so si udeleženci lahko ogledali, kakor je zapisal organizator, primer udejanjanja nekaterih idej o oživljanju turizma.
o
	turizem				iz KS
Seja GSTZ:
ZDAJ GRE ZARES
Kot smo v prejšnji številki že poročali, je bila 23. septembra seja Gornjesavinjske turistične zveze, na kateri je bil za novega predsednika izvoljen Vojko Strahovnik.
Že sama udeležba na seji je obetala resnejši pristop k problematiki turizma, saj je bil poleg predsednika SO Mozirje Andreja Presečnika in presednika IS SO Alfreda Božiča prisoten tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. O turizmu se je in se še piše ogromno. Bolj kot to pa je pomembno, da se je pričelo tudi delati. O konkretnih rezultatih tega dela je na seji spregovoril Alfred Božič, pri čemer je še posebej opozoril na pozitivne spremembe v Logarski dolini in na
Intervju:
Marija Krivec, predsednica Sveta KS Nazarje
Marija Krivec, diplomirani pravnik, zaposlena v podjetju Elkroj Mozirje, je meseca junija sedla na vroč stolček predsednika Sveta KS. Pogovor z njo pomeni nadaljevanje ciklusa pogovorov z novoizvoljenimi predsedniki svetov KS.
SN: Gospa Krivec, kakšni so bili vaši osebni razlogi, da ste sprejeli kandidaturo za to funkcijo?
MARIJA KRIVEC: Že takrat, ko me je Svet KS predlagal za predsednico, mi je bilo popolnoma jasno, da je to zelo zahtevna funkcija. Iz tega razloga sem tudi dolgo oklevala. No, nazadnje sem ocenila, da bi lahko glede na mojo izobrazbo, zaposlitev in poslovne stike marsikaj pripomogla k razvoju KS. In pristala na kandidaturo.
SN: Izidi volitev so znani. V boju z moškima protikandidatoma ste prepričljivo zmagali. Imate torej
Solčavskem. Dokončno je bilo razčiščeno dejstvo, da so poti do uspeha znane. Marsikdo v Sloveniji je tako že prodrl s svojo ponudbo. Zakaj ne bi poskušali izkoristiti izkušenj drugih?
Izvajati v občinski skupščini že sprejet program razvoja turizma bo torej temeljna naloga zveze v bodoče. Pomembno je, da se v to delo vključijo tudi turistična društva v krajevnih skupnostih. Več bo treba storiti tudi glede promocije doline navzven, za kar bodo potrebna ustrezna finančna sredstva.
Novi predsednik ima s tajnim glasovanjem potrjeno večinsko podporo v zvezi, kar mu daje dobro osnovo za pričetek dela. Ker se kvaliteta dela meri z rezultati, je najbolje kar počakati nanje. Iz programa razvoja turizma tako vemo, kakšni morajo biti. Za konec torej le še: srečno zgornjesavinjskemu turizmu na novi poti!
KF
nedvoumno podporo krajanov. Kakšna bodo vaša temeljna načela pri delu? MARIJA KRIVEC:	Dokler velja
referendumski program, je le - tega potrebno spoštovati in izpeljati. Po njegovem izteku maja prihodnje leto ostaja odprto vprašanje financiranja KS v bodoče. Konkretnega programa dela ta trenutek še ne morem predstaviti, ker ga mora predhodno potrditi novi Svet.
SN: Ne glede na to pa verjetno aktivnosti iz starega programa nemoteno tečejo? MARIJA KRIVEC: Res je. V zadnjem času se je urejala oprema v mrliški vežici in na pokopališču. Trenutno teče akcija napeljave telefonov na Creto. Kot tekoče naloge pa ostajajo:	vzdrževanje lokalnih cest,
vzdrževanje mrliške vežice, avtobusna postaja v Lačji vasi in prizidek (telovadnica) k osnovni šoli, za katerega brez sredstev iz Ljubljane ni realnih izgledov za izgradnjo.
SN: Kakšno je vaše mnenje glede bodoče organiziranosti lokalne samouprave? MARIJA KRIVEC: Osebno menim, da naj občina ostane ena sama, ker bo vsaka reorganizacija poslovanje podražila. Če pa bo do delitve občine prišlo, si bom prizadevala, da v Nazarjah dobimo svojo občino.
SN: Kaj bi dodali za konec razgovora? MARIJA KRIVEC: Morda samo še to, da je vseh osem kandidatov, ki bodo z mano tvorili Svet, že podpisalo kandidaturo in da čakamo le še na potrditev na zboru krajanov.
SN: Veliko uspeha pri delu, gospa predsednica!
Tekst in foto: KF
"'J kultura f
HEVREKA
2.
V	življenju ljubezni ni za vse!
V	koprenah zamegli ločitev preboj po žilah obzorjem vre okostja hlad zaljša zlo trditev;
vsa slast cvetočih manj vabljiva od podobe smrti v rojstvu skrita, spaja ogenj spletkam bit iskriva, v zatohli noči čaša neizpita.
Razlil vulkan sil črnih strasti v akrostih nemirni čar ganljivih vzgajal solz rasti bom minulost čisto na oltar
polagal drzno, kot, da prihaja sveža prostosrčnost od valov ledenih, širjave sled odtaja nikoli rojenih ti sinov.
A slava cesta izgubljena brezbrižna treska grom privlači. Čez leta navk mračin žel jena smrtna trudnost luči pot označi.
EDI MAVRIČ
iz krajevnih skupnosti
kultura

Odkrivanje novih svetov
V okviru EVROPSKEGA KNJIŽNEGA TEDNA se je Slovenija letos prvič vključila v mednarodni knjižni kviz za mlade bralce, ki ga je pripravila nemška bralna ustanova STIFiUNG LESEN.
Tekmovanje je združevalo šolarje iz 10. evropskih držav: Avstrije, Češkoslovaške, Estonije, Hrvatske, Nemčije, Poljske, Rusije, Španije, Švice in Slovenije. Tudi mladi bralci knjižnice Mozirje so se kvizu priključili. Vsebina kviza je bila povezana z letošnjo 500-letnico Kolumbovega odkritja Amerike - 12. oktobra namreč mineva 500 let, odkar je
Krištof Kolumb, pomorščak iz Genove, v službi španskega dvora, stopil na tla nepoznanega sveta. Sam je bil prepričan, da je na obali Azije. Odkritje je pripeljalo k srečanjem z zelo drugačnimi ljudmi, rasami, verami in življenskimi oblikami. Pripeljalo je tudi do tega, da so Evropejci kot trgovci, kolonizatorji in osvajlci vdrli na druge celine. S seboj so prinašali tudi bolezni, nasilje in povzročili smrt blizu 70 milijonov ameriških Indijancev. Pripisuje se jim tudi očitek uničenja visoke civilizacije nekaterih plemen.
Ob raziskovanju rešitev kviznih vprašanj smo tako lahko s pomočjo priročnikov, enciklopedij in leposlovnih knjig razmišljali o napakah, ki so bile storjene v 500 letih "evangelizacije" novega sveta. Na "sprehodih" skozi stoletja dobe odkritij pa smo spoznali tudi velike može teh časov. Med pogumnimi evropskimi pustolovci, ki so stari celini odkrivali nove svetove, so bili tudi številni slovenski misijonarji, ki jih v neznano ni gnal pohlep po bogastvu, temveč zavzetost za širjenje krščanske vere.
Friderik Irenej Baraga je deloval le v prid zatiranim Indijancem. Kot ugleden misijonar je v Severni Ameriki postal škof ter skrbel za Indijance rodov Otava in Očipva. Žanje je napisal 6 knjig, med drugim tudi slovar in slovnico očipvejščine.
Slovenski misijonar, Ignacij Knoblehar, doma iz Novega mesta, je kot raziskovalec Afrike sredi 19. stoletja ustanovil misijonsko postajo v Sudanu. Po največji afriški reki se je večkrat podal globoko na jug proti njenim izvirom. Sudanci so ga klicali Abuna Soliman. Tudi on je zavzeto širil krščansko vero in se zavzemal za pravice domačinov (oba slovenska misijonarja sta bila vključena v gesla kviza). Zavojevana ljudstva so se dolga stoletja borila proti belim osvajalcem za svoj življenski prostor. Mnoge knjige pripovedujejo o njihovih usodah. Med najbolj znanimi avtorji je James Fenimore Cooper s knjigo "Poslednji Mohikanec” - tudi eno izmed kviznih vprašanj.
Evropski trgovci so kmalu po odkritju novih celin začeli kruto trgovino s sužnji. Ugrabljali so domačine v deželah zahodne Afrike in jih na drugi strani Atlantika prodajali kot poceni delovno silo. Ti "zamorski" sužnji so bili brez pravic,
njihovi gospodarji so lahko počeli z njimi, kar so le hoteli. To je trajalo več stoletij.
O usodah teh sužnjev v 19. stol. so se naši reševalci seznanjali ob branju ganljive in napete knjige ameriške pisateljice Harriet Beecher Stovve - Koča strica Toma.
Novo odkriti svet je Evropejce privlačil zlasti zaradi pravljičnega bogastva, o katerem so poročali prvi raziskovalci. Njihove največje sanje so bile, da bi našli legendarno deželo zlata. Resnične in izmišljene zgodbe o tej deželi so napolnile mnogo pustolovskih knjig (kvizno vprašanje). Osvajalci so iz Amerike poleg zlata v Evropo prinesli tudi mnoge koristne rastline: krompir in kakao -odgovor na eno kvizno vprašanje.
Mladi reševalci so odgovore na vsa ta vprašanja našli v naši občinski matični knjižnici. Kviz je potekal do konca počitnic. Žrebanje s pravilnimi gesli pa je bilo 30.8.1992 ob 10, uri v Knjižnici Mozirje.
Ob prihodu v prostor kotička za reševanje je vse udeležence in njihove prijatelje pričakala prijetna glasba in ponudba sadne in sladke mizice. S svojim izvirnim nastopom nas je presenetil čarovnik Jani. Po programu njegovih prisrčnih točk za otroke, v katerem riam je odkril tudi majhne skrivnosti, je sodeloval tudi pri samem žrebanju.
Razdelili smo več tolažilnih knjižnih nagrad. Vsak udeleženec kviza je prejel tudi praktično darilo in možnost, da je izžreban kot predstavnik Slovenije na žrebanju za mednarodno nagrado.
