OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 16, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 96
DomaČe vesti
V Californijo
Poznana Mr. in Mrs. Daniel Stakich iz 15813 Waterloo Rd. se bosta jutri podala na potovanje s avtom za nekaj tednov "la oddih v Californijo. Tekom iijiju odsotnosti bosta sinova Vodila pisarno Mr. Stakicha, ki prodaja zemljišča in zavarovalnino.
Delegati
Na seji društva Lunder-Ada-•^ič št. 28 SNPJ sta bila izvoljena delegatom za konvencijo SNPJ, ki se vrši v avgustu v Detroitu, Mich., Mr. Krist Stokel in Mr. Anton Wapotich St., za namestnika pa Wm. Can-"lon in John Marn.
Za delegata na konferenco SANSa pa je bil izvoljen Ml". Krist Stokel, za namestnika pa Wm. Candon.
S®ia preložena
Vsem zastopnikom pevskih zborov, ki jih poučuje Mr. ^rank Vauter, in kateri bodo priredili skupni koncert 24. septembra v Slov. nar domu na St. Clair Ave., se sporoča, da se ne vršila seja prihodnjo nede-pač pa dne 4. junija. Pro-se vse, da to upoštevate ter pridete 4. junija vsi zastop-''jki zborov, kakor tudi vsi pev-in pevke, ki želijo priti. Seja ° važna in se vrši v Slov. nar. 'iomu na St. Clair Ave. Pričetek 4. uri popoldne.
^ismo iz domovine
našemu uradu imamo yr-Sttio iz stare domovine, naslov-Jeno na Mrs. Lojza Kozlevčar, D. 3, Dock Rd., Madison,
0.
^^fedna seja direktorija
^ Jutri zvečer ob sedmih se vr-izredna seja direktorija AJC Recher Ave. Vabi se vse di-J"®ktorje, da se gotovo udeleže, je veliko važnih zadev za
tešiti.
^dušnica
^ četrtek zjutraj ob 7. uri ^ bo brala zadušnica v cerkvi Kristine v spomin sedme ob-®tnice smrti Andrew Gerl. So-in prijatelji so vablje-da se opravila udeleže.
^ bolnišnici
^agloma je bila odpeljana v
GLAVNI TAJNIK ZN SE JE V MOSKVI SESTAL S STALINOM
MOSKVA, 15. maja—Glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie se je danes sestal s sovjetskim premijerjem Stalinom, ki ga je sprejel v svojem uradu ob 10. uri zvečer.
Pogovorom v Kremlinu sta pristostovala tudi Stalinov namestnik Vjačeslav Molotov in zunanji minister Andrej Višinski.
Glavni tajnik Združenih narodov je odpotoval v Moskvo z letalom, ki mu ga je dala na razpolago sovjetska vlada. Pred tem se je v Washingtonu, Londonu in Parizu sestal z voditelji zapadnih držav.
O sestanku, ki je trajal 90 minut, je objavila kratko poročilo moskovska radio postaja, ki pa ni omenila vsebine pogovorov. Tudi poročila o pogovorih Lia z voditelji zapadnih držav niso bila objavljena.
Lie si prizadeva, da bi omilil napetost med vzhodom in zapa-dom. Nedavno je izjavil, da je položaj na svetu nevaren in da bi se moralo obnoviti napore, da
se konča mrzlo vojno, ki resno ogroža svet.
Glavni tajnik Združenih narodov si je prizadeval, da bi odstranil nesoglasja v organizaciji Združenih narodov, posebno v zvezi z vprašanjem bodočih delegatov ljudske republike Kitajske. Sovjetska zveza je zahtevala, da se iz organizacije izobči nacionalistične delegate in jih zamenja s komunističnimi, ker nova vlada v Peipingu že zastopa 460,000,000 Kitajcev in kontrolira vso celinsko Kitajsko. Zedinjene države se temu predlogu zoperstavljajo in še vedno podpirajo Čiangkajšeka, ki je po porazu na celinski Kitajski zbežal na otok Formozo.
Diplomatični krogi pripisujejo veliko važnost pogovorom, ki jih je imel glavni tajnik Združenih narodov z voditelji velikih sil.

%clinic bolnišnico Mrs. Olga ®ftčič iz 16116 Grovewood Ave.
a se v sobi št. 132, kjer ^ prijateljice lahko obiščejo.
prevoz je skrbela ambulan-^ Joseph žele in sinovi. Želi-® ji skorajšnje popolno bkre-^%hje!
^JlJPACIJSKE ČETE SIL BOIK)
"^TALE v NEMČIJI
^ London, 14. amaja—Zuna-^ "Ministri treh zapadnih sil so g ^^nili, da bodo okupacijske ®®tale v Nemčiji in da mi-pogodbe ne bo, dokler bo j^^^J^®tska politika razdvojevala
];i^^ zapadno Nemčijo pa je ° temu predvidevano, da bo ^ ®^opoma vključena v zapadno in (ja^ gg bo omililo ne-kontrole.
Kongres odobril 3 milijarde za tretje leto pomožnega načrta
WASHINGTON, 15. maja—Skupna konferenca senata in poslanske zbornice je danes odobrila $3,121,450,000, ki se jih bo potrošilo za tretje leto Marshallovega načrta, to je za ekonomsko pomoč zapadni Evropi in nekomunističnim področjem.
k,
y ^("nji sklepi so bili vključeni Po ? . ^''acijo o Nemčiji, ki so jo gli^f*'®ali zunanji ministri An-
Odobritev omenjene vsote je nekakšen kompromis med zahtevami vlade in kongresniki, ki so se borili, da bi zmanjšali ogromne izdatke za zunanje programe.
Poleg pomoči, ki jo bodo prejele dežele Marshallovega načrta, se bo odobrilo pomoč južni Koreji in sprožilo tako zvani Trumanov načrt štirih točk za razvoj nerazvitih predelov sveta.
Zakonsko predlogo mora odobriti še kongres, toda pričakuje se, da bo sigurno odobrena.
Na osnovi predloge bi se potrošilo za Marshallov načrt $2,850,000,000, kar je za $250,-000,000 manj, kot pa je vlada zahtevala. Lani se je za iste namene odobrilo $3,778,000,000. Za "Trumanov program štirih točk" je predvidevana vsota $35,000,000, kar je za $10,000,-000 manj od vsote, ki jo je zahteval predsednik.
Ostala vsota bo potrošena kot sledi: $100,000,000 za južno Korejo, $94,000,000 za možno pomoč kitajskim nacionalistom na Fprmozi in proti-komunističnim skupinam na Kitajskem, $27,-450,000 za pomoč arabskim beguncem in $15,000,000 za Mednarodni otroški sklad.
Med ostalim zakonska predloga jamči omejeno zaščito ameriškim businessmenom, katerih imovina bi lahko bila podržavljena ali pa zaplenjena v zunanjih državah.
pisali
Francije in Zedinjenih dr ^ ■ ^0 je prvič po vojni, da so žet sile priznale, da držijo e v Nemčiji ne zaradi kontro-5J, ^^'^e Nemčije, ampak kot ®tvo "za obrambo Nemčije."
AMERIČANI POŠIUAJO DARILA NEMCEM
FRANKFURT, 13. maja. — Urad ameriškega visokega poverjenika v Nemčiji je danes naznanil, da so Nemci v zapadnih zonah dobili v štirih letih 40,500,000 darilnih paketov iz Zedinjenih držav. Samo zadnji rpesec je bilo razdeljenih Nemcem 380,000 darilnih paketov.
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Imperial, Pa. — Dne 22. aprila je po dolgi bolezni umrl Joseph Ule, star 61 let, doma iz vasi Sele pri Zagorju ob Savi, član SNPJ, samostojnega društva ' v Moon Runu in družabnega kluba v Cliff Mini. Tukaj ne zapušča sorodnikov, v starem kraju pa brata in sestro.
Aguflar, Colo. — Po dolgi bolezni je 14. aprila umrl v bolnišnici v Trinidadu John Kebe, ustanovni član društva št. 381 SNPJ. Podlegel je raku. Star je bil 64 let doma iz Dolnjega jezera pri Cerknici, po poklicu premogar, član UMW. Tukaj ne zapušča sorodnikov, v starem kraju pa brata in tri sestre, če so še živi.
Sheboygan, Wis. — Milan Zlosel je prišel zadnje dni iz Bukovice pri Illirski Bistrici. Prišel je k svoji sestri Mary Samsa. Mož je naprednega mišljenja in se je boril za osvoboditev domovine pri partizanih.
Yale, Kans. — V bolnišnici Mt. Carmel je 29. aprila po dolgi bolezni umrl Frank Bergant, St., star 71 let, član SNPJ in prej tudi SSPZ. ^kaj zapušča sina, tri hčere in več vnukov, v Illinoisu brata in sestro v starem kraju pa tudi sestro.
Forest City, Pa. — V bolnišnico se je podal William Ra taic, ki se mora zdraviti radi krvne bolezni. — Pred kratkim si je vzel življenje Rudolph Boršnik. star 48 let, rojen.tukaj. Zapustil je ženo in osem otrok.
St. Mary's, Pa. — Po daljši bolezni je umrl Anton Žagar, med Američani poznan kot Schogar, star 87 let, doma iz Prezida, Hrvatska. Zapušča tri hčere, vnuka in dve vnukinji.
Italijanski listi napadajo ameriške filme
RIM, 15. maja — Italijanski časopisi so začeli napadati ameriške filme, ki da pohujšljivo vplivajo na mladino.
Napadi so v zvezi s skupino dijakov osnovne šole v vasi Ar-gua Polesine, ki so pod vplivom filmov o Indijancih, napadli svojo učiteljico in bi bili kmalu kot "izdajalcu" s puščico končali življenje nekemu svojemu sošolcu.