Glavno nagrado na občinskem žrebanju (udeležba na republiškem izletu v neznano 17.9.92) pa je dobila: KLEMENTINA SLAPNIK
iz Rovta 20/ Šmartno ob Dreti iz OSNOVNE ŠOLE GORNJI GRAD
Kako je srečanje vseh občinskih nagrajencev Slovenije potekalo v očeh izžrebancev, pa opisuje Klementina v svojem prispevku v rubriki "mladi dopisniki".
Občinska matična knjižnica Ivana Žvipelj
Galerija Mozirje:
Razstava slik Vladimira K. Mascarellija
Galerija Mozirje je v preteklih dneh spet gostila enega od priznanih umetnikov. S svojim ciklusom pastelov "Fantazija morskih globin" se je od 18. septembra do 2. oktobra predstavljal slikar Vladimir Kovačevič Mascarelli. Rojen je bil v Dubrovniku, od leta 1969 dalje pa živi v Supetru na otoku Braču. Po zaslugi darila prijatelja je začel leta 1975 delo in ustvarjanje s pasteli. V zadnjih desetih letih so nastali triji pomembnejši ciklusi: Ženske, Slika v sliki in Mikro življenje morja. V njegovem ateljeju nastajajo novi pasteli izven vseh likovnih vplivov. Do sedaj je imel šest samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na štirih skupnih razstavah.
Na otvoritvi razstave, 18. septembra je strokovno oceno razstavljenih del podal akademski slikar Alojz Zavolovšek. Med drugim je povedal da gre pri umetniku Mascarelliju za risarsko -slikarski koncept ustvarjanja, njegove slike izražajo svojevrstno enotnost. Fantazijske podobe življenja v morju delujejo nemirno, svobodno, prebujajo domišljijo in čustva.
Razstavo si je v štirinajstih dneh ogledalo kar lepo število obiskovalcev.
KF
Q
O
n
¡8
kultura
Slovence učila brati in peti....
Če kaj, potem Slovencem ne gre odrekati izvirne kulture in nenehnega prizadevanja za širjenje in ohranjanje materinščine. Že pred revolucionarnim letom 1848 so si narodno zavedni izobraženci zadali za nalogo širiti med svoj narod tiskano besedo. Na čelu teh prizadevanj je nedvomno stal tedanji škofijski šolski nadzornik v Št. Andražu na Koroškem, Anton Martin Slomšek. Že leta 1846 je pričel izdajati letni zbornik Drobtinice, oblast pa je pred tem zavrnila njegovo prošnjo za izdajanje "Slovencem primernih knjig". Ni odnehal, za svojo zamisel je navdušil Andreja Einspielerja in ^kntona Janežiča in skupaj so leta 1851 javno naznanili ustanovitev Društva sv. Mohorja, ki da bo izdajalo knjige za slovensko ljudstvo. Že leto kasneje so izšle prve knjige, zato praznujemo to leto kot jubilejno in ga smatramo kot pričetek delovanja prve slovenske knjižne založbe.
Letos je sklenila Mohorjeva družba v Celju 140. obletnico slovesno proslaviti in opozoriti na to pomembno ustanovo, ki je dejansko Slovence s svojimi knjigami učila brati in ker je prva izdala tudi pesmarice, lahko trdimo, da tudi peti.
V Cankarjevem domu v Ljubljani so jubilej proslavili s kulturnim sporedom in seveda s prikazom prehojene poti te znamenite slovenske knjižne založbe. Taje bila bolj trnjeva, kot gladka. Pa so jo vendarle zmogli, saj so hodili na čelu veliki možje slovenskega duha in omike.
Prilike po prvi svetovni vojni in deloma tudi po drugi, so narekovale ustanovitev Mohorjeve družbe še v Gorici in spet v Celovcu, tako, da sedaj dve sestrski založbi delujeta zunaj naših meja. Vsem pa je cilj, dobra slovenska knjiga.
A. Videčnik
Goran razstavljal v Mainzu
Že večkrat je naš slikar Goran Horvat sodeloval na vidnih razstavah v tujini, tudi tokrat so ga povabili v Nemčijo, kjer so pod pokroviteljstvom domače hranilnice (Sparkasse Mainz) pripravili razstavo. Ob tej priliki je govoril tudi naš
poslanik v Nemčiji dr. Boris Frlec, prireditev je pozdravil poleg domačih prirediteljev še predstavnik Gospodarske zbornice Franc Knafelc iz Celja.
Zanimiv je naslov razstave: Slovenija - preprosto močna. Gotovo gre za posrečeno predstavitev naše domovine, saj je bil izdan prospekt, v katerem so nanizani podatki o celjski regiji, dejavnosti in umetnosti steklarske proizvodnje iz Rogaške Slatine, predstavili sta se tudi Zlatarna Celje in Keramika Liboje. V prospektu so podrobno orisali delo in prizadevanja Gorana Horvata.
Razstava v Mainzu je bila prilika za ogled izdelkov naših podjetij, ki smo jih navedli, Goran pa je razstavil 30 slik skupine svojih motivov iz Stare zaveze.
AV
sociala
OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE ŽELI POMAGATI PRI OPREMI STANOVANJA PETIM SOCIALNO OGROŽENIM DRUŽINAM. ZATO BI NUJNO POTREBOVALI NASLEDNJE:
4 OMARE,
2	PRALNA STROJA,
3	KAVČE,
KUHINJSKE ELEMENTE,
ENO POSTELJO Z JOGIJEM,
EN JOGI,
DVE MIZI,
6 STOLOV,
POMIVALNO KORITO,
HLADILNIK,
PLINSKI ŠTEDILNIK.
Kdor ima zgoraj navedene pohištvene elemente odveč, pa so še uporabni, ga prosimo, da jih podari Občinskemu odboru Rdečega križa. Javite nam po telefonu št. 831-741. Prevoz bomo organizirali sami.
Približuje pa se zima. Še vedno je v naši občini 362 beguncev iz Bosne. Zanje bi potrebovali zimsko obutev in oblačila. Vse navedeno sprejemamo vsak dan od 8. do 11. ure v pisarni Občinskega odbora RK Mozirje v Mozirju - stavba TVD PARTIZAN MOZIRJE prvo nadstropje.
; narodopisje
Ni vse Salomonov obliž...
Že v prejšnji številki smo pisali o raznih obližih in mazilih, ki so jih v dolini poznali, izdelovali in rabili. Seveda, vseh kar ni mogoče opisati oziroma navajati, ker jih je preveč. Gre torej za najbolj iskane in poznane. Med te sodi še Muhačev obliž (Muhačev Rajšter). Tega sta dolga leta pripravljali sestri Gros v Dobletini. Baje je bila "ta glavna" Antonija Gros. Ker sta ženski
o 9
TEHNO "M"
TRGOVINA IN PROIZVODNJA
Anton MELAVC tel./fax. 063 / 832 200
Uvoz, izdelava in prodaja vseh vrst verig
za motorne žage
verige STIHL Švica
PO VAŠEM NAROČILU VAM NABAVIMO BEZEBVNE BELE ZA MOTORNE ŽAGE STIHI IN HUSQUARNA.
TELEFONI ISKRA IN BASTEC
«li
Siillfi
daljinski telefoni
vse vrste baterijskih vložkov

avtoradii
GOLD STAR BLAUPUNKT IRVIG
možnost nakupa na 2 teka
avtozvoiniki IRVIG
PIONEER radiokasetofon)
TENSAI
ms» GOLD STAR
radio - ure in tranzistorji
VSE VRSTE AUDIO-VIDEO NAPRAV SONY -j
TENSAI p|| GOID STAN
IN KASETE ZA KAMERE
TEHNO
KOVINOTEHNA
V sodelovanju vam nudimo celotni program
KOVINOTEHNE
Sprejemamo tudi telefonska naročila in vam blago v vrednosti nad
tudi na dom I
INDIVIDUALNI SATELITSKI SISTEMI
-	IA SAT 2500
-	IENCO ■PACE
■ TENSAI
Vsi sistemi so sfere velikosti 80
VSE VRSTE ANTEN RADIO IN TV
MlAČEVAlCI TV PIOS SISTEMA
Na Mijo kupta Ulago tudi montiramo na vašem domu.
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE
cena od
DEM, z montažo
Možno obročno o
ter ves ostali elektro pribor za TV in RADIO
redno obiskovali nazarsko cerkev, so ljudje menili, da je obliž pripravljen po receptu nekdanje nazarske lekarne. Če smemo zaupati navedbam F. Minarika, ki je očitno bral izvirne recepture nazarske lekarne, potem moramo ugotoviti bistvene razlike v sestavu enega in drugega obliža. Skratka, niti Kovačev, niti Muhačev obliž nista bila narejena točno po nazarskem vzorcu. Saj lahko domnevamo, da samostanske recepture niso bile dostopne ljudem zunaj samostana. Tako Muhačev kot Kovačev obliž sta kot glavni sestavini imela svež telečji mozek, pa še vrsto zelišč, ki jih v Salomonovem obližu ni bilo. Torej ne kaže verjeti ljudski govorici, da so navedeni obliži po enaki recepturi.
Salomon Lipold je izdeloval še takoimenovani "Življenski eliksir". Po navedbah F. Minarika je bilo v njem najti tele sestavine:	aloa, macesnova goba,
koreni zedoarie, encijana in rabarbare, žefran, muškatni oreh in terjak. Če so domači zdravilci sestavljali zdravila le iz rož in snovi, ki so bile obče dostopne, to seveda za lekarnarje ne velja, saj so lahko nabavljali razne, na tujem nabrane, rastline, to ugotovimo v eliksirju, kjer je zedoaria in še kaj, tujega izvora. Da k temu dodamo še nekaj pripomb. V tistih časih, ko so različni alkimisti delali zvarke za najrazličnejše potrebe, saj vemo, da so delali ljubezenske napoje, zganjali razne "čarovnije" in podobno, je bilo na dlani, da je bil za lekarnarje donosen posel izdelovanje raznih eliksirjev. Predvsem premožnejši ljudje so kar hlepeli po "pomlajevanju", ki so ga obljubljali razni zvarki. In danes ni kaj veliko drugače! Razna podjetja s pridom "pridelujejo" sredstva, ki naj človeku pomagajo mimo zdravnikov iz raznih tegob, največkrat tudi namišljenih... Zanimivo je pričevanje iz okolice Rečice ob Savinji, kjer se je neki gospodar zaradi padca z drevesa hudo poškodoval in kazalo je, da bo poškodba zanj usodna. Pa je prišel k hiši naključni obiskovalec, ki je svetoval zaklati jagnje, odrto kožo znotraj namazati s špiritom in še toplo položiti kot obkladek na poškodovano hrbtenico. Ta koža je morala ostati na telesu vse do krepkega zaudarjanja. Tako so tudi storili, baje je bolnik po določenem času lepo shodil in spet je lahko delal.
Znana je bila maža, ki jo je na Rečici izdeloval trgovec Kosmač. Z njo so zdravili poškodbe po padcih in udarcih. V njej so bile tele sestavine: salmijak, jelenov rog, kafra, vse skupaj pa pomešano s staro mastjo. Ob tem je omeniti, da še danes v marsikateri hiši najdemo obrezano jelenovo ali srnjakovo rogovje. Obrezan del so ljudje v možnarju temeljito zdobili v prah in

potem uporabili v razne namene, baje tudi proti vročini in vnetjem.
V Šmihelu so radi uporabljali za celjenje ran zmes iz posušenega lisičjega jezika in domačega kisa. Zelišče so za določen čas namočili v domačem kisu.
A. Videčnik
Moč kolomona
Med ljudmi je še danes živo verovanje v "nadnaravno" moč in modrost čarovniških bukev imenovanih "kolomon". Seveda so te zapise marsikje po svoje poimenovali. Med preprostimi ljudmi so veljali tisti, ki so imeli te bukve, nekaj več, saj so znali zarotiti ali pregnati razne zle sile in preprečiti bolezni in podobno. Skratka, kdor je imel kolomon, je bil v nekem posebnem položaju med ljudmi.
Pri marsikateri hiši vedo povedati, da je njihov sosed ali znanec imel in obvladoval skrivnosti kolomonskih bukev, za katere piše Pleteršnik v svojem slovarju, da gre za "čarovniške bukve".
Kjerkoli pa sem iskal to skrivnostno knjižico, so mi rekli, da so ljudje, ki so z njo obvladovali določeno mišljenje, ali umrli ali pa so knjige neznano kam dali. Skratka, knjige na našem območju ni bilo najti.
Uspelo mi jo je stakniti v celjski študijski knjižnici. Gre za veren ponatis izvirnika, oskrbel pa ga je Jože Glonar v letu 1920. Tiskan je bil v Ljubljani. Naslov knjižice je Colomone-Shegen. Na prvi strani je poudarjeno "da je to ta pravi in ta celi Colemone - Shegen, ki da je bil prvič izdan leta 1321 in tedaj tiskan v latinskem jeziku. Pozneje je bil preveden v nemščino in šele iz nje v slovenski jezik. Velikost knjižice odgovarja nekako velikosti molitvenika, v njej pa je tudi poudarjeno,"da so polne božje moči in vseh svetih in učinkovitih molitev". Vsebuje vsega 72 kapitlov, pisana je v težko razumljivem slovenskem jeziku z močnim koroškim naglasom oziroma narečjem.
Nekaj primerov iz vsebine.
Če je nekdo želel nekaj zagovoriti, je pričel takole:
"Jaz N.N. tebe v začetku zarotim v imenu Boga vsemogočnega, ki me je ustvaril, Boga sina, ki me je odrešil in sv. Duha, ki me je razsvetlil". ... (sledi potem vzrok zagovora) ali "Jaz N.N. tebe zarotim in zaklinjam ti peklenska furija /zaerzerellus/ z močjo pravega sina Božjega, kateri je ustvaril
svetlobo, listje, travo, zrak, morje, zvezde in meglo". ... (spet sledi vzrok zagovora)
Zanimivo je, da posebno poglavje poudarja odrešilno ravnanje po
TO JE
TA PRAVI INV TAZIELI
Colemone- Shegen,
Kateri je biv v keleranje ta pvervo bart vdrvkan v tam lete: 1321 noi v latinshzhei shpraehi vhkfci • dan » potam pa na nernshko sedei pa ta pvervo bart na sovenjo nanovo kvhan inu frishno pazhan.
D. K. 10. R.
zapovedih teh bukev. In brati je med drugim tudi tole: "Spet mogočen žegen, kadar na vasi gori, ognju zapoveš ugasniti z besedami LIGA + LEVI + GOLGOT"
Pri raznih zagovorih se uporabljajo imena svetnikov, ki jih v današnjih dneh le malo slišimo, to je možno utemeljiti z dejstvom, daje besedilo res zelo staro. Seveda bi se o podrobnostih dalo pisati veliko več, vendar pa je namen le potrditi glas ljudstva o kolomonskih bukvah, ki so dolga stoletja vzbujale spoštovanje med množicami, predvsem na deželi.
A. Videčnik
OGLAŠUJTE V
SAVINJSKIH
NOVICAH
O
	1)	udje in dogodki	
Naš pogovor:
DR. ANTON DOLENC
Že Več kot štirideset let živi v Ljubljani, po srcu pa je še vedno Zgornjesavinjčan. Vedno znova se vrača v svoj rojstni kraj, Rečico, v majhno staro hišico, kjer se je rodil daljnega leta 1930 (sredi krize, kot pravi on). 13. junija je bil, pa še petek povrhu. In divjala je nevihta. Usoden dan, usoden človek? Mogoče. Vsekakor pa zelo izobražen, vsestransko razgledan in vedno aktiven. O Zgornji Savinjski dolini ve najbrž več kot marsikdo, ki tu stalno živi.
Po poklicu je univerzitetni profesor in predstojnik inštituta za sodno medicino v Ljubljani. Ima dve specializaciji - iz sodne medicine in patologije - in doktorat znanosti. Svoje delo opravlja že od leta 1960. In če bi lahko izbiral še 'enkrat, bi ne izbral nič drugače. Nič ni težkega, če ti je poklic hkrati interes in hobi. Obduciral je (kot prvi v Sloveniji) že tudi bolnika z aidsom in pravi, da so možnosti okužbe minimalne. Je pa seveda potrebna večja previdnost. Ljudje "razteleševalca" včasih sprejmejo malce z zadržkom, toda pravzaprav ni to nič dosti drugačen poklic od kirurškega, le da so posledice morebitnih napak odločno manj usodne. Študij je seveda dolgotrajen, poklic pa, čeprav zanimiv, ni za nežne
dušice. Zato se zanj ne odloča ravno veliko študentov. Tiste, ki pa se, je gotovo učil dr. Dolenc. Že 10 let pripravlja dve knjigi; o medicinski etiki (nauk o lepem), in o deontologiji (nauk
o dolžnostih), ki bosta šli v tisk v kratkem.
Poklic, sicer težak, pa kar kriči po nekem hobiju. Dr. Dolenc je slikar in tudi malo pesnika. Poklic in konjiček, oboje je nekako "podedoval" od staršev. Njegova mati je bila babica, oče pa kipar. In oba je presegel. Kot slikar je namreč že od leta 1966 član društva slovenskih umetnikov. Za sabo ima precej razstav. Še ne dolgo nazaj je z bratom Jankom, kiparjem, ki živi v Vuzenici, razstavljal tu pri nas. Njegova tehnika je olje. Slika na les ali platno. Glavni tematiki pa sta primorska
pokrajina z značilno arhitekturo in ljudje, podani na zelo ekspresionističen način. Oblika je zelo poudarjena, figure bolj razpotegnjene, sive, rožnate.
Bil je tudi prvi predsednik kulturno -umetniškega društva dr. Alojz Kraigher, ki deluje na medic, fakulteti v kliničnem centru, pa tudi eden od ustanoviteljev kulturne sekcije dr. Slavko Grum v okviru slovenskega zdravniškega društva.
Včasih je bilo v Savinjski dosti bolj živahno, pove dr. Dolenc. Bilo je več kulture, več domače obrti, pa tudi več gostiln. Njegov oče je sam izdeloval tamburice in imel celo tamburaški orkester. Tudi za turizem, o katerem toliko govorimo, bi bilo verjetno zanimivo, če bi imeli v naši dolini kaj drugega, bolj "plemenitega". Gospod Dolenc bi bil pripravljen prispevati 30 -50 slik v stalno galerijo, na primer. Dalo bi se urediti tudi etnografski muzej. Čeprav je veliko že šlo v muzej v Celje, bi se našlo še mnogo lepih starih stvari. Že dr. Dolenc jih ima v svoji rojstni hiši, ki je zdaj njegov vikend, zelo veliko. Potrebno bi bilo najti nek prostor, kako staro zgradbo -npr. grad Vrbovec ali Tavčarjev dvorec sta dve čudoviti stari zgradbi. Ne gre pa mimo dejstva, da so ogromno stvari ljudje že uničili. Marsikaj pa bi se še dalo rešiti. Otroke bi morali v šolah učiti tudi o njihovi lokalni zgodovini in tradiciji. Ni prav, da se vse pozablja. Tudi , stare obrti in običaje lahko vidimo le še na kakšni prireditvi.
Tekst in foto: AMV, V A
mladi dopisniki
MOJ IZLET V NEZNANO
Bila sem vesela, ko sem izvedela, da sem bila Izžrebana za izlet v neznano. To je bila prva nagrada za sodelujoče v mednarodnem kvizu o Krištofu Kolumbu.
V četrtek, 17. septembra zjutraj sva se s knjižničarko odpeljali v Ljubljano. Skupaj s še ostalimi Izžrebanimi učenci smo odšli v SAZU (Slovensko akademijo znanosti in umetnosti). Tam smo poslušali predavanje o nastanku akademije, njenih funkcijah In ciljih.
Dobili smo razpored - razdelili smo se v osem skupin po osem učencev. Vsaka skupina je dobila svojo nalogo in načrt Ljubljane. Naša skupina je morala poiskati uredništvo Mladinske knjige, kjer nastaja Enciklopedija Slovenije.
V	naši skupini smo bili učenci z vseh koncev Slovenije, celo predstavnico zamejskih Slovencev, ki je prišla iz Trsta, smo Imeli med sabo. Med nami je bil sicer tudi en Ljubljančan, ki pa nam-resnlci na ljubo-ni bil v preveliko pomoč.