Zadnji teden je učiteljica opazila, da so v razredu od 50 navzoči le trije dečki. Kratko zatem se je pojavila tolpa petnajstih učencev, ki so bili našemljeni kot Indijanci, oboroženi z loki in puščicami ter "vojnimi sekirami." Na glavi so nosili indijanska perja, lica pa so namazali z "barvami vojne."
"Indijanci" so zahtevali od učiteljice, naj jim izroči "izdajalca," nekega osem let starega sošolca. Ker ni hotela ubogati, so ji zagrozili z noži in s silo odpeljali "izdajalca."
Učiteljica je poklicala policijo, ki se je podala ha lov na "Indijance." Kmalu so jih iztak-nili v neki dupli, kjer so sedeli okrog ognja in kadili "pipo miru." Ugrabljeni učenec je bil privezan za neko drevo. Lice mu je bilo krvavo, v stegnu pa mu je bila zabodena puščica.
Učenci so • medtem zbežali. Spotoma so ustavili neki bus in zagrozili vozniku, da ga bodo ubili, če jih ne bo peljal. Vse potnike so pognali iz busa na ulico. Končno so oddelki policije in karabinijerjev prispeli do ceste in začeli loviti "Indijance."
Italijanski časopisi poudarjajo, da so za izprijenost mladine odgovorni ameriški filmi z "indijansko" in kriminalno vsebino.
McCarthy pravi, da je Acheson "izdal" Ameriko
ATLANTIC CITY, N. J., 15. maja—Senator McCarthy je da-f.es obtožil Državnega tajnika Deana Achesona, da je "izdal" Zedinjene države v Aziji. Vsled tega je pozval predsednika Tru-mana, naj Achesona takoj vrže s položaja.
McCarthy, ki trdi, da je v Državnem oddelku 57 komunistov, je izjavil, da je ameriška politika na Kitajskem bila v prid komunistom in da je Acheson "kupil" načrt za Daljni vzhod, ki ga je ustvaril Owen Lattimore, za katerega trdi, da je "vodilni sovjetski vohun v Zedinjenih državah."
Republikanski senator je omenil tudi ambasadorja Philipa Jessupa, ki da je tretji član "Lattimore-Acheson o s i š č a." Zahteval je, da Truman odslovi tudi Jessupa.
McCarthy je govoril na konvenciji organizacije Sons of the American Revolution.
Predsednik Truman apelira za poraz kongresnikov, ki ovirajo Fair Deal
STAVKA KONČANA!
Danes zjutraj je bilo naznanjeno, da je stavka stro-jevodcev in kurjačev pri štirih družbah končana. Potankosti poravnave še niša znane.
Metodisti so za sporazum s Rusijo
NEW YORK, 14. maja—Me-todistični voditelji so danes na svoji 115. konferenci sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo,'da se sklene sporazum s Sovjetsko zvezo, na osnovi katerega bi se prenehalo kopičiti atomske bombe.
Metodisti so dalje priporočili tudi sporazum za kontrolo atomske energije in eventualno prepoved uporabe atomskega orožja.
"Mi se nahajamo pod moralno obsodbo ljudstva, ki je prvo sprostilo veliko atomsko energijo in prvo, ki jo je kot orožje uporabljalo za morjenje civilnega prebivalstva," so izjavili metodisti v resoluciji o atomski energiji.
Delegatje so tudi sprejeli program šestih točk. Med ostalim priporočajo trgovino in ostale ekonomske zveze s Sovjetsko zvezo in deželami vzhodne Evrope, obnovljene poskuse za sodelovanje z Rusijo pri ustvaritvi mirovnih pogodb za Japonsko in Nemčijo, ter iskrene poskuse, da se reši vprašanje odnošajev z novonastalimi državami, posebno s Kitajsko.
Metodisti so v resoluciji poudarili :
"Mi moramo pritiskati na našo vlado, da uporabi vse vire razumne dobre volje, z namenom, da se upostavi normalne zveze z Rusijo."
BEGUNEC IZ EVROPE NAPADEL POLICAJA
NEW YORK, 14. maja—Konrad Stupakov, ki je nedavno prišel kot begunec iz Evrope, je danes nenadoma napadel pomožnega upravnika nekega tukajšnjega gledališča, v katerem so kazali sovjetski film, zatem pa še dva policaja, ki sta ga hotela aretirati. Oblasti menijo, da je begunec znorel.
NOVE OBLIKE "MRZLE VOJNE"
NEW YORK, 15. maja. — Organizacija izdelovalcev krzen je danes razkrila, da je sklenila pogodbo s sovjetskimi predstavniki. Po pogodbi bi Američani poslali v Rusijo žive vidre, Rusi pa v Ameriko isto število sobljev. Živali bi služile za raz-plojevanje, tako v Rusiji, kot v Ameriki. Američani so vidre poslali, dobili pa soblje, toda ko so živali dospele, je bilo ugotovljeno, da so skopljene. SOVJETSKI ČASOPIS O VOJNIH PRIPRAVAH
BERLIN, 13. maja. — Časopis sovjetske armade v vzhodni Nemčiji "Taegliche Rundschau ije danes objavil članek v zvezi s sklepom zunanjih ministrov treh zapadnih sil, da se zapadno Nemčijo pridruži zapadnemu bloku. Časopis praVi, da zapad-ne sile skušajo podaljšati okupacijo Nemčije, ker jo nameravajo spremeniti v bazo za novo vojno.
"Podaljšana okupacija Nemčije služi imperialističnim ciljem, da se zapadno Nemčijo spremeni v bazo za novo vojno, v katero nameravajo pahniti Evropo," piše Taegliche Rundschau. , Sklep zapadnih sil je napadel tudi zunanji minister vzhodne Nemčije in krščansko-demo-kratski voditelj George Dertin ger.
CHICAGO, 15. maja—Predsednik Truman je danes v govoru v chicaškem Stadiumu apeliral za poraz kongresnikov, ki ovirajo Fair Deal program, se zoperstavljajo preklicu Taft-Hartleyevega zakona in nasprotujejo sprejetju zakonov za zaščito civilnih pravic.
Pred množico 22,000 udelež-nikov shoda Demokratske stranke je Truman obljubil, da bo nadaljeval borbo za svoje "progresivne predloge."
"Nadaljevali bomo borbo proti ne-demokratičnim elementom v naši družbi, naj bodo na levici ali pa desnici," je rekel Truman.
V svojem govoru, ki je večkrat bil prekinjen s ploskanjem ir odobravanjem, je predsednik kar naravnost omenil nazadnjaške senatorje in člane poslanske zbornice. Njegova glavna tarča so bili južni demokrati, ki so v koaliciji z republikanci porazili večji del njegovih volilnih obljub in obljub, ki jih je vsebovala platforma Demokratske stranke pred volitvami leta 1948.
Trumanov govor je bil v zvezi s konferenco Demokratske stranke in obenem proslavo jubileja Jeffersona.
"V dnevih Jeffersona je ameriško ljudstvo ustanovilo Demokratsko stranko, da bi se osvobodilo kontrole peščice privilegiranih. Od takrat je ameriško ljudstvo od časa do časa izbralo našo stranko, kot orodje, da si ustvari deželo, o kateri je sanjal Jefferson—deželo prilik in pravice za vsakega," je rekel Truman.
Ko je omenil, da ima dežela slavno bodočnost, se je Truman dotaknil tudi profitov velikih korporacij, za katere je rekel, da so se zadnjih deset let več kot podvojili. Pristavil je, da tudi business ni nikoli tako cvetel, kot prav sedaj, kar da samo po sebi izpostavlja kot prazne govorice trditve, da demokratska stranka ovira in slabi svobodno podjetništvo.
O bodočih nalogah in borbi stranke je Truman rekel:
"Demokratska stranka bo nadaljevala borbo za svoj program tekom preostalih mesecev 81. kongresa, ko pa bo ta končan, bomo borbo nadaljevali v 82. kongresu. Upam, da bodo do prihodnjega januarja odstranjeni nekateri oviralci. Nadaljevali bomo borbo v tekočem letu, prihodnjem letu in naslednjem letu, ker smo stranka, ki se ne boji snovati, ustvarjati načrte in delati za boljšo bodočnost.
"Nadaljevali bomo borbo za mednarodno sodelovanje in proti
izolacionizmu. Nadaljevali bomo borbo, da se prekliče Taft-Hart-leyev zakon in ga zamenja z zakonom, ki bo pravičen tako za delodajalce kot delavce. Nadaljevali bomo borbo za izboljšanje zakonov za socialno zavarovanje."
Dalje je Truman obljubil nadaljevanje borbe za federalno pomoč šolam, za pomožne programe za družine z nizkimi dohodki, za zboljšanje zdravstvene službe, za razvoj naravnih virov, za pomožne programe malemu businessu. Zaključil je:
"Nadaljevali bomo borbo za zakone, ki bodo vsem našim državljanom jamčili enake pravice in enake prilike in omilile predsodke, ki slonijo na veri, barvi kože ali pa narodnostnem poreklu."
V svojem govoru je Truman omenil tudi "brezbožni komunizem," ki da ga Demokratska stranka zavrača. Poudaril je tudi vlogo Zedinjenih držav v današnjem svetu in v zvezi s tem rekel, da so Zedinjene države "glavnL stebf^r svobodnega sveta."
Trumanov govor v chicaškem Stadionu je bil eden najvažnejših v teku 10-dnevnega potovanja po deželi. Demokratska stranka je zaključila svojo tridnevno konferenco s tem velikim shodom, na katerem je predsednik bil glavni govornik.
JUGOSLOVANI ZAPLENn.1 ITALIJANSKO LADJO
TRST, 13. maja. — Jugoslovanska radio postaja v Kopru je danes naznanila, da je bila zaplenjena italijanska motorna ladja Vittorio Pisani in aretirani člani posadke.
Jugoslovani so izjavili, da je ladja bila zaplenjena v pristanišču Kopra, ker so v njej našli večje število orožja in propagandnega materiala.
11 PREMOGARJEV UBITIH V BELGIJI
BRUSELJ, BELGIJA, 11. maja—Eksplozija v nekem premogovniku v bližini Monsa je danes ubila 11 premogarjev. Števi-If žrtev pa bo verjetno višje, ker je še 30 premogarjev zasutih v rovih.
IZ URADA SANSA
Vse tiste podružnice in druge organizacije ter časopisi, ki so upravičeni do zastopstva na 4. konvenciji SANSa, pa dosedaj svojih delegatov še niso prijavili ali morda celo ne izvolili, prosimo, da to nemudoma store, kajti čas je kratek in konvencija je skoraj pred durmi.
Vsem delegatom bodo poslane uradne poverilnice iz glav^ nega urada SANSa. Moramo torej imeti imena in naslove vseh izvoljenih delegatov in delega-tinj, da to uredimo pred njihovim odhodom na konvencijo.
Lokalni odbor v Clevelandu pripravlja privlačen program za 27. in 28. maj. Med nami bo tudi poznani slovenski pisatelj
Tone Seliškar in morda še kateri drugi izmed slovenskih kulturnih delavcev iz stare domovine. Na programu bodo tudi barvni filmi, ki so bili posneti v Jugoslaviji na potovanju jugoslovansko- ameriške delegacije, ki se je mudila v stari domovini konec lanskega leta.
Glede stanovanja se naj vsak delegat obrne na lokalni odbor — John Pollock, tajnik, 161 E. 225th St., Euclid 23, Ohio, ali pa na drug način poskrbi že v naprej, da ne bo nepotrebnih skrbi zadnjo minuto.
Prosimo, da upoštevate ta navodila.
Tajništvo SANSa.
L
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
16. maja 1950

ENAKOPRAVNOST
n
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Tear—(Za eno leto) ________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____
For Three Monthn—(Za tri mesece)__________
...-$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)__________________
For Six Months—(Za šest mesecev)______
For Three Months—(Za tri mesece)__________
..$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at _Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
SPORAZUM MED CERKVIJO NA POUSKEM
Vatikan je nedavno priznal, da je na Poljskem bil sklenjen med Rimsko katoliškim episkopatom Poljske in poljsko vlado sporazum, s katerim so urejena glavna sporna vprašanja, ki so obstojala med cerkvijo in državo. O tem sporazumu je celo katoliški tisk zelo redkobeseden in ga ne omenja, čeprav bi lahko služil kot vzorec za poravnavo, ki jih rimsko katoliška cerkev ima tudi v ostalih vzhodno evropskih državah, posebno v onih, kjer je pred vojno imela priviligirane položaje.
Sporazum, ki so ga v imenu rimsko katoliške cerkve podpisali trije pooblaščeni škofje, sam po sebi zavrača lažnjivo in zavajalno propagando, katere namen je, da se vsa trenja med cerkvijo in državo, v kateri koli vzhodnoevropski državi, predstavlja za "verski teror" in "preganjanje cerkve in vernikov."
Tako škofje kot predstavniki poljske vlade so imeli dolga pogajanja pred sklenitvijo sporazuma. Soglasili pa so se končno, da bodo odnošaji urejeni s ciljem, da se "ljudski Poljski in njenim državljanom zagotovi najboljšo priliko za razvoj in miroljubno delo."
Nekatere točke sporazuma so objavili tudi ameriški časopisi. Večinoma pa ne vseh, posebno pa ne najvažnejših. Sporazum vsebuje 19 točk. Že prva točka poudarja, da bo rimsko-katoliški episkopat spodbujal duhovščino, da v teku vršitve svojih pastirskih dolžnosti in v soglasju z učenjem Cerkve "uči vernike, naj spoštujejo zakone in avtoriteto države."; Duhovščina bi dalje spodbujala vernike, naj spoštujejo delo pri obnovi dežele in naporih, da se izboljša blaginjo dežele."
V očitnem konfliktu s stališčem Vatikana, ki sedaj zagovarja interese Nemcev, so katoliški voditelji na Poljskem izjavili, da "ekonomski, zgodovinski, kulturni in verski vzroki, kakor tudi zgodovinska pravica narekujejo, da pridobljena ozemlja morajo za vedno ostati Poljska. (To so ozemlja, ki so po sporazumu v Potsdamu bila odvzeta Nemčiji in priključena Poljski).
S četrto točko sporazuma so poljski katoliški voditelji naznanili, da se bodo zoperstavljali sovražni aktivnosti napram Poljski, posebno pa proti-poljski aktivnosti s strani "enega dela nemške (katoliške) duhovščine."
Dalje poljski episkopat ugotavlja, da je papež kompe-tentna in najvišja avtoriteta cerkve v zadevah "vere, morale in cerkvene jurisdikcije, toda pri drugih zadevah se bo episkopat ravnal po poljskih državnih interesih."
S šesto točko sprazuma se je episopat obvezal, da bo duhovščini pojasnil, naj se ne zoperstavlja razvoju zadrug na podeželju, "ker zadružno gibanje temelji izključno na etičnih elementih v človeški naravi, vsmer-jeni k prostovoljni družbeni vzajemnosti, katere cilj je blaginja vseh." Ta točka sloni na predpostavki, da Cerkev lahko vrši svoje poslanstvo v okviru raznih socialnih in ekonomskih sistemov, ki so jih ustanovile posvetne oblasti.
Dalje je Episkopat obsodil vsa dejanja proti poljski državi, posebno pa se zoperstavil "zlorabi verskih čutov za proti-vladne aktivnosti."
Deveta točka sporazuma je proti vojni. Glasi se; "V soglasju z učenjem Cerkve, bo episkopat podprl vsak napor za jačanje miru in se do mej svojih zmožnosti zoperstavil vsakemu poiskusu, da se izzove vojno."
To je prvi del sklenjenega sporazuma, zapopaden v devetih točkah. 2e na prvi pogled je jasno, da je zelo dalekosežen, posebno za rimsko katoliško cerkev, ki je vedno bila konservativna in je stremela, da ohrani obstoječe socialne in ekonomske sisteme. Celo bi se lahko reklo, da se je s tem sporazumom rimsko-katoliška cerkev na Poljskem, če bo izpolnjevala določbe sporazuma in če ta sporazum Vatikan ne bo oviral, prilagodila novemu sistemu v Poljski.
Sporazum, ki je bil sklenjen na Poljskem, ne bo všeč katoliškim voditeljem v zapadnih državah. Najmanj pa nemškim. Toda s sporazumom so poljski katoliški voditelji pokazali, da nacionalni interesi njihove lastne države zahtevajo od njih ne samo versko, ampak tudi državljan ske odgovornosti.
(Konec jutri)
Po 22 letih na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek	-
53
Žabjo vas sem si ogledal od vseh strani in obujal spomine na otroška leta. Vsaka steza, vsaka pot, vsaka hiša mi je priklicala v spomin stvari, dogodke, na katere sem v tujini že čisto pozabil. Korakal sem po cesti, katera vodi iz Žabje va|i na Grm, kjer je slovita kmetijska šola. Šel sem mimo hiše mojega birmanskega botra, kateri je bil znan krojač, toda je storil med zadnjo vojno žalostno smrt nekje v Zagrebu. Tako mi je pravila moja mati. Postal sem pred hišo, ko pa sem videl, da je vse mirno, nikjer nikogar, sem šel naprej in mislil nanj.
Revna družina kot je bila naša v prvi svetovni vojni in nekaj let po vojni, težko dobi dobre botre. Posebno če je v taki družini cel roj otrok. In tako sem bil star že deset let, a še ne birman! V šoli mi je učitelj-frančiškan dejal, da je že čas, da grem k birmi. Povedal sem mami, kaj mi*je dejal učitelj. "Kje pa bom dobila botra, da te bo peljal v Ljubljano k birmi?" je skrbeče vprašala. Jaz sem se bal učitelja in pričel vztrajati, da moram iti k birmi. Uboga mati je tuhtala, koga bi vprašala. Revež se zateče k revežu za pomoč! "Krojača Ka stelica bom vprašala," je po dolgem premišljanju prišla mama do zaključka. Krojač Kaste-lic je imel sedem otrok: sama dekleta, naša mama pa sedem sinov in samo eno hčerko.
In res je vprašala krojača Kastelica, jaz pa ga nisem hotel za botra, ker je bil šepast na eno nogo. Toda vsi moji krivični protesti niso pomagali nič in moral sem z njim v Ljubljano k birmi. Mlada otroška duša je res krivična nasproti starejšim ljudem! Bil je pošten in delaven možakar, £t vse to ni nič pomenilo zame, ampak mislil sem samo na to, da imam šep ca za botra. Če bi bil mož še živ, se bi mu lepo opravičil in obžaloval mojo otroško nerazsodnost. — Na vse to sem mislil, ko sem šel mimo hiše mojega pokojnega botra.