Ker Ljubljane nihče izmed nas ni poznal, smo se najprej obrnili po pomoč k stojnici, ki je v ta namen stala pri Prešernovem spomeniku. Tam smo dobili potrebna navodila, a očitno jih nismo jemali dovolj resno, zato smo zgrešili pravo ulico. Poskušili smo še enkrat. In uspelo nam je.
Našli smo VVolfovo ulico 12 in končno-Mladinsko knjigo.
V	uredništvu smo imeli predavanje o nastanku prve slovenske enciklopedije Slave Vojvodine Krajnske - in o vseh kasnejših enciklopedijah.
Naslednja naša naloga je bila poiskati 19 spomenikov. To nam ni delalo prevelikih preglavic, saj doprsni kipi naših pomembnih mož stojijo blizu skupaj, posejani v Isti ulici.
mladi dopisniki
Imena mož, ki jih kipi predstavljajo, zapisana po abecednem redu, so nam s pomočjo številčnega ključa dala geslo, ki smo ga iskali. Za njim se je skrival naš slavni matematik Jurij Vega.
Tretji del naše naloge je bil poiskati glavne stavbe naše prestolnice - Pošto, Skupščino, Dramo. S tem je bila naša naloga končana.
Po skupnem kosilu smo si izmenjali izkušnje z raziskovanja in mimogrede izvedeli, da je naša skupina imela kar veliko sreče, saj so drugi porabili dosti več časa, da so izpolnili svoje naloge, in so se večkrat izgubili, preden so prispeli do cilja.
Upam, da se bo na podoben nagradni natečaj, ki se bo odvijal prihodnje leto, odzvalo še več učencev, saj so take akcije zelo poučne, zabavne in seveda nekdo bo zopet izžreban za podobno, zanimivo raziskovalno akcijo.
Naj napišem še to, da Kolumba občudujem-meni se je že Ljubljana zdela velika in neznana-on pa se je odpravil na dolgo pot čez veliko lužo.
Tina Slapnik OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad
Tam smo imeli razne igre, kot so vlečenje vrvi, tekmovanje v parih s privezanima nogama in razne druge. Ob koncu smo imeli tudi planinski krst. Odgovoriti smo morali na nekaj planinskih vprašanj. Nekaj odgovorov smo izžrebali in podelili nagrade. Te nagrade so prispevali in nam olepšali prijeten dan Savinja trgovina, Elkroj, trgovina Sončnica in
drugi. Po vsem tem smo v planinskem domu še malce pokramljali, si nato zopet dali nahrbtnike na rame in se odpravili nazaj v dolino. Takšen izlet mi je bil zelo všeč, saj smo bili vsaj enkrat učenci enaki učiteljem, da o starših sploh ne govorim. Rada bi seveda pohvalila Zinko Hadžič, ki je dala pobudo in izlet organizirala. In takšnih izletov si želim še več. Zakaj?
Preprosto zato, ker nas ni mučila napetost šolskih prostorov, ni nas bilo strah kontrolk in zoprnega spraševanja, učitelji se niso razburjali nad našimi nerodnostmi, starši se niso jezili in mi nismo jezili njih, všeč mi je bilo zato, ker smo bili vsi ena sama vesela in sproščena družina.
Urška Plesnik, 8.c OŠ Mozirje
Na Okrešlju je bilo prelepo
Lepo jesensko nedeljo se je na Okrešlju zbrala pisana druščina. Bili smo otroci in starši, za dvajset družin nas je bilo, bili so naši učitelji. Med nami je bil tudi ravnatelj. Pričakovali smo, da bo s kravato prisopihal na Okrešelj, pa smo se zmotili. Na cilj je prišel med prvimi, pa ni niti prisopihal, niti ni prišel s kravato, ampak v pravih planinskih pumparicah in Židane volje. Organizator tega
srečanja je bil, kdo drug kot Zinka Hadžič, pomočnica ravnatelja. Tudi pri njej nismo pričakovali takšne kondicije, a se je kasneje izkazalo, da je kar prava planinka. Pot na Okrešelj ni bila prenaporna, niti za mlajše planinčke. Vsi smo bili dobro planinsko razpoloženi.
Ko smo prišli na Okrešelj, smo najprej pomalicali in popili topel čaj, nato pa smo se zbrali na jasi za planinsko kočo.
EPSI
PONUDBA IN CENIK KOLEDARJEV ZA LETO 1993
STENSKI KOLEDAR:
UTRINKI SLOVENSKEGA PODEŽELJA ...8,00 DEM/kom
NAMIZNI KOLEDAR: .........6,50 DEM/kom
POSLOVNIK:. ........9,20 ali 15,20 DEM/kom
INFORMATOR MALI:..........6,60 DEM/kom
PLANER:...............3,50 ali.7,25 DEM/kom
INFORMATOR VELIKI:...3,50 ali 7,25 DEM/kom
DOTISK LOGOTIPOV PO NAROČILU.
NAROČILA: EPSI, Savinjska cesta 4, Nazarje, tel./fax. 063 832-363
o
■j-m:: ■ ,	SN nekoč				anketa	
SN so pisale pred 20-imi leti:
Zasebni lastniki gozdov in Glin Nazarje
V zadnjem času postaja odnos zasebnih gozdnih posestnikov do matičnih gozdnih gospodarstev vse bolj aktualen. Podobno kot v ostalih območjih, je prišlo do živahnih razprav tudi na območju nazarskega Gozdnega gospodarstva. Predstavniki kmetov lastnikov gozdov so se z vodstvom podjetja Glin Nazarje načelno dogovorili, kako naj bodo v bodoče urejeni medsebojni odnosi, da bodo kar najbolje ustrezali obojestranskim interesom v okviru predpisov, ki jih določa nov zakon o gospodarjenju v obeh sektorjih lastništva gozdov.
Tako za zasebne gozdne posestnike kot za GLIN je urejenost medsebojnih poslovnih razmerij izjemnega pomena, saj je ekonomski položaj obeh v veliki meri odvisen od solidnega sodelovanja. Za dobro urejenost medsebojnih poslovnih razmerij pa je pomembno tudi mesto in položaj zasebne gozdno gospodarske dejavnosti v organizacijskem sestavu Glin, ki je danes tehnično in ekonomsko integrirano v enotnem organizacijskem sestavu gozdarstva neglede na sektor lastništva gozdov.
SN so pisale pred 10-imi leti:
Izvršni svet si prizadeva
Televizijski pretvorniki so za dolino ob Dreti in Solčavo potrebni. Prebivalci teh predelov naše občine se že nekaj let sem pritožujejo nad slabim sprejemom, še celo prvega programa na dobijo! Občina je takoj ukrepala in opozorila RTV Ljubljana na takšno stanje. Negodovanje je bilo izraženo tudi v obliki delegatskih vprašanj na skupščini občine. Treba je vedeti, da ima RTV Ljubljana pravilo po katerem je dolžna ukrepati, če programa ne vidi kakih 1000 prebivalcev. To je seveda glede na redko naseljenost v naši občini nemogoče upoštevati.
kronika
23.9.	je bil okrog 23.00 ure Zdravku T. iz Ljubnega izpred domače hiše odtujen osebni avto. Policisti so storilca izsledili že čez dobro uro. Izkazalo se je, da je to storil Božo R. iz Mozirja. Zoper njega so podali ovadbo na temeljno javno tožilstvo.
25.9.	se je ob 10.00 uri zgodila prometna nezgoda v Šmihelu. Čelno sta trčila voznika osebnih avtomobilov Ivan A. in Jože L.. Povzročitelj nezgode je bil slednji, saj je vozil po sredini vozišča. Nezgoda je terjala le materialno škodo, zoper Jožeta L. pa so podali predlog sodniku za prekrške.
26.9.	se je ob 12.50 uri zgodila prometne nezgoda v Šmartnem ob Dreti. Slavko R. je pod vplivom alkohola z neprimerno hitrostjo vozil neregistrirano motorno kolo in zaradi tega pri bifeju trčil v osebni avto, ki ga je pod vplivom alkohola vozil Leopold T.. Zoper oba sledi predlog sodniku za prekrške.
3.10.	se je ob 15.25 uri zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti Mozirje - Radmirje izven kraja Mozirje. Igor O. je z neprimerno hitrostjo vozil osebni avto v smeri Nazarij. V levem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in se obrnil na streho. Pri tem se je rahlo telesno poškodoval. Zanj bodo predlagali obisk pri sodniku za prekrške.
V zadnjem času so na območju naše občine evidentirali več primerov ponarejenih tolarskih bankovcev (bonov). Previdnost torej ni odveč!
ZGORNJESAVINJCANI IN SPOLNOST
Spolnost, ta tabu tema, ki jo vsi dobro poznamo, o njej pa le redkokdaj govorimo. Kaj pa Zgomjesavinjčani? Kako mi gledamo na spolnost? Ali smo pripravljeni zaupati tujcu svoja najintimnejša doživetja? To je razkrila naša anketa.
Imela sem pripravljenih 8 vprašanj: Ste spolno aktivni? Kaj mislite o seksu? Mladina in seks? Ste poročeni? Ste kdaj pomislili na skok čez plot? Uporabljate zaščito? Ali kje na svetu kraj, kjer si želite biti ljubljeni? Kdaj ste prvič "okusili" ljubezen? Niso vulgarna, samo zanimiva.
Zdaj pa na delo. Prva "žrtev" je MARIJA, STARA 25 LET:
"Spolno sem aktivna od 19. leta. Seks jemljem kot užitek, mislim pa, da mladina o spolnosti ne razmišlja dovolj pogosto. Sploh pa se doma ne pogovarjamo dovolj. Sem poročena in mož mi pomeni dovolj, o skoku čez plot n? razmišljam. Kot zaščito uporabljam diafragmo. Moj skriti kotiček, kjer si želim ljubljenja, je peščena plaža."
JOŽE, 60 LET:
"Spolno sem aktiven od dvajsetega leta, saj je bilo v mojih časih malce drugače. Seks mi pomeni veliko. Mladi so dandanes prikrajšani za veliko, saj ne poznajo tiste spolne svobode, kot smo jo mi. Saj vemo, o čem se govori: AIDS! Zato moramo mladino poučiti starši, če hočemo, da bodo živeli srečno in uživali v spolnosti.