Obiskal sem še nekatere druge družine in povsod so me lepo sprejeli. Toda kaj sem zvedel pri teh ljudeh: pri velikih in malih kmetih, bajtarjih in rokodelcih? Na splošno so se vsi pritoževali, ker ni na trgu dovolj potrebščin za splošno potrošnjo. Kmetje so se istočasno pritoževali čez velike davke in oddaje. Sicer ničem v Žabji vasi našel nikogar, ki bi tako 'divje" protestiral proti novim oblastem, kot to skušajo nam pre-dočiti razni begunci in domači nasprotniki, a tu moram pristaviti, da sem našel v nekaterih izključno kmečkih vaseh več nezadovoljstva kot v Žabji vasi. Na primer v neki vasi na Gorenjskem sem srečal kmeta, kateri je kar škripal z zobmi, ko je govoril o ljudskem odboru in današnjem jugoslovanskem režimu. Pozneje sem izvedel, da je bila dotična kmetija najbogatejša v treh vaseh. Veliko bolj kot Žabjevaščani so se pritoževali tudi kmetje iz sosednih vasi. In srečal sem jih mnogo. Nekatere sem obiskal, drugi pa so prišli k nam v Žabjo vas, da vidijo "Amerikanca". Naj tu omenim, da mi je neka žena upokojenega orožnika v Kandiji dejala: "Lačni smo, lačni." O tem| sem spraševal druge ljudi in od-j govor je bil: "Ne, lačni ravno I nismo, manjka nam pa drugih I stvari, v prvi vrsti obleke." |
Po vseh pritožbah, ki sem jih| slišal, sem ponovno in ponovno | prišel do zaključka, da bi bili; kmetje in drugo prebivalstvo i veliko manj kritično, če bi bilo! več potrebščin za splošno po-1 tnošnjo. Jugoslovanska vlada boj morala pričeti resno misliti na!
ta problem in vsaj začasno im-portirati najpotrebnejše artikle, če noče ustvariti prevelikega nezadovoljstva, katero lahko močno rani ves ustroj nove Jugoslavije. Amerika ima vsega na pretek in Jugoslavija bi lahko dobila polne ladje glavnikov, šivank, sukanca, čevljev, mila, zobnih ščetk, britvic, gumbov, srajc, nogavic, oblek in podobnih nujnih potrebščin za majhen denar. To ljudstvo trpi že toliko let in zato je naravno, da stremi po normalnih razmerah.
Naj se zopet vrnem v domačo hišo. Naravnost patetično je bilo, kako sta mi stregla mati in oče. Kakar hitro sem se zjutraj prebudil in pričel kašljati vsled preobilnega kajenja, so se iz kuhinje odprla vrata in mama je že nesla k moji postelji skodelico kave. Postavila je kavo na nočno omarico in odšla v kuhinjo. Kmalu nato pa so se odprla vrata iz velike sobe. Pri-smehljal se je oče z majhno ste-kleničico slivovke v eni roki, v drugi pa čašico: "Veš, je dobra slivovka . . , Malo ti ne bo škodovalo ... Se prileže zgodaj zjutraj ... To je že stara navada ..."
In to se je ponavljalo vsaki-krat, kadar sem bil doma. "Saj ni treba, saj ni treba," sem dejal, istočasno pa sem moral z vso silo premagovati, da sem zakril svoja čustva. "Podena-la" sta me kot kakšnega "kra-Ijička". Milo se mi je storilo, a rekel nisem ničesar. Ležal sem v postelji, o vsem tem premišljal in zdelo se mi je kakor sanje. Sam pri sebi sem ugotavljal, da ne sanjam, da sem v resnici doma.
Drugi dan mojega bivanja pod domačo streho je prišel iz Ljubljane brat Mirko, kateri je dve leti starejši od mene. On je edini, ki je bil trgovec v naši družini. Bili smo skupaj trije bratje: Mirko, Dolfi in jaz. Mirko je v vsej naši družini naj
blažja duša. Pošten, čustven, na vezan na družino, čisto nič podoben povprečnemu , trgovcu. Pozna ga vsa Suha krajina in ga pogreša, ker je sedaj v Ljubljani.
V sobi, kjer smo spali, je majhna avtomana (nekak studio couch) in ozka postelja. Dolfita smo dali na avtomane, z Mirkom pa sva spala skupaj. Sicer pa nismo spali. Mirko je govoril o svojem življenju. Med drugim je zelo užaljeno pripovedoval, kako ga je hotel neki partizan ustreliti na žužember-škem pokopališču. To je bilo ob kapitulaciji Nemčije. In do tega bi kmalu prišlo, dasiravno je pomagal partizanom na vseh straneh. "Pozabi na to, saj si dobil zadoščenje," ga je tolažil Dolfi z avtomane.
In Mirko je govoril naprej. Iz njegovega govora sem razvi-del, da se je trgovcu s podjetniško iniciativo težko privaditi kolektivizmu. Vendar pa ni zabavljaj. Mene je vabil domov in obljubljal, da mi bo dal zastonj veliko hišo v Žužemberku,^ v kateri je zadruga, ki mu plačuje prilično dobro najemnino. On ima lepo hišo tudi v Ljubljani, v kateri je tudi zadruga, dočim je sam v neki zadrugi za upravnika, kakor sem že omenil.
Bila je že tri ura in pogovor je tekel naprej. Nenadoma pa se je Dolfi domislil, da bi bilo dobro, da bi si poplaknil suha grla in da sem jaz sedaj "glavni gazda" v hiši, zato naj po-iščem tisto očetovo slivovko. Odgovoril sem, da sem faktično tujec v hiši in da ne vem kje je kje, nakar je dobričina Mirko dejal: "Bom že jaz našel," In res jo je našel, nakar smo trije bratje pili na zdravje pod domačim krovom že po treh zjutraj. Mati in oče sta spala v sosedni sobi. Sicer pa najbrže nista spala, ampak poslušala nočno konferenco treh sinov. Potem smo zaspali za nekaj ur.
(Dalje prihodnjič)
skušamo reorganizirati SANS, da bi imel boljšo podlago. Priporoča na primer, da bi se organizacija imenovala Slovenska prosvetna zveza, ali pa skrajšano SPZ, v pravilih^ pa naj se poudari, da organizacija deluje za delavsko politiko in kulturo. Taka organizacija bi nam bila zelo potrebna, posebno tukaj v Ameriki.
Podružnicam in društvom pri-podružnicam in društvom priporočam, da izvolijo delegate za to konvencijo, ki se bo vršila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd 27. in 28. maja. Kot je rečeno, bosta iz stare domovine prišla na konvencijo Tone Seliškar in Božidar Jakac, ki sta oba bila v partizanih. Tone Seliškar je napreden delavski pisatelj in jako dober govornik. Na programu bodo tudi partizanske pesini in najnovejše premične slike iz Slovenije.
Naj omenim, da smo pri naši podružnici št. 48 že izvolili 4 dobre delegate. Vse tri tukajšnje podružnice pa imajo skupen odbor, ki bo izvršil vse priprave za konvencijo. Ta konvencija mora biti najboljša, kar se da. Res je, da so vedno posamezniki, ki se žrtvujejo, drugi pa samo zabavljajo in godrnjajo, da se nič ne dela.
Želim, da bi naša prihodnja konvencija bila uspešna in da bi skupaj nadaljevan delo, ki smo ga začeli. V tem imenu kličem vsem delegatom; dobrodošli v našem Clevelandu na 4. konvenciji SANSa!
John Lokar, St.
NOVICE IN ZANIMIVOSTI Z VSEGA SVETA
Tudi tisk so iznašli Rusi?
Sovjetski časopis "Literatur-naja gazet" je objavil, da so način tiskanja knjig iznašli že v desetem stoletju Rusi. Po trditvi omenjenega sovjetskega časopisa je bil izumitelj tiska neki Smera, zdravnik na dvoru velikega kneza Vladimirja, ki je tiskal knjige baje že petsto let pred Guttenbergom in dobro stoletje pred Kitajcem Pi Skenom.
UREDNIKOVA POŠTA
O konvenciji SANSa
Bliža se čas 4. redne konvencije SANSa. člani in somišljeniki pa se le malo oglašajo v naših listih, kot so Enakopravnost, Prosveta in Glas Naroda. Želeti bi bilo, da bi se napredni Slovenci potrudili in povedali svoje mnenje o SANSu, kaj bi bilo koristno z a organizacijo itd.
Moje mnenje je, da ameriški Slovenci zelo potrebujemo stalno organizacijo, kakor je SANS Na 4. konvenciji bi morali delegati tt) vpoštevati in sprejeti zaključke, ki bi bili v najboljšo korist slovenskega naroda in vsega našega delavstva. Posebno tukaj v Ameriki potrebuje mo v resnici dobro organizacijo. Ne smemo se ustrašiti, kajti če delamo v korist narodu, nam se ni treba bati ničesar. Sans je v preteklosti napravil veliko de lo, lahko bi rekli napravil je krščansko delo, čeprav nas sve-tohlinci napadajo. Če bi danes Kristus vstal iz groba, bi pristopil na našo stran. Naj se trkajo na prsa kolikor hočejo, ampak mnogi ne delajo tako, kakor je Kristus učil, celo blatijo njegov nauk. Napadajo poštene in napredne ljudi, ker se žrtvujejo, da pomagajo potrebnim. Vpijejo "komunisti" so v SANSu? Zakaj pa so njim dobri fašisti? Zakaj oni sami podpirajo fašiste? To mi ne gre v glavo. Saj vendar so fašisti najhujše zverine; kako so samo kruto morili naš narod. To je bilo že tisočkrat dokazano in to ne bo nikoli pozabljeno.
Pozivam vse, ki ste zmožni, potrudite se za dobro in pravično stvar! Opazil sem, da se do-
bijo ljudje, ki so nekam boječi, čeprav brez potrebe.
V Prosveti sem čital dopis z 21. aprila, kjer je A. Jurca pošteno in resnično odgovoril s. Prašnikar, ko je poročala o Jugoslaviji vse najhujše. Vse je videla črno in slabo, da bi dala našim nasprotnikom več prilike, da blatijo Jugoslavijo. Vsi drugi poročevalci so poročali, kar je bilo dobrega in kar je bilo slabega. Milan Medvešek, kot se vidi, pravilno poroča in meni se to poročilo zelo dopa-de.
Poročila o starem kraju dobim tudi od nečakinje, ki mi je že večkrat pisala. Pravi, da je včlanjena v več organizacijah, v katerih delajo za novo državo.
V	enem svojem pismu sem ji omenil, da imamo tukaj SANS in Progresivne Slovenke, ki po-magajo, kolikor že morejo. Odpisala mi je, da me sedaj še bolj spoštuje, ker ve, da sem na napredni strani. Dalje mi piše, da se vse izboljšuje. Vsega še ni-majo in je dosti stvari, ki ne morejo dobiti, ampak razsodni ljudje morajo vedeti, da ne more biti kar naenkrat v najboljšem redu. Vemo, da ni dobro, ampak vemo, da je v drugih državah, kakor v Italiji, še dosti slabše.
Naši nasprotniki ne pišejo o tem in nič ne povedo, da je bilo v Jugoslaviji vse uničeno in razbito, požgano in pokradeno.
V	Ameriki bi bilo prav tako, če bi tu divjala vojna.
Ampak naj se povrnem zopet k SANSu. Tudi v Proletarcu je urednik že pisal o konvenciji. Urednik P. pa nas poziva, da
Vabilo na koncert
V	Clevelandu imamo več pevskih zborov. Kot vam je znano, so imel večinoma svoj spomladanski koncert, zaostal pa je le pevski zbor Adrija. Ta zbor obstoji iz tu rojenih mladeničev in mladenk, ki se trudijo, da bi peli slovenske pesmi. Seveda angleške bi jim šle bolj lažje, pa pravijo, da so Slovenci in hočejo še ostati. Vljudno ste prošeni, da podprete tudi ta zbor po svoji moči, da bo mogel nadaljevati s lovskimi vajami.
Koncert priredijo 21. maja ob 3.30 popoldne v American-Jugo-slav Centru na Recher Ave. Imajo več točk na programu, tako da vas bodo zabavali par ur. Po koncertu bo večerja. Kdor bo želel, bo imel priliko tudi za pri-liti in seveda, zvečer bo pa ples.
V	resnici so malo zaostali, pa to ni njih krivda. Čakali so na novo dvorano, na katero so jako ponosni in želijo, da bi tudi prispevali svoj delež v korist domu.
Torej, ne pozabite 21. maja na mladino, ki se v resnici trudi, da bi obdržala ta pevski zbor. Seveda z vašo pomočjo! D. P.
Skrivnosten zaklad na dnu morja
Kaže, da se Angleži izredno zanimajo za delo potapljačev, ki že nekaj časa raziskujejo dno morja v zalivu Tobermory ob zahodni škotski obali. Delo potapljačev traja že dober mesec in bodo najbrž prodrli v notranjost pred 350 leti potopljene španske ladje "Vojvoda iz Florence". Po podatkih iz prejšnjih časov se je omenjena španska ladja potopila hkrati z veliko količino zlatnikov, zlatih predmetov in draguljev. Cenijo, da. je ta zaklad danes vreden 30 milijonov funtov šterlingov. Doslej so potapljači odkrili samo del ladje in sicer njen levi bok. Kljub temu, da je ladja že toliko časa potopljena, les ni niti malo izgubil svoje odpornosti. Ladja je zakopana pod pravo goro peska in blata. Potapljači se sedaj trudijo, da bi prodrli v notranjost ladje in ugotovili, ali je zaklad, ki so ga v teku stoletij že večkrat iskali, res bil na ladji. Lastnik tega neugotovljenega zaklada je Ar-gyllski vojvoda, ki je z angleško admiraliteto sklenil pogodbo. če potapljači v desetih dneh, ko poteče pogodba, ne bodo ničesar našli, bo moral vojvoda na svojo roko nadaljevati iskanje.
r* I
I.ietalski promet v Sovjetski zvezi
Lansko leto je bilo dograjeno tretje veliko letališče v bližini Moskve, ki je namenjeno
rednim letalskim zvezam prestolnice z zdravilišči na jugu države in z industrijskimi središči na severu, na Uralu in v Sibiriji. Potovanje iz Moskve v Vladivostok, ki traja z vlakom 10 dni, se bo z letalsko zvezo skrajšalo na dobrih 25 ur. Prav tako bo popotnik prišel v 11 urah iz Moskve v Ashabad, za kar je doslej jjotreboval 6 dni vožnje z vlakom.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
Meteorološka postaja, oddaU"' na 800 kilometrov od tečaja
Združene države in Kanada sta sklenili postaviti skupno meteorološko postajo na severnem koncu otoka Ellesmere. Ta točka je komaj 800 km oddelje* na od Severnega tečaja.
THERE WILL ALWAYS BE A WINTER/

1 "yi
a#-i/-vT/^lrLrM

ftTZTiMSillS^
U> 5. Triwury 0»P"

16. maja 1950
ENAKOPRAVNOST
1 STRAN 3
DOSEUEVANJE IZ ITALIJE V TRST V XV. STOLETJU
Največ italijanskih priseljen-je prihajalo v Trst z Be-Deškega, t. j. iz Benetk in bene-dežele. Zadnjič smo navedli
priseljence iz mesta samega.
^ačilno je dejstvo, da so bili skoraj vsi priseljenci iz Benetk ^ovci. Izobražene poklice sta predstavljala samo dva, notar ^drej de Calegis in zdravnik Grillo. Sicer pa je bil tudi ""tar Calegis predvsem trgovec "•šele potem notar.
O zdravniku Grillu nam sicer J*znano, ali je tudi on trgoval;
pa je v 15. stoletju v Trstu %aj vsakdo trgoval, ki je denar ali si ga je izposo-^ — trgovali so celo sodniki, ^oniki in mestni poglavarji — ^ bržkone trgoval tudi zdrav-Grillo. Poleg trgovcev in . ® dveh izobražencev so prišli ^^netk tudi trije mesarji, en pjač, en zlatar, dva brodo-. ^ika, en izdelovalec stekla J^'^ya "casarola". Kaj so to bi-jasno; "casaro" pomeni si-v laškem jeziku izdelovalec . ' ni pa verjetno, da bi ta-"^ogli priti iz Benetk, kjer se '' likoli ni pridobival.
, ^bližno toliko priseljencev iz mesta samega, je pri-®6mkaj tudi iz beneške de-Med temi so bili občinski lik tržaški Lodovico d'A-
Ni

ki je prišel iz Bettluna;
k
g Anton de Conegliano;
vnik Luigi de Verona, du-,^lik Peter iz Chioggie, zdrav-' Jurij de Gorgis iz Vidma Icitelj Jernej de Franchis iz ada. Tega je poklicala sem ®ka občina, da bo poučeval ico v šoli na trgu Cavana,
% Hi
mu dali tudi stanovanje, dokument iz leta 1404 pri-
JJERIŠKA in evropska ^ačba mer
kt?! čevljih je razlika v oz-321/2 do 33 točk, ki jih odšteti od evropske 1 bodisi pri moških ali pri ^kih čevljih.
primer: če vam pišejo, fjv^lijo čevlje št. 39, to je ame-% Riera 6 in pol, št. 40 je
h ir>	9, št. 43
r' št. 44 je 11
S
l^ski čevlji so navadno
'Jsi
bi
nego gornje mere. Ta-
na primer: št. 38 bila št.
' 5t. 5, 36 št. 4. « *
fj. iske obleke: št. 40 je ame-42 je 34; 44 je 36: 46
. [ 48 je 40 itd., vedno za manjše od evropske
v
te »
je pri deklicah dru-evropska mera. Št. 38 je J, ^ško 12; 40 je 14; 42 je 16;
J® 18 in 46 je 20.
otoških oblekah pa se za-v v Evropi z št. 42, kar je jg^eriki 33; 44 je 34; 46 je 5^'^ je 38; 50 je 39; 52 je 41; Die? in 56 je 44. (Se vrti in 11 točk razlike.)
poveduje, da je bil lastnik hišice v nekem mestnem okraju: v tej je stanoval neki Clemente de Dobrava. Franchis pa ni bil samo učitelj, ampak je imel tudi svojo trgovino v Trstu. Ne-trgovci z Beneškega so bili; mojster Rinaldo iz Trevisa (bržkone krojač); brivec Ivan iz Trevisa; zlatar Martin iz Vidma; zlatar Jernej iz Padove; mlinar Daniel Furlan; brivec Jakob iz Monselice pri Padovi; krojač Teobald iz Verone; ko-žuhar Anton iz Vidma; brivec Anton di Manfredi iz Čedada; dva krojača, oba Matevža; mesar Celoto; zlatarja Pantaleon in Ottobono in brivec Anton Buffon, vsi iz Čedada. Iz Chioggie sta bila brodolastnik "ser" Francesco in zidarski podjetnik Ivan.
Vsi drugi priseljenci z Bene-kega so bili trgovci, našteli smo jih 34. Še mnogo drugih, ki v Cavallijevi knjigi niso označeni z imeni, je prišlo iz Chioggie (v starih listinah: Clugia). Ena izmed teh čozotskih rodbin, ki je silno obogatela, je bila povzdig-njena v grofovski stan. Nanjo spominjajo v Trstu dobro znani "Volti di Cioza" (Čoza).
Mnogo izobražencev je prihajalo v Trst iz ostale Padske ravnine. Od tam, in sicer iz ne-
ke milanske rodovine, je bil tržaški škof fra Pace; iz Sassuolo blizu Modene je prišel leta 1420 v Trst jurist Pietro de Mon-tecchi (Montilius), ki je bil "cancelliere di palazzo" pri tukajšnji občini in se je poročil s tržaško Slovenko Lucijo pl. Čer-nja. Sin Petra Montecchi in Lucije Černja, Krištof dei Monte-chi, imenovan tudi dei Cancel-lieri (ker je bil njegov oče "cancelliere"), je bil najprej notar pri kazenski sodniji, pozneje pa tudi "cancelliere di palazzo", kakor njegov oče. Krištofov sin Peter dei Cancellieri je spisal tržaško kroniko ("Cronaca di Trieste"), drugi sin Battista pa je bil kanonik pri Sv. Justu. Vsi Montevchi so se več ali manj pečali tudi s trgovino.