Poročen sem, o skoku čez plot ne razmišljam. Z ženo ne uporabljava zaščite. Moj skriti kraj je moja postelja. Ljubil sem se že na morski plaži, pa mi ni bilo preveč všeč."
SONJA, 20 LET:
"Seks mi pomeni dovršitev življenja. Daje mi občutek varnosti in ljubezni, občutek, da nekomu pripadam. O mladih in o spolnosti se ne morem pogovarjati, ker je to odvisno od posameznika. Mislim pa, da je spolnost preveč skrita, premalo se pogovarjamo. Če bi se več pogovarjali, ne bi bilo toliko ljudi nesrečnih. Aktivna sem od svojega 19. leta. Imam fanta, o skoku čez plot ne razmišljam. Poslužujem se kontracepcijskih tableL saj imam stalnega spolnega partnerja in se ne bojim okužbe z aidsom ali drugimi spolnimi boleznimi. Ljubila sem se pod tušem, drugače pa o kakšnem skritem kotičku ne razmišljam." JANEZ, 40 LET:
"Spolno aktiven sem od šestnajstega leta. Spolnost mi pomeni užitek. Sem poročen in sem že razmišljal o skoku čez plot. Zaščito uporablja moja žena. Ljubezen sem okusil že na različnih krajih, najbolj v spominu pa mi je ostala morska plaža."
MARJANA, 30 LET:
"Spolno aktivna sem od sedemnajstega leta. O spolnosti ne mislim nič, vsakdanja stvar. Doma se ne pogovarjamo dovolj. Nimam fanta, zato o skoku čez plot ne razmišljam."
JOŽEFA, 82 LET:
"Sem že stara in vdova. V moji mladosti se o spolnosti sploh ni govorilo. Spolnost sem odkrila šele v zakonu. Mislim pa, da bi se morali z mladino malo več pogovaijati."
Nekateri anketiranci so bili bolj zgovorni, drugi manj. Nekateri pa se sploh niso hoteli pogovaijati. Zenske so se izkazale za bolj zgovorne, ali pa morda manj sramežljive, če to sploh lahko imenujemo zgovornost. Saj je splošno znano, da Zgomjesavinjčani o sebi ne govorimo preveč radi. Kot sem se lahko samoa prepričala, so Spodnjesavinjčani mnogo bolj odkriti. Mar ni to čudno, pa vsi živimo ob isti reki! O verodostojnosti danih podatkov pa presodite sami. Saj ste iz Zgornje Savinjske doline!
A.M.V.
šport
			
nasveti
EP v gorskem
kolesarjenju:
Andrej Marovt Helešič 43.
Kot smo že poročali, se je Andrej Marovt Helešič iz Ljubnega ob Savinji kot član slovenske reprezentance udeležil evropskega prvenstva v gorskem kolesarjenju, ki je bilo od 24. do 30. avgusta v Mollbrucku v Avstriji. Andrej je tekmoval v disciplini "spust". Takole je pripovedoval o svojem nastopu: "Že na treningu smo se tekmovalci seznanili s težavnostjo proge, ki je bila na enem odseku res izjemno zahtevna. Slabo vreme je na dan pred tekmo rezmere na progi še poslabšalo, zato je bila sama dirka tudi test hrabrosti. Mnogo favoritov za najvišja mesta, mimogrede: vozili so tudi vsi najboljši profesionalci, je doseglo slabe rezultate ali celo odstopilo. Sam sem bil s svojo vožnjo zadovoljen, saj sem za najboljšim Avstrijcem, ki je bil med favoriti za zmago, zaostal vsega 10 sekund in 51 stotink. Bil sem tudi najhitrejši med slovenskimi tekmovalci v tej disciplini. Vsekakor pa bi lahko z nekoliko več
tveganja vozil hitreje in pridobil vsaj dvajset mest. Z analizo vožnje sem ugotovil, da sem največ izgubil na asfaltnem delu proge. Ampak to je sedaj že preteklost. Trenutno se intenzivno pripravljam na državno prvenstvo."
Andreju Marovtu Helešiču želimo obilo uspehov tudi na domačih tleh.
KF
Kotiček za vaše zdravje
REHABILITACIJA
V eni od prejšnjih številk novic smo se srečali s preventivo in kurativo ter njunim pomenom za človekovo zdravstveno stanje. O Zdravljenju bolezni pa ne moremo govoriti ne da bi omenili še rehabilitacijo. Zakaj? Rehabilitacija je skupina postopkov in posegov (od katerih je eden tudi zdravljenje v ožjem pomenu), ki ima kot cilj postavljeno zahtevo, da bolnika ali poškodovanca čimbolj uspešno pozdravi in skuša vrniti v tak način življenja, kot ga je živel pred bolezijo oziroma poškodbo. Ravno zato govorimo o rehabilitaciji najpogosteje v zvezi z invalidnostjo.
Rehabilitirati nekoga pomeni ponovno ga usposobiti za delo, gibanje in nasploh neodvisno življenje. Pri tem ni dovolj le prisotnost zdravnika, ampak se po potrebi v to delo vključijo razni drugi strokovnjaki (fizioterapevt, delovni terapevt, psiholog, socialni delavec, poklicni svetovalec, defektolog, pedagog itd.). Vsi skupaj s svojim znanjem pomagajo prizadetemu v največji možni meri povrniti samostojnost.
Poglejmo na namišljenem primeru, kako teče postopek rehabilitacije. Poklicni violinist je v prometni nesreči izgubil roko. Postal je invalid, ki svojega dela ne more več opravljati. Rehabilitacija se je zanj začela že v trenutku, ko mu je nekdo nudil prvo pomoč. Temu je sledilo
bolnišnično zdravljenje in nato hkrati (med ostalim) usposabljanje za opravljanje novega poklica ter za enoročno obvladovanje vsakodnevnih aktivnosti. Vrsta poškodbe, violinistova močna volja in kakovostno delo vseh so omogočili, da je bila rehabilitacija invalida uspešna.
Naslednji primer so starejše osebe, ki jih prizadene možganska kap. Na žalost se prepogosto zgodi, da ti bolniki ostanejo za vedno priklenjeni na posteljo. Marsikomu med njimi bi se namreč dalo z ustrezno rehabilitacijo, zlasti fizioterapijo, še dosti pomagati. Zlasti v primerih, ko sme fizioterapevt že nekaj dni po nastopu bolezni pričeti z izvajanjem svojega dela rehabilitacijskega programa.
Včasih pa še tako dobro izpeljana rehabilitacija ne more prinesti uspeha. Prič za to je veliko. Zato vam polagam na srce sledečo misel: živite zdravo in previdno, upoštevaje načela preventive in izkušnje tistih, ki jim je uspelo ustvariti dolgo, zdravo in vitalno življenje.	David But
pisma bralcev
SUŠA IN ŽEJA
Slučajno sva se srečala. Pozdravila sva se in spregovorila o vremenu. Možakar je potožil zaradi suše in pomanjkanja vode, ki jo že dalj časa vozi iz Savinje. "Hudo je, hudo", je dejal. "Zgleda, da nas je tudi Bog zapustil. Ne da nam potrebnega dežja". Tolažil sem ga, saj bo vsak čas deževalo, ali ne vidite, da se že oblači. Z grenkim prizvokom je odgovoril: "Morda res, sedaj, ko je že prepozno, travniki so ožgani, letos ne bomo več ne kosili, ne pasli živine." S povešeno glavo je odkorakal naprej po svojih opravkih. Razumel sem ga. Njegova bolečina je postajala moja bolečina.
Ali nas je res Bog zapustil? Ali je res prepozno poslal dež?
Mislim, da ne. Bog nikoli ne zapusti človeka. Kar poglejte. Vsak večer, prižiga zvezde na nebu, ki tudi v temni noči budijo upanje, po njih se lahko orientiramo. Sonce sije nad pravičnimi in krivičnimi, vsako jutro vzhaja in obsije najprej vrhove gora - to so najlepši prizori, zatem pa hribe in doline, mesta in vasi. To je posebno znamenje božje skrbi za nas ljudi. Ali si lahko zamislimo, da sonce nekega dne ne bi vzšlo in tudi naslednjega dne ne. Kaj bi takrat rekli, če bi še sploh lahko kaj rekli?
Suša, povodenj, toča, požar... so hude preizkušnje za človeka, za naše preživetje, toda največji problem je in ostaja človek sam, človek, ki zapušča Boga - studenec žive vode in obožava zgolj materialne dobrine in telesne užitke. Zato postaja vedno bolj nestrpen, nenasičen, požrešen, lakomen itd. In ker mu ne gre in ne gre kakor bi
O
O
j888888888888888888g88g8a

MHSWæmM
pisma bralcev

,VAV.v.v.w.v*w.w.r.v.?.w*%w
|WV«*WW-W«*VW»»WAW*»W
rad, išče potešitev, pomirjenje, pozabo in srečo tam, kjer je ni.
V	bolnišnici, recimo, da je to bilo v Vojniku, je zdravnik psihiater celo uro govoril bolnikom, zasvojenim od alkohola, o posledicah čezmernega pitja. Svoje strokovno predavanje je zaključil z vprašanjem: "Kaj je še hujšega od alkoholizma?" "Žeja", je zavpil neki povratnik pri stranskih vratih. Dandanes več govorimo, pišemo in svarimo pred uživanjem mamil, "fiksanjem" itd., toda voza ne moremo zaustaviti, ker smo več ali manj sami omamljeni, zasvojeni, zaslepljeni. Ne ločimo več dobro ljulke od pšenice, dneva od noči, svetka od petka, resnice od laži itd. Nič posebnega se nam ne zdi, če desetletni otroci gledajo pornografske filme in si sami kupujejo ah sposojajo šund literaturo, videokasete itd. Potem se pa čudimo, odkod tolikšna arogantnost, brezsrčnost in brezvestnost.
V	novem veroučnem in šolskem letu bomo učitelji in učiteljice, kateheti in katehistinje znova čutili vso težo pedagoškega dela. Mislim, da nam ne delajo toliko preglavic poučevanje in znanje, kot disciplina, nekulturno obnašanje, izzivanje in podobno. Brez dvoma, uspehi v šoli in v cerkvi ali v veroučni sobi, zavisijo od stopnje morale, nravnega čuta in ne nazadnje od stopnje krščanske etike, ki so je deležni otroci doma, v šoli in pri verouku. Zadnji čas je, da se še bolj povežejo med seboj in strnejo svoje moči družina, šola in cerkev.
Sedaj potekajo pogovori med Slovensko škofovsko konferenco in vlado Republike Slovenije o uvajanju verskega pouka v šole. Verski pouk, o katerem je govora, nikakor ni kateheza, ali uvajanje v zakramentalno življenje, temveč predmet, ki širi človekovo kulturo in vzpodbuja duhovno rast posameznika in družbe. Verouk, kateheza,uvajanje v življenje z Jezusom po svetih zakramentih, se vrši v cerkvi oziroma v veroučni sobi, kjer lahko pomagajo tudi dobri krščanski možje in žene - laiki. Posebno so primerni ljudje s pedagoško izobrazbo, učitelji, učiteljice, vzgojitelji in vzgojiteljice, ni pa nujno. Cerkev, župnija potrebuje prostovoljce, idealiste, saj tudi duhovniki nismo za vsak korak, za vsako besedo v cerkvi ali v veroučni sobi plačani. Bog ne daj! Kdaj se bo vsa zadeva premaknila za korak naprej, je težko reči. Eno pa lahko rečemo. Duhovna suša je velika in žeja po duhovnem življenju, po duhovnih vrednotah, po živi vodi, postaja vsak dan bolj očitne. Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu in ne po malikih.
Janez Bračun Rečica ob Savinji
O TURIZMU
Od Mozirja do Logarske doline obstajajo posamezniki, ki se želijo čimbolj intenzivno ukvarjati tudi ali le s turizmom, od Letuša do Okrešlja množice obiskovalcev pričajo o tem, da je s turizmom v dolini potrebno nekaj ukreniti. Ni več dovolj le govoriti in pisati -pričeti je treba delati in pričujoči dokument naj bo najvažnejša vzpodbuda in vodilo za delo.
Tako lepa dolina, kot je naša, ne potrebuje industrije (kar si pod tem pojmom običajno predstavljamo, je povezano z onesnaževanjem, tako ekološkim kot urbanističnim). En sam pogled na prelepo naravo in en sam vsakodnevni utrinek, ki priča o prijaznosti in pripravljenosti domačinov, sta dovolj, da se poenotimo v naslednji oceni:
Zgornja Savinjska dolina ima veliko naravnih danosti za razvoj najčistejše in izjemno bogate industrije - turizma.
Če velja za celo Slovenijo misel, da bi se morala usmeriti v turistično dejavnost in postati na tem področju velesila, velja to še posebej izrazito za našo dolino. Dosedanja industrija dolini ni prinesla bogastva, nadaljnje vlaganje v to dejavnost nam ne bo dvignilo splošnega standarda, zdrava pamet pove, da je ukvarjanje s turizmom prava bodočnost. Zgledi po svetu, zlasti v nam (geografsko, po naravnih danostih in mentaliteti prebivalcev alpskih predelov) zelo bližnji Avstriji pa so čudovit in učinkovit dokaz resničnosti te misli.
Razmišljanje pribivalcev Zgornje Savinjske doline je že desetletja in stoletja tržno-usmerjeno, tudi več kot štiridesetletna formalna prisila tega ni spremenila, kot tudi ni uspela spremeniti načina dela in življenja v teh krajih. Zgomjesavinjčan je iznajdljiv, prilagodljiv in sposoben, kar se je dokazalo skozi stoletja uspešnega obstoja v zaprti, od glavnih trgovskih poti odmaknjeni dolini. Te sposobnosti
je potrebno uporabiti v prid blaginje krajanov in naše doline, od soteske pred Mozirjem do Okrešlja. Ponovno obuditi je potrebno enotno zavest ljudi in skupno pripadnost eni stvari, stvari, ki je vedno pripadala samo nam - lepoti Zgornje Savinjske doline, naše delovanje pa je potrebno usmeriti v ohranjanje te lepote in doseganje visokega življenskega standarda na njen račun.
V poslu, ki se mu reče turizem, lahko vsakdo dobi svojo nalogo, vsakdo lahko igra svojo vlogo, vsakdo lahko prejme svoj delež, a vanj je nezavedno vsakdo vključen. Turist v naši dolini ne naleti le na turistične delavce, ampak zlasti na njene prebivalce, zato je vsakdo, ki tukaj živi ali dela, turistični delavec, turistični animator ali turistični svetovalec. Naslednja naloga, povezana z nami, je torej dati vsakomur možnost, da se razvije njegova kreativnost na področju turizma in da preko aktivnega udejstvovanja na tem področju doseže uresničitev svojih etičnih in eksistenčnih ciljev. Savinjčani, dobrodošli na krovu!
David But Mozirje
0
TRGOVINA POGO’S NAZARJE tel. 831-570
Iz naše bogate ponudbe vas želimo seznaniti s cenami le nekaterih artiklov in sicer:
BANANE	79,00 SIT
ČOKOLINO	119,90 SIT
AVSTRIJSKA MOKA FARINA	53,20 SIT
BARCAFFE 100 g	53,80 SIT
VINO SMEDEREVKA	68,80 SIT
GRAJSKI RIZLING	86,60 SIT
ŠUM 1,51	69,90 SIT
SVEČE VELIKE S KRIŽEM	125,00 SIT
TOALETNI PAPIR 8/1	187,20 SIT
ZA NAKUP SE VAM PRISRČNO ZAHVALJUJEMO.
NOVI TEDNIK &
RADIO CELJE
Da se bo vaš glas slišal dlje
Oglase in male oglase lahko za NT in RC z 10% popusta naročite v uredništvu Savinjskih novic.
o

O g 1
asi
i®'":'f:: y :;x :://	:' ;
mMmMm - O
■etBb			[5B Gorenje GLIN, Lesna industrija,
s			d.o.o. Nazarje
I MOZIRJE d.o.o. ■ Savinjska cesta 2			OBJAVLJA
1 63330 MOZIRJE 1 Tel./063/831-042 H ponujamo vam vse vrste storitev od registracije			prodajo mansardnega stanovanja, ki se nahaja v bloku št. 93 v Nazarjah, zgrajeno v letu 1985, skupna površina znaša 71,12 m2.
H podjetja do organiziranja in administrativnega H upravljanja, posebej pa še			Cena stanovanja znaša 2.589.619,20 SIT
gg - sodobno in učinkovito vodenje računovodstva in			in več počitniških prikolic Adria, katerih cene so do 1.000 do 3.500 DEM.
gl knjigovodstva ter poslovnih knjig			
gl - izvajanje avtomatskih obdelav podatkov			Ponudbe pošljite na Gorenje GLIN Nazarje,
g - računalniško izobraževanje I - prodajo in strokovno svetovanje pri nakupu			kadrovsko področje.
g računalniške programske in strojne opreme ter			Stanovanje oz. počitniške prikolice si je
|| servisiranje			možno po predhodnem dogovoru z g.
l - in različne oblike poslovnega sodelovanja			Jakušem ali g. Danojevičem tudi ogledati
1			(tel.: 063/831-321, int. 397 in 370)
1 POSTANIMO BOLJ USPEŠNI IN KONKURENČNI			
SKUPAJ!			
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o.
Zadružne trgovine vas vabijo k ugodnemu nakupu
OZIMNICE		
- krompir	kg	19,50 SIT
- jabolka I. kakov.	kg	53,00 SIT
- čebula, zelje		dnevne cene
- vložena zelenjava ETA		dnevne cene
- svinjske polovice	kg	že od 400,00 SIT dalje
- premog - lignit	t	5.952,00 SIT
Kupcem omogočamo:		
- potrošniški kredit (1+3 obroki)		BREZ OBRESTI
- plačilo s čeki (1 + 3 )		BREZ OBRESTI
Naročila sprejemajo vse prodajalne M -ZKZ Mozirje

oglasi
JAVNO PODJETJE
KOMUNALA p.o.
Mozirje
63330 Mozirje Praprotnikova 36 tel. 063/831-086, 831-963 telefax 063/832-533
Dejavno
KOMUNALNE STORITVE KOMUNALNA ENERGETIKA
UPRAVLJANJE LOKALNIH CEST, JAVNIH POVRŠIN, STANOVANJ
IN POSLOVNIH PROSTOROV
NIZKE IN VISOKE GRADNJE
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
OBRTNA KOOPERACIJA
DOMAČI IN MEDNARODNI PREVOZI BLAGA
PROJEKTIRANJE IN MONTAŽA
INDIVIDUALNIH IN SKUPINSKIH
PLINSKIH SISTEMOV OGREVANJA
Plinski rezervoar za individualno ogrevanje - Justina Juvan Ljubno ob Savinji
"BRUGI"
CR£OZ107tl SVOl&IlSE	VlSUtf
BUNDE, PULOVERJI,TRENERKE SEJEMSKE CENE JEANS, NOGAVICE, SP. PERILO
PRODAJA IN RAZSTAVA: DVORANA DOMA KS PESJE PRI VELENJU
PETEK 16., SOBOTA 17, NEDELJA 18. OKT. 1992 OD 9.00 DO 19.00
Informacije: HIT. tel. 063/857-342
CREAZIONI ŠPORTI VE VERONA ITALY"BRUGI"
r "STUDIO M" Mozirje
I obvešča vse krajane, da bo odslej redno predvajal interni program vsako nedeljo ob 10. uri in torek ob 20. uri. Hkrati obveščamo krajane o neprekinjenem objavljanju
I videostrani, na katerih lahko poleg reklamnih sporočil krajani dobijo podatke o avtobusnem voznem redu, dežurnih službah, prireditvah ter drugih aktualnih zadevah v Mozirju in okolici. Za prijetnejšo gledanje videostrani pa
L bo skrbel signal KOROŠ KEGA RADIA.
VABLJENI!
<BOUrTlQU,E
VABI V GRAŠČINO VRBOVEC NAZARJE K NAKUPU:
-	ženskih, moških in otroških bund
-	kavbojk, trenirk
-	bluzic, kril in jaken
-	srajc, hlač in suknjičev
-	konfekcije za lovce in gozdarje ter ostale konfekcije po ugodnih cenah in pogojih.

-Exprès foto za dokumente (2 minuti) -Fotokopiranje -Frizerski salon -COM-CUT (računalniški napisi za avtomobile)
-Sitotisk
-Reprofoto (priprava za tisk)
ÆO ljubljanska banka		
Splošna banka Velenje d.d.		
Velenje		
PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV		
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d.	od 1. OKTOBRA 1992	
dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z	naslednjimi	obrestnimi
merami:		
	letne	mesečna
	obrestne	obrestne
	mere	mere
Tekoči računi občanov	17,15%	1,35%
Žiro računi občanov	17,15%	1,35%
Hranilne vloge na vpogled	17,15%	1,35%
Varčevalna knjižica	36,96%	2,70%
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	54,77%	3,77%
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	56,14%	3,85%
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	57,51%	3,92%
Depoziti, vezani od 10 do 30 dni	26,70%	2,025%
Depoziti, vezani od 31 do 90 dni		
- depoziti do 50.000,00 SIT	45,18%	3,21%
- depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT	47,92%	3,37%
- depoziti nad 100.000,00 SIT	49,29%	3,45%
Depoziti, vezani nad 3 mesece		
- depoziti do 50.000,00 SIT	49,29%	3,45%
- depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT	52,03%	3,61%
- depoziti nad 100.000,00 SIT	53,40%	3,69%
Depoziti, vezani nad 6 mesecev	53,40%	3,69%
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	54,77%	3,77%
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	64,36%	4,30%
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	83,53%	5,28%
o
o
Diiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmmia
Prihova 36 Tel. 063/832-498
VRŠI STALNI ODKUP ŽIVINE PO TRŽNIH CENAH.
Dimi...........iiiiiii............umni.............
Ljubno ob Savinji
URARSTVO
■■
prodaja ur,	j:
izdelkov za hobi, igrač	;•
Marija Šerbela - Rupnik	^
Tel.: (063) 841 084	i;
■ ■ ■ ■
Ne samo, da vam bomo popravili, pri nas boste lahko kupili ¡! kakršnokoli uro priznanih svetovnih znamk. Prodajamo tudi !* najkvalitetnejše baterije za vse vrste aparatov, tudi za nagrobne lučke. ¡1
■■
Naša dodatna ponudba pa je:	!:
-	za filateliste: znamke, albumi, pincete itd.	!Z
-	za maketarje: sestavljive plastične makete letal, hellhopterjev In ladij ¡Z
-	za male in velike otroke: najčudovitejše igrače na svetu - LEGO ¡Z kocke in še marsikaj drugega!
■■
MAJHNE STVARI SO LEPE IN VIDELI BOSTE, KAKO MALO JE ¡J POTREBNO, DA OSREČITE TISTE, KI JIH IMATE RADI!	¡;
-- ■■
zahvale
O mati - kaj naj najdem v zameno za tvoje srce? (A.Gradnik)
V SPOMIN
Mineva boleče leto, kar nas je v 72. letu starosti zapustila naša draga mama in stara mama
JERICA MREVLJE roj. ŠKET
iz Mozirja
Za vedno boš ostala del našega življenja in spomin nate bo vedno živ.
Hvala vsem, ki se je z dobro mislijo spominjate.
Vsi njeni,
ZAHVALA
V 27. letu nas je v globoki žalosti zapustil naš ljubljeni sin, brat in ati
FRANC ATELŠEK
iz Radmirja
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče, vence in za sv. maše. Lepa hvala gasilcem, govorniku Terbovšek Francu za poslovilne besede, ter g. župniku Vratanarju za opravljen obred, hvala tudi zdravnici Natek in GelciŠuster.
Žalujoči: ata, mama, brat Roman, Natalija z hčerko Barbaro in stara mama.
ZAHVALA
ob boleči in tragični izgubi moža, očeta, dedka, brata in strica
JOŽETA
REBERŠAKA
iz Lepe Njive pri Mozirju 9.9.1940 - 26.9.1992
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga prišli pokropit, nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence, cvetje, za svete maše in za druge namene. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Hvala tudi govornikoma, pevcem in gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Ana, hči Anica, sinova Gregor in Janez z družino ter sestre Marija, Lenka in Lojzka z družinami
ZAHVALA
ob smrti našega dragega sina, brata in strica
IVANA
LAMPREČNIKA
iz Lenarta pri Gornjem Gradu
Ob boleči izgubi dragega pokojnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, še posebej Ježičevim, Grčnikovim in Završnikovim, ki so nam priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje in delili našo bolečino. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvaljujemo se gospodu Ivanu Steblovniku za opravljene pogrebne storitve. Lepa hvala gasilcem, pogrebcem, organistu in pevcem.
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in tolažilne besede in gospodu Ediju Mavriču za besede, ki jih je izrekel dragemu pokojniku ob odprtem grobu v slovo.
Hvala tudi vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi domači
za razvedrilo
Furmanske
potegavščine
nadaljevanje iz prejšnje številke:
Jože se ves lačen vrne, naroči pijačo in začne iskati po torbi. Čez nekaj časa pa se tam iz njegovega konca zamolklo začuje njegov bas: "Prokleta buaba?" (Jože je imel malce specifično govorico). Pa ga Lojz čisto nedolžno vpraša: "Ja Joža, kaj pa je?" V odgovor se počasi začuje še enkrat: "Prokleta buaba!" Lojz uspešno skriva muzanje in se še enkrat pokaže zaskrbljenega za prijateljev duševni blagor: "Povej že vendar, kaj je narobe!" "Prokleta buaba! Ni mi dala klobase."
"Ja kako pa to!" Lojz pogleda v svojo torbo in vzklikne: "Vidiš, mene pa ima moja tako rada, da mi je dala kar dve." Potem pa se naredi velikodušnega: "Na, ti pa dam eno, ko tebi tvoja nobene ni dala:" In tako je Jože z zobmi škripajoč hvaležno pojedel svojo lastno klobaso. Takih in podobnih zgod in nezgod v ne ravno kratki furmanski zgodovini ne manjka. Furmani so namreč bili zelo zanimivi ljudje.
Andreja Verbuč
NAGRADNA KRIŽANKA
Ime, priimek: naslov:
VODORAVNO:
1.	Vrsta posode; 7. Starogrški filozof; 8. Majhen mlin; 14. Gorska roža; 15. Krsta; 16. Užitne glive z razraslimi trosnjaki; 17. Ivana Kobilica; 18. Krajša razprava; 19. Raztresenost; 20. Ime balerine Pavlove; 21. Staroperzijski kralj; 22. Zgodovinsko mesto v Mali Aziji; 23. Rodovna skupnost; 24. Anton Korošec; 25. Težaven položaj; 26. Levi pritok Vrbasa; 27. Tatinska ptica; 28. Samospev; 29. Mesto v srednji Bosni; 30. Jedrnat izrek; 31. Moštvo; 32. Ladijski vijak; 33. Pino Mlakar; 35. Slovenski naziv reke Rhone; 36. Muza ljubezenske poezije; 37. Oranžada; 38. Glavni števnik; 39. Oljkin plod; 40. Tip nemških vozil; 41. Rimska šest; 42. Pripovedništvo; 43. Prijeten vonj; 44. Brezpravje; 46. Oznanjevalec božje volje; 47. Japonsko mesto; 48. Največja puščava na svetu.
NAVPIČNO:
1.	Tovarna v Gornjem Gradu; 2. Pripadnik klasične umetnosti; 3. Sladka žgana pijača; 4. Trojanski junak; 4. Slovenski arhitekt (Saša); 6. Aktinij; 7. Naraščanje morske gladine; 8. Predel Celja; 9. Dalmatinsko žensko ime; 10. Titan; 11. Otok v Pacifiku; 12. Namera; 14. Spredena nit iz vlaken; 16. Srhljiv občutek; 19. Oprijet del oblačila; 20. Ime bosanskega predsednika Izetbegoviča; 22. Najbolj razširjena rastilina; 23. Podnebje; 24. Naselje v Zadrečki dolini; 26. Vrsta žitarice; 27. Izloček žleze slinavke; 28. Ime smučarke VVachter; 29. Kraj v Savinjski dolini; 30. Del telesa; 31. Glavno mesto Armenije; 32. Žensko ime; 33. Oddih; 34. Malajski polotok; 36. Svetopisemska oseba; 37. Pomoč človeku v stiski; 39. Vrsta mamila; 40. Listnato drevo; 42. Tovarna v Celju; 43. Predujem; 45. Oto Giacomeli; 46. Pripis.
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Rešitev križanke iz 17. številke: Vodoravno: Oprema, prelom, Grohar, Rupija, Lero, Apis, Enn, Ane, Sfax, epik, SJ, ukaz, Braco, kmet, kraja, Drač, Kreta, Breg, avizo, GT, OAS, oliva, ura, čg, proza, erar, nareki, Julija, ananas, Atanas.
Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike:
1.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT): Zdravko Vider, Solčava 30;
2.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.500 SIT): Cveta Poličnik, Zadrečka cesta 13, Nazarje;
3.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT): Vika Berločnik, Metleče 22, Šoštanj.
Nagrade prevzamejo nagrajenci osebno v prodajalni ČRETNIK v Mozirju. Čestitamo!
Pravilno rešeno križanko iz te številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 19. oktobra 1992 pošljite na naslov: EPSI, Savinjska c.
4.	Nazarje s pripisom "Nagradna križanka“. Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala trgovina MARILLI iz Mozirja:
1.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT,
2.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500 SIT,
3.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT.
			KUPON za brezplačni mali oglas do 20 besed	
r\			ime in priimek:	telefon:
/a\ (			naslov:	podpis:
/AAv^				
Lr-^zJ				
				
SiXVliyfiLY
MERX SAVINJA - MOZIRJE UGODNA PONUDBA V POSLOVALNICAH: POSLOVALNICA SAMOPOSTREŽBA MOZIRJE tel. 831-631
Rozine 500 gr. zav........................183,80 SIT
Mehčalec 4/1 kom..........................332,60 SIT
Šum PVC 1 1/2 kom..........................80,20 SIT
Bar kava 100 gr. zav.......................55,20 SIT
Bar kava 1/1 kg ..........................477,00 SIT
POSLOVALNICA MANUFAKTURA MOZIRJE tel. 831-309
Moške flan. srajce ......................1.303,50 SIT
Moške in ženske bunde - puhovke .......13.041,00 SIT
Jakna moška - podložena .................7.402,50 SIT
Jakna ženska - podložena................8.505,00 SIT
POSLOVALNICA POHIŠTVO/ŠPORT/MOZIRJE tel. 831-330
Smuči NANA LADY dolžine 160-175	.......3.948,00 SIT
Smuči SOFTLITE dolžine 180-190	........7.392,00 SIT
Vezi LTE F 2 od 30-90 kg ................5.833,80 SIT
Smučarski kombinezoni ženski UGODNO .....12.564,00 SIT
- do odprodaje še na zalogi: smuč. rokavice - otroške smuč. rokavice za odrasle zimska obutev še po lanskih cenah
POSLOVALNICA TRGOVSKI DOM NAZARJE tel. 831-914
Otroške pidžame št. 12	...................663,40 SIT
Otroške pidžame št. 2 - 6 .................. 824,90 SIT
Krmilna pšenična moka kg ...................14,20 SIT
Kava Bar 100 gr.............................55,60 SIT
Kava Bar 1/1 kg............................529,10 SIT
Šum PVC 1 1/2 kom...........................80,20 SIT
Vino "NAŠ PAJDAŠ" I.........................64,90 SIT
POSLOVALNICA ŽELEZNINA MOZIRJE tel. 831-082
Premog Velenje..............................na 3 čeke
El. ročno orodje Iskra 15% popust in........na 3 čeke
Štedilniki na trda goriva po ugodnih cenah Betonske cevi vse dimenzije po ugodnih cenah
Opeka Modul kom.................................40,00	SIT
Opeka Bobrovec Slov. Križ.	kom...............  42,80	SIT
Opeka Bramac kom...............................90,00	SIT
Armaturne mreže 5 x 4,2 kom ..............1.580,00 SIT
Armaturne mreže 9,5 x 6 kom ..............4.818,00 SIT
POSLOVALNICA SAMOPOSTREŽNA BOČNA tel. 842-111
Svilena trenerka kom....................5.291,00 SIT
Otr. trenerka že od kom..............1.501,50 SIT dalje
Metersko blago od m.......................516,50 SIT
joging hlače kom.........................1.501,50 SIT
Posteljne garniture grt......................2.261,00	SIT
POSLOVALNICA NA PLAČU LJUBNO tel. 841-418
Riž 1/1 kg.....................................102,70	SIT
Žarnice.........................................99,80	SIT
čistilo za posodo 5/1 kom..................... 698,00	SIT
Šum PVC 1 1/2 kom...........................77,50 SIT
čokolada 100 gr. kom............................57,20	SIT
Ženske hlačne nogavice po ugodnih cenah.
PONUDBA MESECA:
V vseh poslovalnicah z živili vam nudimo ozimnico ETA po ugodnih cenah.
Velika izbira nagrobnih sveč.
EPSI
POGLED ZA OBZORJE
Smd'tbte cest» 4 S3 331 NAZMJE t*. & tac 063 632 383
ŠPANIJA - COSTABRAVA
24.10.	8 dni
SORENTO
22.10.
6 dni
300 DEM
360 DEM
BLATNO JEZERO IN BUDIMPEŠTA
30.10.	3 dni 172 DEM
MARTINOVANJE NA OTOCCU
13. -15.11. (polni penzion)
KRKA ZDRAVILIŠČA
ZA SKUPINE: BUDIMPEŠTA
RIM
AMSTERDAM PRAGA ZA MLADE FIRENCE
4.200 SIT 7 dni 13.300-20.650 SIT
2	dni
3	dni
4	dni
5	dni 2 dni 2 dni
135 DEM 165 DEM 285 DEM 385 DEM 99 DEM 215 DEM
DOLOMITI, TIROLSKA, BAVARSKA 2 dni 190 DEM
ORGANIZIRAMO IZLETE PO VAŠIH ŽELJAH.
MORANA
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK
NA ZALOGI IMAMO BEL NAGROBNI PESEK VREČA 900,00 SIT
MORANA
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK
Telefoni: (063) 721-667 721-043
Celje - skladišče
-----------------zzzzzzr D-Per
obvestila j'; ¡¡|| 7/1992
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
10.10.	KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410
11.10.	LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Mozirje, tel. 831-219
12.10.	do 17.10. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410
18.10.	LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Mozirje, tel. 831-219
19. do 25.10. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418.
KINO "JELKA" IN
10. in 11.10. ZGODBA IZ L( 5000000278 18 17. in 18.10. JAKOBOVA Ll
24. in 25.10. ZA REŠETKAMi - amensiu mm - aKCijSKi
COBISS s
KINO "DOM" MOZIRJE
10. in 11.10. NEDOKAZANA KRIVICA - ameriški film - triler 17. in 18.10. SKODRANA SUZI - ameriški film - komedija 24. in 25.10. WARSHAWSKI - ameriški film - akcijska kriminalka
KINO LJUBNO
10. in 11.10. LEGENDA O ZLATI PERLI - hongkongški film - akcijski 17. In 18.10. LOLITA - erotični film - mladini do 18. leta ogled prepovedan! 24. in 25.10. PIZZA CONECTION - francoski film - kriminalka
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
5.10.	do 11.10. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150
12.10.	do 18.10. TRATNIK FRANC, Pusto Polje, tel. 831-263
19.10.	do 25.10. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910
V slučaju kakšnih sprememb ali če se dežurni ne javi na domu, pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse informacije.
NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE
I.	strokovna literatura:
Corel Draw od A do Ž: Ilustrirani priročnik * Čelik: Izza barikad * Kocijan & Šimenc: Slovensko slovstvo skozi stoletja * Slovenska leposlovna književnost * Lange: Lepota in naravna kozmetika * Kavčič: Kako se uspešno pogajati ’ Svantesson: Miselni vzorci in spomin: uspešne tehnike za boljšo uporabo možganov * Singh: Pot; Sant Mat * Cekuta: Bela galerija * Passwortd: English Dictionary for Speakers of Slovenian * Bayard: Na pomoč, najstnika imamo *
II.	mladinska literatura:
Kunčič: Pisani vrtiljak * Šifrer: Lernspass mit Binni * 366 in več zgodbic o živalih * Zbirka čebelica *
lil. leposlovje:
Ošlak: Hagar * Novak: Soboška frajla * Jenšterle: Z Argentinskimi Slovenci * Druon: Prekleti kralji: Železni kralj * Jeraj-Hrlbar: Večerna sonata * Konsalik: Noč skušnjav *
J.P. KOMUNALA p.o. Mozirje
obvešča vse krajane, da lahko v primeru nujnih potreb izven delovnega časa podjetja (tudi ob nedeljah in praznikih) pokličejo telefonsko številko 832-533, na kateri bodo prejeli obvestilo o dežurnem delavcu, ki bo poskrbel za posredovanje.
V okviru okvar ali pomanjkljivosti na vodovodnem omrežju pa se lahko krajani obrnejo tudi neposredno na tel. 832-196 - Cigale Franc, oskrbnik vodovoda."

mali oglasi
Prodam jabolka za ozimnico in za stiskanje jabolčnika. Nabrati si jih boste morali sami. So neškropljena. Inf. na tel. 831-122.
*
Prodam jabolka za jabolčnik po 10 SIT/kg in za ozimnico 25 SIT/kg, neškropljena. Tel. 831-377.
Prodam 8 tednov stare pujske. Tel. 831-122.
Prodam 6 mesecev staro žrebičko, primerno za nadaljnjo rejo. Informacije po tel. 831-257.
Synthesizer Yamaha PSS 795 PSR 90 in PSR 4600; vsi 5 oktav z midi priključki. Inf. tel. 831-910, po 15. uri. Lahko na 3 obroke.
Glasbeni stolp Universum (quelle), digitalni, radio, gramofon, dvojni kasetofon, CD, daljinec, 2 x 40 W, brezhiben, prodam za 450 DEM. Tel.
831-	739.
Prodam žago za hlodovino, trajno gorečo peč, dve omari z nastavki, pralni stroj Candy. Tel. 852-676.
Avto Skorjanec
Prodaja rezervnih delov in avtomobilov.
Avtoodpad tel. 741-008 , 38-811 Informacije:
Škorjanc Janez Zadrečka c. 11 (N.BLOK)
Prodam UKV radioamatersko postajo ICOM OZE. Cena po dogovoru. Tel.
832-	197.
Prodam dvoredni pletilni stroj z vsemi dodatki in dokumentacijo. Cena 2000 DEM. Tel. 831-792 (službeni, popoldan)
Zamenjam dve ovci za telička tudi z doplačilom. Tel. 845-152.
Prodam 200 W zvočnike za avto. Firma CONTECH in ojačevalec za
ozvočenje 150 W JAMAHA. Tel.
831-	234.
Prodam mašino za mlatit, vetnek za žito in GLINOVO okno z roleto (1,70 x 1,45 m). Cene po dogovoru. Tel.
832-	370.
Prodam mlado vino (mošt) belo Laški rizling, Beli pino. Tel. 823-200.
Prodam nov balonski plašč bež barve št. 40. Cena 9.000 SIT. Tel. 832- 378.
*
Prodam nov kostim. Tel. 831-511; int. 33.
Sode nove hrastove 2 po 300 lit in 200 kg pocinkane žice 22 prodam. Tel./063/ 831-781.
Prodam 3 leta star štedilnik dva plin dva elektrika po ugodni ceni. Tel. 831-179.
Ne zaupate kvaliteti obnovljenega traku za tiskalnik? Prepričajte se sami! Obnova prvega traku je brezplačna ! Mikstor Mozirje, Savinjska cesta 2
Sami vodite poslovne knjige? Strokovno pomoč pri vodenju in poslovnih odločitvah vam nudi VISING d.o.o. Mozirje, tel. 832-543, Praprotnikova 12.
Prodam kombiniran otroški voziček znamka Spectrum. Cena 12.000,00 tolarjev. Informacije na tel. 831-477.
Nov Satex ugodno prodam. Tel. 885-290.
*
Prodaja in dostava premoga. Naročila sprejemamo po telefonu 831-567 ali v kemični čistilnici Nazarje 151.
Dostavimo - plačate.
Kupujem staro pohištvo, denar, razglednice in ostale starine. Pokličite po tel.št. 062/221-650 ali sporočite svoj naslov v uredništvo Savinjskih novic.
EPSI
OSREDNJO KNJ. CELJE