Tržaški kirurg Krištof de Cortesi se je semkaj priselil iz Pavi je, njegov sin Pavel je bil v Trstu profesor "di belle lette-re" (leposlovja); drugi sin Luka pa je bil notar, hotelir in trgovec.
Podjetni pa so bili ti italijanski priseljenci! Ni čuda, da so večinoma zelo hitro obogateli. Iz Modene sta prišla učitelj Franjo in kirug Jurij; iz Bo-logne občinski odvetnik in trgovec Romeo de Zovenzoni; njegov sin Rafael Zovenzoni, po katerem je imenovana tržaška ulica, je bil pesnik in humanist. Od tod je bil tudi titularni imetnik brezoviške župnije (1. 1404)
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, to+vini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N, Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 1-0718
Ml
■Oske o 13
tkii.
Ul
pol;
40
srajce: št. 35 je ame-in pol; 36 je 14: 37 je 38 je 15; 39 je 15 in
]e 15%; 41 je 16; 42 je
in 43 je 17,
0£?t//.K
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
Soliman. Pesnik Rafael Zovenzoni pa ni bil revež, kakor so navadno pesniki, pač pa bogat mož; imel je hišo v mestu in vinograde in celo tržaški patricij Andrej de Leon mu je bi dolžan 57 zlatih dukatov, kar za tedanje čase niso bile mačje solze.
Notar, šolski rektor in občinski kancler Blenghio de Grillis je prišel iz Genove, duhovnik Jernej iz Lodija, vojaška častnika Jernej Vicentino in Azo da Piacenza iz Piacenze, častnik Tomaž de Lodi blizu Milana in častnik Avguštin de Cara-vaggio (Bergamo). Iz Južne Italije so se priselili v Trst samo trije izobraženci, in sicer Fran in Ivan de Nercia (Umbria), oba zdravnika, prvi poleg tega tudi občinski kancelar, ter vikar i n kapitanov namestnik Giumbattista Pizzoli de Chieti
(Ambruzza). Razen teh in trgovcev sta prišla iz Južne Italije le se brodolastnik Krištof Centofanti de Nursia (Norcia-Umbria) in izdelovalec jader Zilio de Bari Centofanti se je pečal tudi s trgovino. Iz Padske ravnine so se priselili v Trst razen izobražencev in trgovcev še naslednji: barvar Giovanni de Ferrara, ladijski tesar Gugliel-mo del Monferrato (Pieifiont), brodolastnik "ser" Bartolomeo de Ferrarese, zlatar Jakob de Rimini, mornar Matija de Brescia, kastnik ser Alberico Lom-bardo, krojač Valentin de Parma, zasmoljač Todor Chioldo iz Piacenze, krojač Lovro iz Pie-monta in svečar Jernej della Spada iz Benetk.
Med' trgovci iz Padske ravnine je vredno predvsem omeniti znani rodovini Marenzi in Lantieri. Poznejši baroni Ma-
renzi so prišli semkaj iz Brescie, prvi med njimi (leta 1484) trgovec Alovise; trgovec ser Francesco de Lantieri je prišel iz Paratica blizu Bergama, od koder se je priselila tudi goriška veja poznejših grofov Lantieri jev. V Trst so prišli kar štirje trgovci te rodovine; David, Fran, Anton in Peter. David je v listinah imenovan tudi "de Bergamo", kar velja tudi za Petra. Iz tega mesta je prišlo še do drugih trinajst trgovcev v Trst, 5 iz Riminija, 2 iz Milana, 1 iz Brescie in 1 iz Pavije. Iz Bologne jih je šlo 6, iz Parme 1, iz Pistoie 1, iz Per-rare 1, iz Pesara 1, iz Ancone 2, po eden iz Gremone, Modene, Feltre in Forli in 13 iz Firenc.
Iz vseh teh podatkov je razvidno, da italijansko priseljevanje v naše mesto ni bilo običajno priseljevanje s podeželja
v naravna mestna središča. Italijani niso namreč prihajali in ne prihajajo v Trst iz okrožja, temveč iz drugih, italijanskih mest in celo iz inozemstva, t. j. iz Italije. Prihajali so sem kot kolonisti, da živijo in obogate od produktivnega , dela dežela-nov, ki niso bili Italijani.
"Gospodarstvo"
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDAU KOT NOVI, >ko jih oddact« V popravilo lan«-sljivemu čevljaiju. ki vedmo iivrii prvovrstno delo.
Frank Marzhkar
16131 ST, CLAIR AVE.
ZUUCH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd.. IV 1-4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
TU JE NAJBOLJŠI NAKUP PLINSKE PECI V ZGODOVINI
\ A r
Prihranite
★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
★ ★ ★
Odin Plinska Beauty Peč
no. 105
Vrhnji del je razpredeljen in iz čisto belega porcelana
Obdrži svojo originalno barvo
Nima razpok ali manjših kotičkov, kjer bi se nabirala navlaka
Se prav lahko sčisti
Ima prostor za velike lonce
Pečica je iz enega komada iz porcelana
Ima Robertshaw kontrolo za toploto
Je popolnoma insulirana z Johns-Manville Rock Wool
Ima en velik "burner"
Ima tri standard "burnerje"
Majhni krožniki iz kroma pod "bur-nerji" se z lahkoto odstranijo za čiščenje
Pražilni oddelek se lahko porabi za shranitev jedi na toplem
Ogrodje je električno zvarjeno
Ima veliko prostora za spravo posode
Vrata in predali se ob dotiku prsta zapro

Samo '99.50
Vabimo Vas, da si pridete ogledoti to fino, na trgu najbolj ekonomična peč, katera bo okras vsaki kuhinji in vsaki gospodinji v ponos.
Mario Kolenc
15505 Eudid Ave. MU 14200
Louis Planine
V orane:
IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA
,, (Nadaljevanje)
smo se zbrali pri mo-Vj)j, se posvetovali, kaj bi. smo knape, če bodo šli Rekli so nam, da poj-gremo mi. Mi smo od-t'i	izzivalen poziv, oni
obljubili vztrajati z Ift,, ^ o konca, to ae reče: dok-^ "G boste nagnali, bomo nismo preslišali teh vendar molčali, na jj prepirati in pretepati mudilo; tudi knapom
je menda krulilo po želodcih, kazali so čemerne obraze. Šli smo k Matevžu, ker je bilo najbolj pri rokah. Najprej smo utešili glad; mi smo si naročili dve veliki skledi krompirjeve juhe z jesihom in kruhom, dočim so l:napi jedli koruzne žgance z mlekom.
"Nato smo pričeli piti kar akord—cigani so igrali nepre stano, ljudje so prihajali od vseh strani, marsikdo je sel namesto na polje v gostilno, prostori so
se kmalu napolnili, vse je bilo kakor prejšnji dan. Veselje je trajalo tudi ta dan pozno v noč. Opoldne in zvečer pred razhodom smo se stepli kakor prejšnje krati, a brez uspeha, čeravno je Ravnjakov Žerljavljevemu pri metanju izpahnil roko in je revež vpil, kakor bi bil na ražnju.
"Posebno hudo je bilo zvečer, trgali smo se na vso moč; nekateri so prišli ob obleko, ta in oni je nosil le kak razcefran kos srajce na sebi, drugim so bili odtrgani rokavi jopičev ali razdrte hlačnice. Jaz na primer sem imel na sebi srajco, pol telovnika, spodnje hlače in čevlje. Klobuka ni imel niti eden. Povprečno so bili knapi hujše zdelani nego mi, njih obleka je bila mo-
dernejša, torej slabejša, naša pa je bila iz hodnine in resovine.
"Lahko si mislite, kako smo vstajali drug dan, v torek zjutraj. Raztrgani, povaljani, pobiti, okrvavljeni, mršavi, preteg-njeni, komaj živi. Na Matevževi parni smo sklepali o položaju. Sram nas je bilo iti na prosto, a naša čast je brezpogojno zahtevala nadaljevanje 2apočete-ga procesa, treba je bilo vsekakor. Gledali smo se in razmišljali.
" 'Spreoblekli bi se,' je rekel naposled Janetov Luka; bil je skoraj nag.
" 'Saj to bi bilo!" smo pritrdili vsi v eni sapi.
" 'Vsak naj gre na svoj dom,
se preobleče in se vrne," je obravnaval Luka svoj predlog,
"Da, ampak knapi bi si mislili, da smo^pobegnili iz strahu pred njimi. Naš sklep jim je bilo treba javiti. Odposlali smo k njim na skedenj tri fante, ki so jim naznanili naš ukrep. Ako hočejo, pa počakajo, so poročali fantje zasmehljivo. Knapi so pritrdili in hrlili dalje v senu, mi smo se pa poizgubili po domovih. Pametno ni bilo, se hoditi spreoblačiti za nadaljevanje lumparije in to v torek, ljubi moji; marsikateri je slišal doma mnogo bridkih, a fantje so bilo vsi trdni in v dveh urah smo bili že zopet pri Matevžu, neomahljivi in korajžni. Mnogi so bili sicer oblečeni delavni^
ško, hlače zašite in škornje z lesenimi podplati, ker recimo niso razpolagali z več stavami nedeljskih oblačil ali pa so jim jih poskrili domačini. Vendar se iii nihče ženiral zaplat.
"Privlekli so se knapi iz fa-rovškega sena in stari obredi so stopili v veljavo. Ne bom vam na drobno popisoval vseh teh dogodkov, povedano je vse, če rečem, da je bil torek podoben ponedeljku, sreda torku; pilo se js venomer, potem se je zmajalo na obeh straneh, nato je sledil pretep. V sredo zfvečer ob večni luči smo se mlatili ravno osemkrat. Vsak spopad je bil gorkej-ši od prejšnjega. Obupnost, s katero smo se borili, nam je podvojila sile in razvila boje v
pravcate vojiike; glasile so se smrtne grožnji?^ slišalo se je pso-vanje, stokanje',^ zveneli so udarci, padci, zobje >o obupno škr-linkali, očesa so ^buljila, prsi rinile, pljuča hrope^a, toda troha odjenljivosti se n^^^ pojavila na nobeni strani. Posijali smo živina.	>	i (Dalje prihodr^ič)
V "Enakopravnosti^' dobit« ledno sveže dnevne wjvice o dogodkih po svetu in čt^ma!


L
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
16. maja 1950
FERDO GODINA;
BELE TULPIKE
ROMAN ' (Roman je bil spisan leta 1941) j
(Nadaljevanje)
Prišel je drug. Slično zgodbo je povedal o sebi, kazal je odrezano roko, ki je bila rdeča od mraza in pripovedoval o svetovni vojni, in to je ponavljal pri vsaki hiši.
Kaj morem jaz, če so padli v nesrečo ? Tudi jaz sem nesrečen. Mati leži v postelji in ne črhne besede. Drugi nesrečniki imajo srečo, da jih ljudje po hišah poslušajo; mene ne bi poslušal nihče. Smejali bi se mi in bi imeli v srcu grenko sodbo za mene: Ne spadaš med nas, nevreden duhovnik si, svojo mater si ubil. Trpel sem v tistih časih — Bog mi ne vzemi v greh — kakor križani Kristus.
Sneg prši, vihar pripogiba golo drevje, okrog voglov tudi.
Moja mati dan za dnem sah-ne. Sama kost in koža je je. Gledam jo, kadar spi. Vedno bolj pogosto se zgodi, da spi podnevi. Ponoči nima več rednega spanja. V gluhi noči slišim, kako išče pod vzglavjem rožni venec ali tipa za palico, da bi se zganila. Globoko dahne.
Podnevi spi. Posebno popoldne, ko je v hiši gorko in je mir. Spi mirno, ' a hipoma jo trgne, odpre usta, da bi kaj povedala, nato se umiri. Gledam jo. Mogoče sanja o meni. Gotovo me vidi pred oltarjem, kako poklekam pred Najsvetejšim. Vsa cerkev kleči, jaz pa pojem, povzdigujem Njega, ki je prišel na svet, da bi odrešil človeka. Velika skrivnost božja je to, moji materi bolj doumljiva nego meni.
Zjutraj, opoldne in zvečer prihaja Reba s« tropo otrok. Prav tak smrad prinašajo v našo hišo, s kakršnim je napolnjena Horvatova bajta. Še kuhinjska posoda diši po tem.
Ko pride Reba, grem iz sobe. Mati v pričo mene nič ne govori. šele, ko sem zunaj, začne Rebi naročati:
"Gu-gudekom daj šča-ščavo. Repnjeke pri-pristavi."
Grem na dvorišče ali za hišo, dokler Reba ne opravi. Slab sem. Kašlju ni ne konca ne kraja. Prsi bobnijo kot bi bile votle.
Reba dela, pospravlja, kuha. Ko opravi, odide. Vrnem se v sobo. Mati leži v postelji, kot bi me sploh ne bilo.
Tako se vrsti dan za dnevom.
KADAR IMATE
naprodaj ali pa želite kupili hišo za eno ali dve družini ali pa večje poslopje,
pokličite
IV 1-7646
__^ A L T o R
Ne pozabite
VELIKE RAZPRODAJE
v
Oblakovi trgovini
s pohištvom 6612 ST. CLAIR AVE.
CENE SO ZNATNO ZNIŽANE NA VSEH POTREBŠČINAH IN PRIPOMOČKIH.
Prišel je čas belih tulpik. Prišla je pomlad. Drevje je pokrilo listje, po poljih raste žito, na travnikih raste stara trava. Pomlad, pomlad! Konec je žalostnih dni, ki sem jih preživljal čez zimo. Zdaj sije toplo sonce in greje zemljo, greje vode, be-reke in struge. Tisoče in tisoče tulpikinih cvetov pokriva toplo vodo.
Mati je preživela zimo. Vem pa, da pomladi ne bo preživela. Njena smrt me ne vznemirja. Vsak dan misliti o isti stvari, vsak dan gledati hladni, mrzli obraz, to človeka popolnoma spremeni. Niti groze me ni več, če jo gledam v postelji trpečo in umirajočo. V licih nima kaplje krvi.
Tudi jaz malokdaj vstanem. Umiram z materjo. Kako težko mi je, ko slišim zunaj ropot voz, vesel pogovor, pokanje bičev; pri naši hiši pa je tiho, kot bi ne bilo žive duše. Od časa do ča sa pride Reba. Tudi ljudje hodijo po naši hiši. Stene so umazane, posoda in pohištvo je razmetano in zanemarjeno. V pivnici ni več krompirja in v shrambi ne več mesa.
Ležim v postelji vznak. Mati sunkoma diha. Ne more več zakriti bližajočega se konca. Kdo bi si mislil, mati, da bo najin konec tako žalosten?
Čez sonce je šel oblak. V sobi' je postalo temno, nato se je svetloba razlila po vseh kotih Sonce je posijalo na mojo posteljo. Z roko sem ujel toploto. Sonce, pomlad! Prijela me je nezadržna želja, iti med vode, biti sam in dihati topel, sveži zrak, ki diši po stoječih vodah Moram, moram k vodam. Moč sem čutil v sebi, da bi to dosegel.
Vzel sem palico, brez katere nisem mogel več iz hiše. Noge sem spustil na tla. V glavi se mi je vrtelo. Dolgo ležanje me je oslabilo.
Kako srečni so zdravi ljudje.
LASTNIK PRODAJA
bungalow hišo spodaj, 3 zgoraj; redu in nanovo pod vso hišo. Se ali dve družini, od E. 185 St. Za Cite KE 1-7570.
s 8 sobami; 5 sob vse v najlepšem dekorirano. Klet lahko rabi za eno Na Muskoka Ave. podrobnosti pokli-
ZAKONSKI PAR
nujno potrebuje stanovanje. Sta oba zaposlena ter mirna in zanesljiva. Ako ima kdo tri ali štiri sobe je prošen, da pokliče
EN 1-2065
URADNIKI DRUŠTVA "LOŠKA DOLINA"
xa leto 1950
Predsednik Frank Baraga; Podpredsednik John Lekan ml.; Tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083; Blagajnik-zapisnikar John Leskovec; Nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Pet-kovšek; Zastopnik Kluba društev SND John Lekan ml.; Zastopnika Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Mary A. Svetek
LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI. DOSTOJANSTEVENI
Ambulančna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbi^ kjerkoli in po vsaki ceni.
Mene pa je skoraj vse življenje spremljala bolezen.
Poskušal sem se postaviti na noge. Opiral sem se na palico. Ne vem, če mati čuti, da sem vstal. Oči ima zaprte in enakomerno diha.
Ni pomoči, ni nama pomoči! Oblačil sem se. Poskušal sem s hojo po sobi. Počasi je šlo.
Zunaj me je poživil sveži zrak. Topla sapa je vlekla od Mure. Listje po drevju se je gibalo.
Takoj pred hišo sem šel čez cesto in se spustil v meko. Gosto grmovje je prepletalo velike, košate jagnede in jesene. Veverice soi skakljale po deblih in vejevju in mnogo ptičev se je oglasilo gori v valovih. Zdelo se mi je, da še nisem nikdar videl tega božjega stvarstva.
Korak za korakom ležem proti vodam. Truden sem, počivam. Čez gladko pešpot se vleče črv. Sonce sveti nai njega, on pa se krči in steguje.
Božam grmovje, ki raste ob poti. Kmalu pridem med. berače. Od Mure slišim vpitje otrok. Kopljejo se. Vsak čas srečam koga, ki se vrača s prodov. Povsod tiči kak človek. Truden sem. Napenjam poslednje moči. Še ovinek, pa bom tam.
Da, to so vode, črne vode, v katerih plavajo ribe, kjer rastejo tulpike. O Bog, kako dolgo jih že nisem videl. V vsem času kot v mladih letih so pred menoj. Široki listi pokrivajo vodno površino, ribe begajo, koder hodim. Po peki bežijo po listih v visoki šar ali pa se na mestu potapljajo v vodo. Na drugem bregu vode je dvignila glavo čaplja. Gleda me kot bi se me ne mogla spomniti. Nato stegne vrat, raztegne peruti in zleti nad grmovjem na Muro.
Tulpike, samo tulpike bi rad!
2 OPREMLJENI SOBI
se odda v najem zakonskemu paru, 2 dekletoma ali 2 fantoma. Prost vhod.
Vpraša se na 15800 DAMON AVE., KE 1-6727
HELP WANTED
CHRISTIANA LODGE SUMMER RESORT
Waitresses, night clerk, pastry cook, office girl, maids and a dish-wash operator. Also employment for refugees.
Edwardsburg, Mich., tel. 9126 F 5
IZURJEN ČEVLJAR
ki je pred nedavnim prišel iz stare domovine, star 52 let, želi dobite delo. Govori slovensko, hrvatsko in nemško.
Za podrobnosti pišite na FRANK KRACKER Rt. 1, Madison, Ohio
PRODA SE
dve hiši na eni loti. Ena za 2 družini, druga za eno družino; vse v najboljšem stanju. Velika lota. Blizu Addison Rd. Kdor želi, naj pokliče
HE 1-2184
Ne Jančija in ne Rahele se ne spominjam rad. Vendar so se tulpike prirasle k moji duši, kot bi bila moja mladost neraz-družljiva z njimi. Svežost in zdravje je dihalo iz njih. Ah. tulpike! V moji duši so pustile sledove, katerih ni mogoče zabrisati.
Sedem. Oddahnil sem si. Nekje med grmovjem žvižgajo otroci. Njihov čas je, naj se veselijo.
Nisem mogel dolgo strpeti na bregu. Rad bi jih trgal, v rokah bi jih rad imel. Vstanem in stopam k bereku. Lepe so, s svojimi cvetovi se mi smejejo. Spustil sem se na koleno in s palico zadel sočnat pecelj, ki se je spuščal na mehko dno. Cvet se mi izmakne. Tako težko sem hodil, zdaj si jih pa ne bom mogel trgati. Oziram se okrog. Gruča otrok je stala tam, kjer je naredil berek ovinek. Tiho so me opazovali. Niti zganili se niso, ko sem segal za rožami.
"Deca," sem klical čez vodo. "Deca, pridite, natrgajte mi tulpik. Sam ne morem, preslab sem."
Moj glas je šel čez vodo. Nobeden izmed otrok se ni ganil Bali so se me.
"Tulpik bi rad natrgal, pridite!" Največji izmed jih se je zganil in se zgubil med grmovjem. Za njim so se napotili vsi. Od časa do časa so se pokazali,
PRODA SE LEDENICO
(REFRIGERATOR) ZA $25.00. V DOBREM STANJU. Vpraša se na > 1054 East 72nd St. EN 1-6786
HIŠA NAPRODAJ
za eno družino—na E. 188 St., blizu St. Clair Ave. 3 spalnice, zaprt porč, beneški zastori, garaža, zimska okna in mreže. Lastnik prodaja za $8,200.
Zh podrobnosti pokličite IV 1-6819
IŠČE SE
3 NEOPREMLJENE SOBE ZA DVE STAREJŠI OSEBI. Kdor ima za oddati, naj sporoči naslov v urad "E."
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop. P. O. Edwardsburg,
Michigan
Phone 9126 F5
VELIKA RAZPRODAJA
RADI PRENAVLJANJA TRGOVINE
Cene na vsej zalogi pohišlva in pripomočkov so zelo znižane.
Obiščite nas in se prepTičajte!
STAKICH FURNITURE CO.
Qucflity at a Wee — Easy Terms
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
JOHN PETRie
GEORGE KOVAČIČ
NOVA BRIVNICA
SLOVENSKA BRIVNICA
761 East 185th Sh	IV 1-3465
ROJAKOM SE TOPLO PRIPOROČAVA
nato jih je pa grmovje zopet zakrilo. Prišli so k meni, ustavili so se in me gledali.
"No, kateri bo šel v vodo?"
Največji izmed njih si je pod-pičil konec predpasnika, se pri-pognil, si začel vihati hlačnice in nato še rokave. Tudi ostalii so storili tako. Tudi mi smo delali nekoč isto. Spustili so se po
bregu v toplo vodo k tulpikam. Trgali so jih. Segali so v vodo za peci ji, ki so se odtrgavali s pritajenim pokom.
"Čigav si ti?" sem vprašal največjega, ki je dvignil glavo in me gledal.
"Lebarov."
"Lebarovega Martina?"
"Da."
"Bi mi ti prinašal vsak dan nekaj tulpik? Na večer ali zjutraj, kadar boš utegnil."
Lebarov je pomolčal. Namesto njega se je oglasil mali s košatimi nepočesanimi lasmi, ta, ki je imel rokav moker.
"Bom pa jaz nosil."
(Dalje prihodnjič)
NAJHITREJŠA IN NAJBOLJ SIGURNA AGENCIJA ZA POŠILJANJE PAKETOV V JUGOSLAVIJO!
v REKORDNEM ČASU OD 6 DO 15 DNI PREJME PREIEMIK V )UC0SLAVI|l NAŠE POŠILJKE
Mi resnično garantiramo, da prejemniki ne bodo imeli nikakršnih stroškov. Naše cene vključujejo vse stroške za dostavo do najbližje železniške, parobrodske ali poštne postaje prejemnika v Jugoslaviji, kakor tudi zasiguranje v slučaju polne ali delne izgube pošiljke.
Naročila iz Kanade sprejemamo s plačilom v kanadskem denarju, z dodatnimi 12% k ceni!
ZNATNO ZNIŽANE CENE!	NOVE VRSTE PAKETI!
PAKET št. 1 — $13.90
5	lbs sirove kave
10	Ibs sladkorja
10	lbs riža
5	lbs spaghetti
5	lbs svinjske masti
5	lbs mila za pranje
PAKET št. 4 — $13.25
5 lbs sirove kave
1	Ib Ca j a
10	lbs sladkorja
10	lbs riža 5 lbs mila za pranje
PAKET št. 2 — $13.75
20 lbs bele moke 5 lbs sirove kave 10 lbs sladkorja 5 lbs mila za pranje 5 lbs svinjske masti
PAKET št. 5 — $9.50
4	lbs. sirove kave
1	Ib čaja
5	lbs sladkorja
2	lbs čokolade
1	Ib kakao
2	lbs mleka v prahu
PAKET št. 3 — $13.75
Ibs sirove kave lbs sladkorja Ibs riža , 10 Ibs spaghetti 5 lbs svinjske masti Ibs mila za pranje
o 10 5
5
PAKET št. 6 — $20.
10 Ibs	sirove kave
10 Ibs	sladkorja 10 Ibs riža
10 Ibs	spaghetti
10 lbs	svinjske masti 10 Ibs mila za pranje
Najfinejša BELA MOKA ____________v
Najfinejša BELA MOKA ___________v
BELA—KRUŠNA MOKA _________v
Sveža KORUZNA MOKA ________v
FIŽOL (Red Kidney Beans) ______v
FIŽOL (Red Kidney Beans) ______v
SLADKOR _________________________________v
Čisla SVINJSKA MAST ...
Prvovrsten RIŽ ____________________
MILO za pranje ___________________
..v
-V
močnih vrečah po 100 močnih vrečah po 50 močnih vrečah po 100 močnih vrečah po 100 močnih vrečah po 50 močnih vrečah po 25 močnih vrečah po 50 majhnih kantah po 55 močnih vrečah po 50 _____________________zaboj po 63
funtov-funtov-funtov-funtov-funtov-funtov-funtov-funtov-funtov-funtov-
9.75 5.25 9.00 8.50 6.50 - 3 50 £12.50 £18.00 £10.00 £16.00
£ £ £ -£ £ -£
Garantirana SVeŽa jajcalOO l(omad. v zaboju
Prvovrsina BUKOVA DRVA ZA KURIVO............2200 funtov—JJO QO
NaroČile jih že sedaj za jesen in zimo!
PAKET št. 7 — $17.50 PAKET št. 8 — $25.00
4	Ibs šunke (v roli)
5	Ibs svinjske masti 2	Ibs zimske salame 2	Ibs sirove kave
10	Ibs bele moke
2	Ibs čokolade
5	Ibs sladkorja
PAKET št. 10 —$33.00
10 Ibs šunke 8 Ibs slanine s mesom 4 Ibs zimske salame 4 Ibs posušenih svinjskih reber
6 paketov juhe z rezanci Vž Ib črnega popra Vž Ib rdeče paprike
5 Ibs sirove kave 5 Ibs svinjske masti 10 Ibs bele moke
1	)b črnega popra 5 Ibs. sladkorja
20 kom. vanilin sladkorja
2	Ibs očiščenih mandljev 2 Ibs rozin
2 Ibs čokolade 1 Ib kakao Vi Ib čaja Vž Ib rdeče paprike
paketov juhe z rezanci
PAKET št. 9 — $10.00
4Vi Ibs medu 10 Ibs svežih oranž 5 Ibs svežih limon 4% Ibs raznega sadja v konzervah
20
DOPOLNILNI PAKET
$5.—
1 Ib čaja
1	Ib kakao
2	Ibs čokolade
1 Ib mleka v prahu
PAKET št. 12 —$18.75
10	Ibs rib
10	Ibs riža
10	Ibs špagetov
1	kg. solatnega olja
Vz	Ib črnega popra
Vi	Ib rdeče paprike 6 paketov juhe s rezanci
DOPOLNILNI PAKET "B" — $5.00
8 Ibs mila za pranje 3 Ibs toaletnega mila
DOPOLNILNI PAKET"D" -
500 kom. cigaret
$7.50
PAKET št. 11 — $25.00
31/2 Ibs Trapist sira 12 kant sardin 2 kant svinjskega gulaša %kg
2 kant paradižne paste
1/2 kg.
4	kant svinjskega gulaša
Vz kg.
2	kant konz. kokoši Vž kg.
3	Ibs zimske salame
12 paketov juhe z rezanci 14 Ib črnega popra V2 Ib rdeče paprike
PAKET št. 13 —$18.00
1 Ib črnega popra
1	Ib rdeče paprike V2 Ib cimeta
6 kom. vanilin stangica
2	Ibs čokolade
2 Ibs mleka v prahu 1 Ib. kakao 1 Ib čaja
5	Ibs sladkorja
12 paketov juhe z rezanci
AKO ŽELITE DRUGAČNE VRSTE PAKETE—OBRNITE SE NA NAS!
POŠLJITE NAROČILA, PISMA, DENARNE NAKAZNICE ALI MONEY ORDRE NA:
EXPRESS TRADING CORP.
27-18 40th AVENUE-LONG ISLAND CITY 1, N. Y-
TELEFON: STILWELL 6-9083
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izV' šuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih-
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik