P e Itn! n a plačana v gotovini Maribor, forek 21. febroarfa 1055 Stav. 42 Lato VIL (XIV.) MARIBORSKI m Cena 1 Din VECERNIK llr»diUSt— la apr—a« Umtkm. <•«!<»*» «.« / TaMOa w Ort«— SM» nwa>a MW bthaja rm* nadalja hi praanlke« vaak dan ah M. avl / Valja aiaaalaa prajaman * upravi al pa patu 10 Ola, doslavijan aa do« 18 Ota / Oflaai pa MNta / Olaaa eprajaaM ta« aglaaal oddal ah .AiM- v tj«bl|aal , Pa#M tehevel ratua H. 11400 ff Hirtenberška afera in Avstrija PO STALIŠČU DUNAJSKE VLADE NAPRAM ZADNJI NOTL Avstrijsko postopanje naprain zadnji francoski in angleški noti zaradi h i r t e q. berške afere, je brez dvoma eden ^pomembnejših in najdalekosežnejših dogodkov zadnjega časa. S tem stavom ie stopila naša soseda Avstrija popolno* Wa in prvič tudi odkrito n« stran fašistične Italije, revizionistične Madžarske In Hitlerjeve Nemčije. Še pretekli teden smo Ugotovili, da loči fašistični blok od Bab bka do Adrije samo še Avstrija, sedaj Pa je fronta že sklenjena. Noben evrop-*Jfl politik in diplomat namreč ne more uiti tako naiven, da bi verjel v možnost, d« bi Avstrija odklanjala noto zapadnih velesil iz lastnega nagiba In če ne bi va-Jtla, da stojita v tem trenutku za njo •tollia in Nemčija. Avstrijski vlsdi ie bil jj stav diktiran iz Rima in Berlina! Jo nam potrjuje zlasti še okotaost, da se jvjtrija rajše odpoveduje v Lozani namenjenemu ji posojilu, kakor da bi se {■Drla volji svojih fašističnih projektorjev. Stvari se torej razvijajo v zadnjih tednih z mrzlično naglico, najpomembnejši so pa vsekakor prav zadnji dnevi, Odbitju o tajni pogodbi med Rimom, Bu-®hipešto in Berlinom je sledil pakt male š&taote, temu pa sedanje postopanje Avstrije, Dasi $$ je mednarodni položaj v srednji Evropi s tem zopet nevarno Ostril, nas, vendar veseli, da je Dunaj [•aposled le opustil svojo hinavsko dvojno teto, v’ kateri Je kdzal na zunaj prijazen obraz Parizu in London n, na znotraj je pa za ktHissmi barantal z Rimom, “Udlmpešto in Berlinom. S tem je posta-te slika evrdpške. politike, dosti bolj jas-tol Veseli bas pa tudi Zategadelj, ker bbdo sedaj le^evkjeti tudi v Parizu in Londonu-, de So vodBi glede Avstrije vse to sklenitve premirje g ^svetovni vrtni 'fo danes nonojnoma napačno in celo po-tubhb politiko. Vse,paše resno in stvarno opozarjanje, Francije, d« se z denar-ton. ki ga meče Avstriji, ne preprečuje »Anschlussv temveč.- krepi samo proti Jam in enako proti Parizu nar»er!«na fronto Nemcev, Madžarov In Italijanov, je Mio popolnoma zaman. V Parizu so bili Muhi n* desnici im n* levici, Kas S lov a »»c • j« ta politika stala tojveč; ustanovitev »mostnine Avstrije, naj bi bila jez proti Nemčiji (kako Nvno je bilo to rledaniel). »mo plačali * lzm.i»o IfofASke. l.ifSm, jn *,wnjgve 1 ■ ■■ 1 —- proge ŠpUJe—Radgona, Ce bi se bila L 1919, dovolila priključitev Avstrije Nemčiji, ne bi bil nihče ugovarjal našim zahtevam po omenjenih ozemljih. Dobili bi bil: še veliko več, če bi bili zahtevali, Jo naša meja sedaj ne bi potekala po grebenih Karavank, po Kobanskem iti ob reki Muri! Avstrija, kolikor bije bilo ostalo, bi bila postala del Nemčije, tako na je postala nemška, italijanska in madžarska zaveznica in pomočnica v celotnem, krivično H podarjenem obsegu! O tem je govoril še nedavno neki francoski politik, ki jo odkrito priznal, »da Je Avstrijo ohranila Prav za prav samo Franclja in bo zato Avstrija to tudi gotovo upoštevala, kajti Av»*ri»ci so Ie ne-kaj drugega kakor rajhovskl Nemci«. S sedanjim postopanjem Dunaja je dobil tudi ta francoski politik krepko zaušnico in upamo, da bo sedaj vedel, kako silovito in temeljito zmotno je bilo njegovo mišljenje. Prav tako so pa sodili tudi v Londonu In gojili do Avstrije posebno torte simpatije. Če je doslej še kdo dvomil, mora po sedanjem nastopanju Avstrije v hirten-berški aferi končno le uvideti, da stojita za Hirtenbergom Italija in Madžarska in da je bila Avstrija temeljito poučena o tajnem oboroževanju, da, še več, da je pri njem sama aktivno sodelovala! Vse to je sedaj očito ne le po besedah podkancelaria W i n k 1 e r j a, temveč zlasti po govorih in člankih vseh avstrijskih strank razen socialnih demokratov, ki se iz umevnih razlogov bore proti grozeči nevarnosti fašizma v Avstriji, Po vsem tem je skoraj gotovo, da bo morala hirtenberška afera pred Društvo narodov. Če se pa to zgodi, bo nastal v Ženevi zelo napet položaj, kajti zlasti Italija bo storila vse kar bo mogla, da prepreči sankcije, ki bi morale slediti po statuta društva, ki ie kot pajvišja diplomatska instanca poleg mednarodnega razsodišča v ifiaagu, ki je de facto sedaj le njen pravni organ, dolžna skrbeti za to, da se striktno Izpolnhdejo mednarodne pogodbe, v prvi vrsti tudi mirovne, na katerih sloni vse sedenje stanje v Evropi in sploh na svetu. Tako bi utegnil nastati iz Hir« tenberga Še mednarodni konflikt prve vrste, ki bi še bolj omajal že itak labilen položaj na našem starem kontinentu. Odgovornost za to pa bo nosila v veliki meri prav Avstrito sama! JUTRA Smernice avstrijskega odgovore AVSTRIJSKA VLADA BO IZJAVILA, DA JE POSILJATEV OROŽJA ZASEBNA ZADEVA. - DEMARSA V RIMU IN BUDIMPEŠTI RADI LETAL. DUNAJ, 21. februarja. Dočlm se Je koncem preteklega tedna splošno mislilo, da bo Doilhissova vlada zaradi hir* tenberške afere podala ostavko, se Je položaj ta teden docela spremenil. Kakor znano, mora Avstrija do 27. t m. odgovoriti na zadnjo irancosko-angleško noto. Mislilo se Je, da bo to storila že nova vlada, ki U lahko odklonila odgovornost za vse, kar se Je zgodilo pred njenim nastopom. Sedaj pa se ne glede ne nevarnost, da izgubi Avstrija že dovoljeno il posojilo Društva narodov, sklenilo, da bo vlada odgovorila na noto negativno, to se prav, da bo odklonila vsako odgovornost In krivdo glede hir tenberške afere. To svoje odklonilno stališče bo postavila na opozorilo, « ter soobtoženim Antonu Umniku, Ja-“tou Štrcinu, Jerneju Vombergariu, Vrt-to Kosu, Josipu Lobodi, Tomažu Ogri-to. Petru Cerarju, Alojzu IIIJ1, kranjskemu župniku Matiji Škrbcu in Francu rtogorlnu. Ker soobtoženi Orlic tudi da-"to ni prišel k razpravi, Je predsednik ““todll ločen! postopek. Na zadevno ^■edsednlkovo vprašanje Je odgovoril f'avnl obtoženec Brodar, naj bo proces L.®"* Nato Je prečita! državni tožilec r- Zadrov obtožnico. V dvorani Je o?tal ‘*nto Brodar, dočlm to se ostati obto-fcnu Brodar Je odklonil vsa- *rivdo In Je zanika! svojo navzočnost L? fovodklh v Hrasthi. Delal Je. da Je hLJr’t’fn®*9 v L*i»M«an!, kjer Je srt I o pol*««-.pm nofožalu *• Korošcu. Predsednik Je nato pre- povedal obtožencu vsake beležke, ki Jih le skušal delati na prti papirja, kakor mu Je tudi prepovedal vsako »puščanje v politiko. Odgovarjati sme le na stavljena mu vprašanja. Brodar Je lajavil, da Je pri prihodu poslanca Barieta v Hrastje le pomirjevalno vplival na mladino, kar pa nekatere priče pod prisego zanikajo in trdijo, da Je mladino te še hujskal. Zanika tudi vse ostale očitke glede proti-državnih klicev, nošenje zelenih kravat itd. Rsrorava v času poročit« še traja. HITLERJEV MIR V NEMČIJI. DRAŽDANE, 21. februarja. Državni notranji minister dr: Frlck je imel sinoči govor, v katerem je rekel, da sedanja vlada nikakor ne bo odstopila, pa naj iz padejo volitve 5. marca kakorkoli. Nasprotno, vlada bo izdala v najkrajšem Času v obliki naredbe zakon proti veleizdajalcem, s katerim os bo veleizdaja kaznovala s Smrtjo. Dr. Frick Je prepričan, da bo tedaj v Nemčiji nastopil mir. LONDON, 21. februarja. Iz Tokia poročajo, da Je Japonska sprejela de-inltiven sklep, da odpokliče svojo de egaciio iz Ženeve. Ta sklep Je bil že sporočen japonski delegaciji pri Društvu narodov, ne bo pa objavljen urad no vse dotlej, dokler ne bo Društvo narodov na svojem zasedanju izreklo svojega sklepa na podlagi poročila, d ga Je podal odbor devetnajsterice. Predsednik Japonske vlade Sato Je po izjavi vojnega ininistra Araklja, ki Je naglasil, da bo Japonska Izstopila iz Društva narodov. Izjavil novinarjem, da ne bi bilo korektno, da bi Japonska vlada že sedal objavila svoj sklep glede svojega nadaljnjega stališča naprain Društvu narodov, ker mora Iti vsa procedura svoio oot Ko bo zasedanje Društva narodov sprejelo končno odločitev, bo Japonska takoj na njo reagirala. ■ ' TOKIO« 21. februarja. Dopisnik Reuterjevega urada doznava, da le bil Jaoonskl delegaciji v Ženevi poslan od vlade brzoiav. v katerem sporoča svoj sklep o Izstopu iz Društva naro- dov. Dan izstopa bo po mišljenju dopisnika določen kasneje, ker Je ves korak odvisen še od ndkada. kateremu so ministri včeraj predložili akt v podpis. TOKIO, 21. februarja. Dopisnik Reuterjevega urada ie dobil Izjavo ministra vojske in mornarice, da bo Japonska istočasno, kakor iz Društva narodov. Izstopila tudi iz konference za razorožitev. Japonska delegacija na tel konferenci bo odpotovala v do-tnovino in v Ženevi bo ostal samo ie opazovalec. Ta sklep Je napravila Japonska vlada samo zaradi tega. ker čuti. da so v Ženevi naprsni Japonski sovražno razpoloženi. LONDON. 21. februarja. »Dally Te* legraob« opozarja na nevaren položaj na Daljnem vzhodu, ki se bo z napovedjo skorajšnjega izstopa Japonske Iz Društva narodov prenesel tudi na to institucijo. Društvo narodov Je v najtežji krizi vse od svojega nastanka do danes. Jaoonska Je s svojim postopanjem uničila tudi še zadnjo nado m uspeh razorožitvene konference. Uredniška stavka v Franclji j vlade Je zelo^težak, ker ne mora;ustre* . Iči zeliam neštetih zvez In sindikatov. PARIZ. 21- februarja. Protesti in nja drugi strani pa odklanjajo gospo- darski krogi in vlagatelji denarnih zavodov vsako povišanje davka ter zahtevajo, da se štodi v prvi vrsti na račun uradniških plač. Državni uradniki pa se nasprotno nikakor ne mislijo ukloniti in bodo. čim bi Jim vlada znižala plače, stopili v daljšo generalno stavko. t 2\. ,vV,nwF” - -fiKT ?’ « stavke proti finančnemu projektu vla de zavzemajo zelo velik obseg. V prvi vreti so sklenili včeraj državni uradniki, da bodo priredju v vsej državi opominjevalno stavko in ustavili delo za ono uro. Po tej stavki bodo Izvrševan svola dela Strogo po predpisih, kar oomenl. da bodo Izvaiail pasivno rezistenco. Tel stavki se pridružujejo tudi učitelji in poštni uradniki. Poslednji bodo stavka« ▼ tistem času. ko bo največ dela. Nameščenci transportnih društev v Parizu bodo Pričetek bojev za leboi LONDON, 21. februarja. Kakor se po- rtavkaH Varno' d«et mVuf. In to tudi roča iz Cluzčava, so se pričeli sinoči ob » isi St M moral bit! nalvečli pro-,22.30 srednlevropskega časa vroč! boji met Izvzete so samo železnico In oa- na Jeholskl meil. jonska poročila tr-riška železnica. Položaj Idijo, da »o pričeli napadati Kitajci. Dnevne vesti Državni upokojenci se organizirajo Ustanoviti občni zbor Društva jugoslovanskih državnih upokojencev in upokojenk. — Manifestacija volje n sloge. — »Eden za vse, vsi za enega«. V dvorani Nabavljalo« zadruge državnih nameščencev na Rotovškem trgu je bil pretekli teden ustanovni občni zbor »Društva jugoslovanskih državnih upokojencev in upokojenk v Mariboru«. Občni zfbor je otvoril hi vodil predsednik pripravljalnega odbora, ravnatelj zemljiške knjige v pok. g. Mihael Vučetič, ki je uvodoma prisrčno pozdravil vse navzoče ter jih pozval na vzajemno in složno delo za korist in dobrobit vseh upokojencev. Prostorna dvorana je bila nabito polna, — zbralo se je nad 350 upokojencev in upokojenk —, kar je dokaz, da se je vzbudila v njih zavest za svoje interese in za organizacijo, ki se bo borila v teh hudih časih za zboljšanje njihovega položaja. Ostali pa, ki niso bili navzoči, bodo nedvomno pristopili polagoma v organizacijo, ker kdor ni z nami, ta je proti nam. Nato je predsednik g. Vučetič naglasil, da smatra za posebno dolžnost, ki je nad vse ostale dolžnosti, da pred početkom delovanja nove organizacije, ki je prežeta z jugoslovanskim idealizmom in nacionalizmom ter z iskreno in žarko ljubeznijo do domovine, pošlje občni zbor vdanostno brzojavko kralju. Njegov predlog so navzoči sprejeli soglasno in z velikim odobravanjem med burnim vzklikanjem kralju in kraljevskemu domu. Ko se je polegel val navdušenja, je predsednik predlagal, naj bi zbor poslal pozdravno brzojavko še ministrskemu predsedniku s prošnjo, naj bi se zavzel zlasti za staro-upokojence, ki težko žive. Sledilo je poročilo o delovanju pripravljalnega odbora in je predsednik prečltal pravila, ki jih je odobrila banska uprava. Društveno območje se raztega brez obzira na posamezne panoge na dravsko banovino in se lahko včlanijo v njem vsi upokojenci, upokojenke in vdove državnih upokojencev, ki prejemajo pokojnino iz državne blagajne. Enkratna pristopnina znaša 1 Din, članarina na mesec, ki je plačljiva za pol leta naprej, pa je določena na 1 Din. Pristopne izjave, ki jih bodo prejeli upokojenci, naj se pošiljajo društvenemu tajniku Antonu Ogorelco, nadučitelju v p., stanujočemu v Stritarjevi ulici 29 v Mariboru. Pristopnina m Članarina sta tako nizki, da ju zmore naj siromašnejši upokojenec. Nadalje je dejal da je ustanovni občni zbor važen dogodek za upokojence in da je pokazal manifestacijo volje in sloge. V društvu ni prav nobene razlike med višjimi in nižjimi. Zato je prav vsakdo dobrodošel m zavedati se moramo vsi upokojenci, da brez solidarnosti ni uspešnega dela. Končno je pozval vse navzoče upokojence. naj bi primerno poučili ves. ostale tp-variše, ki stoje izven organizirane vrste in naj bi jih pripravili, da se Čimpreje včlanijo. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika novega društva dvomi svetnik g. dr. Josip Kronvogel, stari borec za pravice upokojencev. Njegovega izvolitev je najboljša garancija za produktivno in vsestransko delo v upravnem odboru, ki ga čaka že v prvem letu mnogo dela. narjev. Danes razpolaga s tričetrt milijona kapitala in podpisanimi deleži. Pričakovati je, da bosta banska uprava, kakor tudi mestna občina mariborska, ugodno rešili predstavko odbora in pre vzeli garancijo posojila pri privatniku. V tem primeru bi se pričela realizacija načrta še letos. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se je za realizacijo zainteresirala falska elektrarna, ki se je izjavila, da je pripravljena oddajati zadrugi tok po skrajno nizki ceni. Pripravljena pa je tudi prispevati precejšnji znesejc za kritje stroškov pri gradnji transformatorja in daljnovoda. Ni potreba posebe. naglašati, kolikega pomena bi bila Pohorska vzpenjača za povzdigo zimskega športa in letnega tujskega prometa in koliko bi pridobilo naše mesto. Iz zadruge »Pohorska vzpenjača* Po zadnji izvolitvi je šel novi odbor zadruge Pohorska vzpenjača pridno na delo. Lotil se je z vso vnemo zadnjih sklepov in pritiral zadevo že tako daleč, da je pred resnim uresničenjem načrta. Sinoči je imel odbor v Grajski kleti važno sejo, na kateri je razpravljal o realizaciji načrta, za katerega je določena laniska trasa. Rešiti bo nujno potrebno finančno plat in bo odbor v to svrho predložil banski upravi in mestni občini mariborski, ki sta pripravljeni prevzeti garancijo vsaka po pol milijona Din, predstavko, naj bi obe ustanovi prevzeli garancijo tudi v primeru, če bi zadruga najela posojilo pri kakem privatniku. Zadruga bi namreč lahko takoj dobila sllc,.a JC privatno posojilo v znesku milijon di-inoč 25 cm in 5« dali« sneži Iz davčne službe. Pri davčni upravi v Murski Soboti je trajno upokojen davčni inšpektor Anton Dolenc. Ukinjen avtobusni promet. Radi snega je ustavljen mestni avtobusni promet do nadaljnjega na progi Maribor—Celje in obratno. Borza dela za inteligenčne poklice pod okriljem Zveze mladih intelektualcev v Maribora se lepo razvija. Prijavljenih prosilcev (delojemalcev) je že lepo število in tudi delodajalcev je nekaj. Celo iz drugih krajev in banovin smo dobili zadevne prijave. — Razen posredovanja služb hi zaposlitev pa skrbi borza po podpornem odseku tudi za gmotno pomoč najpotrebnejšim svojim članom. — Trenutno ima na razpolago sledeče delojemalce: inženirje, (elektrotehnike, kult. inženirje, gradbenike, letalske in vse vrste strojnih inženirjev), zdravniške pomočnike, priv. operacijske sestre (ir., stramentarke), odvetniške koncipiente, domače učitelje (-ljice) ter vzgojitelje (-jice), inštruktorje (za vse predmete), bančne uradnike, radio-telegrafiste, knji govodje bilanciste, tajnike, blagajničarke, ekonome, oskrbnike, trgovske pomočnike ter pisarniške moči vseh vrst. Rab: pa delojemalce za zastopstva In potni-štva ter inštruktorjev francoščine. Pri-glaševalce prosimo za poslovni prispevek 1 Din (ozir. v znamkah) za odgovor. — Borza dela za inteligenčne poklice ima svojo pisarno odprto vsak delavnik od 1.30 do 3JO v III. nadstr. Delavske zbornice, Sodna ul, 9. Osmi večer zgodovinarjev priredi Zgo dovinsko društvo v četrtek 23. februarja ob 20. uri v čitalnici Študijske knjižnice Predava prof. gdč. Silva Trdinova o Josipu Mumu-Aleksandrovem. Vsi člani ZDM vljudno vabljeni! O problemu naše manjšine na Koro škem in Primorskem bo predaval v sre do 22. t. m. ob 20, uri v dvorani Ljudske univerze pod okriljem »Napredka« piša telj in glavni urednik »Večernika« g. Ra-divoj Rehar. Predavatelj bo v svojem predavanju orisal ves razvoj našega tamkajšnjega življa pred svetovno vojno, za časa borbe za naše meje, in po odcepitvi od naše skupnosti. Napredek vabi vso javnost, naj se zanimivega predavanja udeleži v čim večjem številu! Državne železnice ne sprejemajo novih uslužbencev. Na predlog generalne direkcije državnih železnic je finančni minister izdal odredbo, da ne smejo železniške edinice sprejemati novih uslužbencev, ker se je promet znatno znižal in se je znižalo tudi delo. Ta odredba ostane v veljavi do preklica. Na Pobrežju. V nedeljo je gostoval na pobreškem odru Sokol Maribor I. Uprizoril je Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Uprizoritev je lepo uspela in je mnogoštevilnim gledalcem tudi zelo ugajala. Ceneno meso. Jutri v sredo bodo prodajali od 8, ure naprej na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 130 kg govejevega mesa po 10 Din, in sicer do 2 kg na osebo. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal termometer 1.6 stopinj pod ničlo; minimalna temperatura je znašala davi 2.4 stopinj pod ničlo. Barometer pa je kazal pri 12.2 stopinjah 733.1, reduciran na ničlo 7314; relativna vlaga 92; veter: se-verozftbodnik; sneto je nadlo preteklo Prepovedan Ust. Notranje ministrstvo je prepovedalo širiti list »Mlada Jugoslavija«, ki Lsjjjaija y,.Zagrebu. XIV. redni letni občni zbor narodnega železničarskega glasbenega druživa »Drava« bo v nedeljo 26. t.,m. ob"9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma z naslednjim dnevnim redom: poročila predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, zborovodje, kapelnika in nadzornega odbora, dopolnitev besedila društvenih pravil z ozirom na ustanovitev glasbene šole, volitve novega odbora' ter 'raznoterosti. Izvršujoči in redni člani naj se občnega zbora udeleže v čim večjem številu. V smislu društvenih pravil je občni zbor sklepčen, če je navzoča najmanj polovica izvršujočega in rednega članstva. Ob nesklepčnosti bo občni zbor pol ure kasneje. VRHUNEC LETOŠNJEGA KARNEVALA TRADICIONALNA SLAVNOST NAŠIH SPORTAŠEV BOHEMSKA MOC PUSTNI TOREK 28. II. V UNIONU I//K MARIBOR »Nocoj al’ pa nlkol'!« Pohorjelazci, smučkarji, jagrl, vsi zakonski in pustni kandidatje, na Plesu pohorskem so vaši blagri in tam vas čakajo veseli svatje. Na Plesu pohrskem že to soboto, ■ ko vas bo spremljal oh ta nežni spol, naj bo vaš zadnji pustni motto: »Nocoj al’ pa nikol!« »Noči v gorah« je naslov zanimivemu predavanju, ki bo jutri ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke. Pre daval bo znani alpinski predavatelj prof. lanko Mlaker. Sneg orjejo. Vremenarji so nam zadnje dni napovedovali pomlad, toda pošteno so se urezali. Dobili smo nov sneg in debela snežna plast pokriva vso naravo. Sneži pa še vedno dalje in, če nt bo prenehalo, ga bomo imeli kmalu % metra. Vse ceste in poti so zasnežene, po nekaterih podeželskih progah so mora li davi ukinili. ves promet, precej preglavice pa' dela snežni metež tudi naši mestni občini. Iz skladišča so privlekli vse stare lesene ter stavili v promet vse motorne pluge, ki čistijo ves dan mariborske ulice in ceste. Veselijo se ga le številhi brezposelni, ker bodo zopet lahko zaslužili nekaj dinarjev pri' kidanju, ih pa naši smučarji, ki so pred nekaj dnevi že bili spravili svoje smučke. Vremensko poročilo s Pohorskih vr hov. Davi ob 7. uri: Mariborska koča, ~2 stopinji, sneži, na podlago 15 cm je padlo 30 cm novega snega; smuka dobra. Ruška koča, —2 stopinji, sr.eži, na podlago 20 cm je padlo 35 cm novega snega, smuka in sankališče dobra. Klopni vrh, — 3, sneži, na podlago 30 cm je padlo 40 Cm novega snega’ smuka dobra. Koča na Pesku, —2, sneži, 40 cm novega snega, smuka dobra. Sv. Lovrenc na Pohorju —1, sneži, 30 cm novega snega, smuka in skakalnica dobri. Ribnica na Pohorju, —1, sneži, 30 cm novega snega, smuka dobra. Seniorjev dom, — 4, sneži, 45 čm novega snega, stnuka dobra. Peca —4, sneži, 40 cm novega snega. Krvav pretep. V Šikolah so se preteklo soboto zvečer zopet pograbili fant->e med seboj. V pretepu je zabodel neki mladenič 221etnega posestnikovega sina Stefana Berglesa z nožem v levo roko in ga tako hudo poškodoval, da je moral iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici. Kino Union: Danes zadnjič kriminalni ilrn^ »Pustolovščine noči«. Od srede daje že dolgo napovedana izborna opereta Na. odno aEedalipe Repertoar. Torek, 21. februarja ob 20. uri: »Švej< "' drugi del«. Red B. Sreda, 22. februarja: Zaprto. Četrtek, 23. februarja ob 20. uri »Pri be* lem konjičku«. Red C. Znižane cene. »Bog maščevanja« na mariborskem odru. Kot naslednja dramska premiera pojde čez mariborski oder »Bog maščevanja«, učinkovito odersko delo pisatelja Scbaloma Ascha, enega izmed naj izrazitejših predstavnikov židovske* literature. Delo je zelo . zanimivo že zaradi tega, ker nam‘prikazuje židovsko družinsko življenje, židovske šege in strogo židovsko vzgojo. »Boga maščevanja«, ki ga na slovenskem odru še niso uprizorili, režira VI. Skrbinšek in igra Obenem glavno ulo* go Jankela 'Šepšoviča. Kot njegova hS debitira gdč. Marija Mlekuševa iz Ljubljane, v ostalih ulogah pa nastopijo Za* krajškova, Udovičeva, Starčeva, Gorili* škova, Savinova, Dragutlnovičeva, To* vornikova, Furijan, P. Kovič, Grom, Gorinšek, Tovornik, Nakrst, Blaž in Cmo* bori. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljučni škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitile žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravo® »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da N se pojavile driske, ki se jih vsak da« bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh; lekarnah, drogerijah i° špecerijskih trgovinah. HOTEL OREL toči od dmes naprej svetovno znano bavai*fo »Salvafor pivo1* m viiki opel* izvanredne kakovosti. Vuk dan najiinejie iiM-Cene v dvorani fate kakor v točilnici. Polovična vožnja na železnici od & do 28. febr. do železniških postaj na progi Hoče—Maribor—Sv. Lovrenc ca PO* horju. Prireditve mariborskega smučar* skega kluba. Informacije in potrdila prisostvovanja pri: Mariborskem smučarskem klubu, Maribor, Jurčičeva ulica 8 (Stoječ) in pri Putniku, Maribor. v Poskušen samomor. Sinoči okrog 20. ure se je na svojem stanovanju v Koseskega ulici zabodel V duševni zmedenosti trikrat Z žepnim nožem v srce 39let-ni upokdjehi železničar Anton B. ter si hotef na ta načiii končati življenje. Obupanca je lani doletela namreč nesreča, katere posledice so Bile tako hude, da so mu morali v bolnišnici amputirati stor palo desne ubge. Radi tega je bil pred kratkim upokojen in je bil' zadnje čase silno potrt ter je češto pripovedoval, da se bo umoril. Še pravočasno pa so ga pašli njegovi domači napol nezavestnega in poklicali reševalce, ki so ga z avtom takoj pripeljali v'bolnišnico. Zdravniki so mnenja, da bo kljub hudim poškodbam okreval. Nezgoda avtomobila. Sinoči je na cesti blizu Kamnice zaneslo težko naloženi tovorni avto veleindustrijalca Josipa Rosenberga v. obcestni jarek. Poklicati so morali mariborske reševalce, ki so i veliko težavo dvignili vozilo iz jarka. Avto se ni pri tem nič poškodoval in j® nadaljeval vožnjo proti Mariboru. ______________________________ % drevesa Je padel. Preteklo soboto, je »Tako dekle se ne pozabi« z Wiilyjein! doletela 431etnega„ pri tvrdki Potočnik 'orstom, Doliy Haasovo in Paulom H8r-bigerjem. Film, ki bo s svojo lepoto navdušil staro in mlado. Grajski kino; Od danes dalje izborna veseloigra »Jazzband petorice«. Jer.ny Jugo. Izboren film, mnogo glasbe in zabavne vsebine. Pripravlja se znameniti nevski fenomen: Gitta Alpar in pa komorni pevec Max Hansen v sijajni opereti* Kraljica srca«. Velefilm krasne muzike in sijajnega petja, ki zaznamuje povsod, kjer se ‘je predvajal, največji us-oeh! Pri nagnenju k maščobi, protinu in slad-to§ečnosti izboljšuje naravna »Franz Jožefova«' grenčica delbvcoib' želodca in črevesia in trajno pospeši prebavo. uslužbenega strojnika'' Josipa Rechbauef-ja, ko se je mudil na svojem posestvu ? . Pečkah pri Makolah, huda nezgoda. Pri čiščenju sadnega drevja je padel po nesrečnem naključju, s precej visoke , jablane in si poškodoval desno nogo nad koienofh. Poklicani reševalci so ga prepeljali z avtom v mariborsko bolnišnico- Tri nezgode. V mariborsko bolnišnico so pripeljali vččraj tri ponesrečence. V lanževem vrhu se ie ponesrečila ,29letaa delavčeva žena Josipina Presničeva-Padla je in si , zlomila, levo roko. Na V°’ ledicj je padel tudi 43!etni viničar Josip Muršič in se.hudo poškodoval na hrbtu. V Kartiži pri Pesnici je utrriznb neki volčji pes 91etnega šolarja Franca Laha. ^Mariboru, dne 21. UT. 193?. Mariborski »vtctKiv. Stran 3. Zgodovina na j večjega diamanta sveta PRIPOVEDOVANJE BRUSILCA JOSIPA ASCHERJA. Kdor ni obiskal svetovne brusilnice di- stanovala Ascherja v hotelu »Savoy«. Ves čas bivanja v Londonu sta stala dva detektiva s samokresi v rokah pred njunimi vrati, da bi ju varovala pred eventualnimi napadalci. Josip Ascher je spravil »Cullinana« v telovnikov žep, ki ga je enostavno zapel z gumbom. Tega dne je bila v Londonu strašno gosta megla. Namesto nočnega parnika preko Vlissin-gena je uporabil rajši parnik preko Cal-laisa, od tukaj pa je potoval z draguljem v spremstvu dveh nizozemskih detektivov v Amsterdam. V diamantu »Cullinanu« je bila črna pega oziroma »črna mušica«, kakor je njeno tehnično ime. To pegico je bilo treba odstraniti tako, da bi se kamen razpolovil v smeri največje debelosti. Brat Josipa Ascherja — I61etni Jap, je pripravil potrebno orodje za »operacijo«. Toda že v samem začetku je dobil Ascher, ki je bil sicer vedno popolnoma siguren in hladnokrven pri sličnem svojem opravilu, hude krče v rokah, tako da ni mogel nadaljevati svoejga dela pri pritrditvi kamna na ploščo. Najbrže zaradi živčne razdraženosti. Za klanje je bilo treba dragulj pritrditi. Za samo to delo sta brata Ascherja potrebovala dva dneva. Dne 10. februarja ob 3. uri je bilo vse pripravljeno in je bilo odrejeno klanje kamna v navzočnosti dveh pooblaščencev kralja Edvarda, javnega notarja in pooblaščencev rudnika »Premier«. Josipa Ascherja je ves čas pred samim trenut kom, ko bi bil moral razklati diamant, mučila strašna misel: če se vendarle zgodi nesreča, ki nikoli ni izključena, kaj potem? Neprestano so se mu vračale v spomin besede, ki mu jih na eni izmed avdijenc izrekel kralj Edvard: »Kakšne garancije mi morete nuditi za primer, da se zgodi nesreča pri klanju oziroma brušenju diamanta?« Nato je Ascher odgovoril: »Isto garancijo, ki jo more dati največji kirurg angleškega kta-Lievstva za uspeh navadne operacije slepega črevesa!« Kralj Edvard je nadaljeval: »Torej je to operacija, ki se navadno posreči?« »Da, Veličanstvo!« je odgovoril Ascher, »doslej se mi v vsej moji zadevni praksi še ni zgodila nobena nesreča, izvzemši neki primer, ko sem dobil iz kamna tri namesto dveh pričakovanih kosov!« Kralj je na to mirno dejal: »Then ali right!« Potem je bila podpisana pogodba, ki so jo sopodpisali kraljevi pooblaščenci, eksperti in pravniki. Ko je bil kamen že pritrjen in popolnoma pripravljen za udarce s težkim kladivom, s katerim naj bi bil razklan, ni mogel Ascher ne jesti ne spati zaradi silnih skrbi in razburjenja. Največji kamen, ki ga je razklal dotlej* je tehtal 1000 karatov- Bil je to znani »Excelsior«. Naen- arnantov »Ascher« v Amsterdamu, ta ni videl pol Amsterdama — pravijo izkušeni turisti. In res, brusilnica diamantov Ascher je zabeležena v vseh vodičih kot Posebna atrakcija, vredna obiska. Ta brusilnica diamantov je že zelo stara, prehajala je z rodu na rod in te dni je s'avila Ascherjeva tvrdka poseben, velik jubilej. Pred 25 leti je razklal član te tvrdke Josip Ascher, ki živi sedaj stalno v Parizu, največji diamant sveta, težak 3000 karatov, ki ga poznamo pod slavnim imenom »Cullinan«. Josip Ascher je nal pred dnevi nekemu uredniku iz Am-*terdama interview, v katerem je opisal zgodovino tega znamenitega diamanta jn Pa zgodbo, kako mu je bilo poverjeno klanje tega diamanta, čigar vrednosti ni niogoče preceniti. Ascher pripoveduje svoje stare spomine iz otroških in mladeniških let, kako |a je njegov oče uvajal v umetnost brušenja diamantov in pa, kar je najtežje v Jej stroki — klanja diamantov. Dvajset *6t je opravljal to težko in skrajno koč-hivo delo s popolnoma varno roko in je Postal svetovno znan mo 'ter v svoji stroki. To delo ga je pa mdi v resnici veseli!o. Leta 1905. — pripoveduje Ascher — je W najden v Yellow-Qrounds v bližini tudnika »Premier« v Transvaalu diamant, ki je bil takoj krščen z imenom ‘CulHnan«. Ta diamant je bil poslan v prednjo pisarno rudnika »Premier« v bondon, kamor je rudniško ravnateljstvo Poklicalo tvrdko Ascher iz Amsterdama, bo si ogleda edinstveni kamen in ga Eventualno odkupi. Diamant je tehtal JOOO karatov. To je bil— pripoveduje g. Ascher — največji čudež sveta, kar bo Podvomno tudi ostal na veke. Samo ogledovanje tega čudeža narave je izzvalo v njem silno notranje razburjenje 'P neznano drhtenje, čeprav je bil s tem Pomenom poklican v London, da bi ku-Pil diamant, mu ga potem ni nihče več Ponudil v nakup, niti ni nihče ničesar spregovoril o ceni. Rekli so mu: »The %mond is not for sal, at least no' for fhe moment.« Kakor da je pijan in omam-ien j« brez besede zapustil palačo. Dve 'eL pozneje je izvedel, da je transvaal-ska vlada ta dragoceni kamen ponudila v angleškemu kralju Edvardu kot »ronski dragulj. . .Tedaj je bila Ascherjeva tvrdka zopet Poklicana, da . stavi svojo ponudbo za “nišenje. tega diamanta. Sam kralj Ed-Rd je sprejel Josipa in Ludvika Ascherja v avdijenco, da osebno sliši Pjihovo mnenje. Klanje velikih kamnov ki združeno z velikim rizikom in se je Ro hotel kralj Edvard sam prepričati o Rešljivosti in spretnosti brusilcev dia vanju se je spomnil besed svojega starega ujca Brama, ki mu je često dejal: »Ostanimo zvesti preizkušenim pravilom svoje stroke!« čeprav v velikih dvomih, je Ascher vendarle ostal pri svojem preizkušenem sistemu in pri svojem starem orodju. Ko je vzel v roke nož in ga naravnal na kamen, je nervoznost v trenutku izginila. »Zdelo se mi je,« pripoveduje Ascher, »kakor da sedim v ladji, s katero je treba odriniti na pot.. .« Bum! — kladivo je padlo s svo težo na nož. Kamen je ostal cel, noževa klina pa se je razletela na koščke. »Drugi nož!« je zapovedal Ascher, »dvajset jih je pripravljenih!« »Tretji!« ... je zapovedal, toda njegov brat je visoko poskočil od veselja, ker je opazil še pred njim, da je operacija uspela »Okrog mene«, pravi Ascher, »se je vse vrtelo od silne razburjenosti. Moj zdravnik dr. Philips me je odvedel v sosednjo sobo, kjer mi je hotel dati neko pomirjevalno sredstvo. Jaz sem to odklonil: »Nočem zdravil, temveč kozarec močnega brandyja s sodo ali pa cigaro!« Ko je bil kamen oproščen svojih trdnih spon ir. ko so mi ga pokazali, razklanega v dve gladki ploskvi, sem si šele oddahnil ...« Kralj Edvard je bil o posrečeni operaciji obveščen brzojavno. Kamen je bil v 10 dneh izbrušen v 9 delov. Za to delo sta prejela Ascher in njegov brat visoko odlikovanje nizozemske in angleške vlade. Na vprašanje, koliko je kamen danes vreden, je Ascher odgovoril: »Kamen je neprecenljiv. Razer. tega je dobil kamen tudi ogromno zgodovinsko vrednost, ki je ni mogoče izraziti v številkah.« Ascher je nadalje pripovedoval, da n«! je ostal razen spominov na brušenje in klanje »Cullinana« neizbrisen tudi spomin na kralja Edvarda, kateremu je sam osebno izročil izbrušene diamante. Ves čas, kar je imela tvrdka Ascher diamant v svoji delavnici, so stražili te prostore noč in dan mnogoštevilni detektivi. To pa je tudi bilo potrebno. Nekega dne je namreč prejel Ascher pismo neke ugledne in merodajne nizozemske osebnosti, ki ga je prosila, če bi mogel pokazati dvema dobrima znancema te visoke osebnosti sloviti dragulj. Ascher pismu r.i zaupal in res se je ugotovilo, da je bilo pismo ponarejeno. Oba nepridiprava sta bila aretirana. Ascher se še dandanes vprašuje: »Kaj bi sleparja vendar mogla storiti s tedaj še ne razklanim, tako ogromnim diamantom?« Najbrže bi bil tudi y 20 kosih še vedo» izvrsten plen! Slovanski kulturni krožek V okviru »Zveze mladih intelektualcev« se je osnoval tudi Slovanski kulturni krožek, ki ima namen navezovati stike med mlado slovansko inteligenco v svrho medsebojnega spoznavanja na-rodno-kulturnih vrednot slovanstva. — Zveza mladih intelektualcev je z ustvaritvijo tega krožka pokazala umevanje za potrebe slovanske vzajemnosti, ki so se zlasti po svetovni vojni pokazale pri kulturnem delu osvobojenih slovanskih narodov. V to smer mora pričeti z delom že mladina, ki mora graditi nadaljnjo zgradbo slovanske kulturne vzajemnosti. Slovanski kulturni krožek si je nadel nalogo, pospeševati zdrave stike med Slovani, zlasti z organizacijo zamenjal-nega študija med mladimi slovanskimi inteligenti, bodočimi nositelji in gradite-telji slovanskega kulturnega življenja, S tem bo zlasti ustreženo diplomiranim uči teljem in profesorjem, ki bodo tako razširili svoje življenjsko In strokovno obzorje na domačih slovanskih tleh in s študijem drugih slovanskih kultur po slovanskih učiliščih najlepše izrabili mučen čas brezposelnosti. Slovanski kulturni krožek upa najti zadevnega razumevanja in odziva pri merodajnih krogih in naši javnosti, do katere se bo pri tej važni slovanski organizaciji zame-njalnega študija obrnil. Dalje bo Slovanski kulturni krožek pospeševal tudi slovanske jezikovne tečaje, prirejal predavanja slovanske vsebine in iz slovan- vanja slovanskih kultur in stopala v tem smislu pogumno za duhom svojih narodnih velikanov, ki so našli prav v strnjenem, močnem slovanstvu našo kulturno rešitev in naš smoter. V to svrho hoče delati ustanovljeni Slovanski kulturni krožek o okrilju »Zveze mladih inteligentov« s sedežem v Mariboru. —-(Delavska zbornica.) ‘Rešljivosti m spretnosti brusilcev dia- ratov- Bil je to znani »Excelsior«. Naen- skega sveta ter vzdrževal po možnosti J^ntov. V začetku januarja leta 1903. je krat se je Asclierju zazdelo, da bi bilo po- j tudi slovansko pisarno. Slovanska in-"'1 izročen diamant bratoma Ascherjema ! trebno za klanje tako velikega kamna teligenčna mladina naj bi se vsa zavedla v ministrstvu za kolonije. V Londonu sta » specialno orodje. Toda po dolgem okle- . ~ grom Poljčane Premestitve. Premeščena sta na to* kajšnjo orožniško postajo narednik g. France'Jezernik in podmarednik Ljubomir Veškovič. Gledališka prireditev. V nedeljo 26. t m. bodo v Studenicah pri Poljčanah vpri-zarili na šolskem odru znano Linhartovo veseloigro v petih dejanjih »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Dobiček se porabi v šolske namene. Grd roparski napad. Pretekli četrtek popoldne je napadel okoli 301etni neznan nec, najbrže brezposeln delavec, 601etne-ga Simona Žnidarja iz Ješovca, občina Fretrš, in njegovo že omoženo hčer Julijano, Pepetoikovo ter zahteval, da mn izročita denar. V nekem gozdu je zagnal starcu kamen v glavo, hčer pa je vrgel v potok ter jo še ranil z nožem na četa. Nato ju je preiskal, a ker ni našel pri njima niti pare, je pobegnil in izginil v gozdu. Oba napadenca sta morala poiskati zdravniško pomoč. Roparja zasledujejo orožniki. fnominiaite trn CND črtile Dopuy: Krstne vode v Ogromen ir zagorel se mornar Yves Kerdamec prešerno smeje in kaže bele ... Kaj bi se ne smejal, ko se skla-nadenj to izumetničeno rožno ličece,-obrazek, ki je s svojimi razkuštranimi Rtkimi lasmi;, drobcenimi usti in temnili1-' z ogljeno barvo povečanimi očkipo-9cben punčki iz cunj, ki jo je nekoč vi* y za šipo v avtomobilu graščakinj iz lrucklair.a. , *n ker med truščem montmartreskega «zzbanda, ki je bil vanj zašel z nekim RaTiŠem po slavnostni razdelitvi odlivanj na pariški Sorbonni, dekle še ,edno sili, naj ji določi sestanek za pri-°^uji dan, se Yves ujezi... ~~ Ah! Kaj še! Nikakor ne! j,, ‘Saj je dovolj, če eno uro ali dve na-, Riješ takole igračko! . . . Kaj je še *jbn, da bi se to nadaljevalo...« ,j v1Ppmin r.a ženo, na lepo Corentino, .^zečo v naročju njiju prvorojenca Loica c v*° tako podobno Madoni iz podružni-Rnitage-du-Roc, že zbuja v njem kes-*- Srcu -tej- pariški paglavki mu vstaja " Dvigne se, zmaje s širokimi ramami, navajenimi prostranih obzorij, namršči nenadoma obrvi in skoro zaukaže tovarišu: . — Ohe, Loupc! S celo roko vtakne bankovec pod krožnik preplašenega dekleta, pokrije s ploskimi prsti' svoje medalje za rešitev, da jih ne bo sram na takem kraju, in odide s prijateljem. Kuštravo glavo drži. čisto pokonci, kakor da kljubuje upornemu vetru viharnega večera. Z jutmjim vlakom se vrača v domačijo. In že opoldne izpoveduje vaškemu župniku svojo zablodo. — Težko si se pregrešil, dečko, mu bretonski govori osemdesetletni duhovnik, Preden boš spet, mož svoje žene, im boš moral skozi krstne vode. Odvezujem te. Ves pomirjen odhaja ribič iz stare cerkvice in se namerja domov, v svojo kočo ob obali. Toda nevihta, ki je grozila že od jutra, je vzdolž vsega obrežja vse mornarje spravila pokonci. Cez eno uro je dospel ukaz: V čolne! V čolne! Ern trijambornik in dve barki se tam doli breznadno bore z razbesnelimi valovi! Na pomoč! Na pomoč! Pristaniški j ne tulijo, plat zvona bije, grom besni, veter razsaja. Staro in mlado, vsi junaški pomorščaki dreve v portič, kjer se neurje zaganja v rešilne ladje. Yves se vkrca na barko »Alcyon«, h gospodarju Hersantu. Slaboten čoln se dvigne na valovih in izgine potem v prepad. Šest, sedem, osem neustrašenih bark, natovorjenih z ljudmi, se bori s strahotnim viharjem. Orjaško morje napenja svoje gladke in gibne prsi in se zažene zdajci vse penasto trideset metrov visoko proti črneanu nebu. Nadčloveški pogum, ki se upira slepi sili podivjane narave, kdo bo z besedo izrazil tvojo veličino? In spet vali... Neizmerna množina vode se je izdolbla, zdi se, da hoče pokopati vase Čoln, na katerem se ob gospodarju bori Yves s postoterjeno močjo. Voda ju obkroža, slepi, dviga. In v čudovitem prividu u-gleda Yves samega sebe kot petnajstletnega fanta z očetom sredi ponočne nevihte: »Dobro se drži, dečko! To je krst. Mornar mora skozi krstne vode, to ga očisti zla!« .Počastili val je požrl »Aloona« so našli Yvesovo truplo. Njegov obraz jo bil komaj malo obtolčen, resen in bled, ko da je iz marmorja. In trepetajoče od neizrekljive, zadržane bolesti, so čiste Corentintae ustnice goreče poljubile negibno, junaško, lepo čelo moža... ki so ga za vedno očistita krstne vode... £ mržnja, ki je doslej na vožnjah po Na pomoč! Na pomoč! Pristaniški ...Počastili val je ^ »Alcona« ^ re*onskem primorju nikdair ni občutiL .brzoja/v obupno poziva za rešenje. Sire-lin oba pomorščaka. Naslednji dan sele »Po čem sklepafi, da je gospod šinkovae Ml pijan?« »Ker se je jel prepirati s kapelnikom.« »To vendar Se ni dokaz za pijanost!« »Da, toaa kapelnik niti ni bil navzoč.« RmMUiv Rudan Na kr »Tako čista m rahla je bila, kakor Hlija«, ie pomislil Peter. »Ko da bi zrl angela pred seboj, samega nebeškega angela, tako čudno mi je bilo, ko je stala zadnjič pred menoj. Sestra Pia! Sestra Pia!« Sestra Pia se je odpravila na dolgo pot. Šla je v Ameriko vzgajat zapuščena dekleta. V daljnem, tujem svetu je vodila mlade duše k dobrotljivemu Bogu, h kateremu je molila tudi za svoje drage, za one, ki so zapustili pozemsko trpljenje, za one, ki so begali po širokem svetu in za one, ki so samevali v tihi vasici pod Nanosom. Toda dolgo ni molila. Crv bolezni, ki je glodal njeno šibko telo že od rane mladosti, je naposled dokončal svoje razdiralno delo. Sestra Pia je umrla. »Tam onkraj morja je tvoj grob,« je zaihtel Peter. »Tam trohni tvoje čisto telo, tvoja duša pa je odšla k svojemu Bogu. Tam gori nad onimi svetlimi zvezdami si. Tam gori zreš na mojo križevo pot. Sestra Pia, Pavla!« Ostal je edino še Stanko; poslednji, najmlajši, pa tudi njega ni pridržal dom. Odšel je tiudi on. Grozotna leta svetovnega klanja so mu pokazala brezkrajno pot v svet, ki ga je objel in zajnamil s svojimi sladkimi obeti. Ni se vrnil več, le pred nekaj dnevi je prišel, da spremi k zadnjemu počitku svojo mater-ruuče-rJco, ki je bila omagala na težki poti trpljenja ta razočaranj. Prišel je, da se poslovi od nje, ki je rodila in vzgojila pet otrok, pa je naposled ostala sama in zapuščena. Tih in mrk je stopal za njeno krsto; zaječal je komaj tedaj, ko so se vsule na njo prve kepe črne prsti. Ko sta bila z očetom sama in so jima zazijali osameli zidovi nekdaj smeha in otroške radosti polnega doma, je dvignil glavo, sl otrl solze in zaprosil: Niso je mamile več rdeče gorečke na oknu ne košati nageljni, ki so se spuščali po sivem zidovju. Njene rože so venele, ovenele.,, Otrok je umrl in Marička je postala še tišja, še bolj plaha in odljudna, Ko je šla v nedeljo k maši, je povešale svoje trudne oči, da so se ozirali za njo stari in mladi ta ji prerokovali skorajšnjo smrt. Ona je čutila te poglede svojih sovaščanov, “razumela je njihova ugibanja in vendar se ni vznemirjala. Tiha odpoved svetu in življenju je prepajala njeno bolno srce; zastirala je njeno razbito dušo, Njena lica so bledela. Nekdaj svetle, žareče oči so postajale bolj ta bolj medle in brezizrazne. Kakor senca se je pomikala po hiši, dokler ni obležala. Preležana je vso zimo, in ko so spomladi zazelenela polja, ko so se raizevele črešnje in breskve in so pognale trte svoje prve mladike, je ugasnila kakor dogorela sveča. Tiho, vdano je zatisnila svoje trudne oči. Odšla je za Ivanom, Albino in svojim otrokom. »Marička! Marička!« je kriknil starec, da se je razlegalo po tihi dolini, v katero se je spuščal, in vpilo med borovci, skalami in koruzo. »»Pojdite z menoj oče!« Starec se ni dal prepričati. Dolga stoletja so čuvali njegovi predniki svojo skromno domačijo; dolga stoletja so izmenjavali korce na strehi, posevali vrt, orali njive, kopali vinograde in kosili travnike. On, poslednji člen v tej preko stoletij razpeti verigi, pa naj bi odšel? Sedaj, na stara leta, na večer svoje smrti, naj N sledil svojim otrokom, ki so šli umirat v neznano, brezsrčno tujino! Tam, v tistem starodavnem domu Petričevih naj bi se naselili drugi, tuji ljudje in druge, tuje roke naj bi orale Petričeve njive, kopale Petričeve vinograde, sejale in žele? Nikdar! »Tu ostanem!« je zamrmral starec. »Če je taka Tvoja volja, Gospod, naj izgine moj rod; naj izgine brez sledu', kakor da ga nikoli ni bilo; izginiti pa mora z menoj in ne pred menoj!« je ponavljal, kakor bi molil in kakor bi se kregal z nekim nevidnim, ki mu hoče ugovarjati, in jezno in odločno je zamahnil z grčavo palico proti strmemu klancu, na katerem se je belile njegova zaipuščena domačije. Tezno Iz občinskega odbora. Občinska seja XI. t. m. je složno rešila zaostale finančne obveznosti. Tako se Je izplačal krajevnemu šolskemu odboru neporavnani zne^ sak za leto 1931. V letu 1932. je dobila šola izplačan celoten prispevek po proračunu. Na predlog g. župana se j« izplačal tudi celoten dolg Mestnemu elektri-škemu podjetju v Mariboru v znesku 32,737 Din, Z izplačilom tega obroka je naše omrežje popolnoma Izplačano in upamo, da so s tem tudi končane razne neumestne debate. — Po odobritvi manjših podpor nekaterim brezposelnim, je bil po predlogu g. Luknaria sestavljen odbor za popravo volilnih imenikov. —• V občinski seji dne 18. t. m. pa se je razmotrivala možnost postavitve 4 cestnih svetiljk, da bi dobil* vsa potrebna križišča primerno razsvetljavo. Razsvetljava Ptujske ceste pa bi se naj preuredila tako, kakor je mestna Tržaška cesta, kar ie radi velikega prometa hvalevreden predlog. — Glede podpor brezposelnim se je sklenilo soglasno, preskrbeti jtat delo alt pa izročiti nakaznice za nabavo živil, — Isti dan je imel sejo tudi odbor za podporo brezposelnih. Iz poročil zastopnikov našilj tovarn je razvidno, da je v polnem obratu le »Kovina«, vse druge tovarne pa životarijo. Kljub temu so dali zastopniki raznih tvrdk in delavstva zadovoljive izjave, zlasti oba g. zastopnika »Splošne« d, d. Prva se je odzvala prošnji za podporo tvrdka Bacher in nakazala znesek 500 Dta. F. L. Konjice Gasilni dom si bo gradilo Prostovoljno g*«iino društvo v Tepanju pri Konjicah. Te dni je druStvo kupilo potrebno zemljišče od gospe Stražnikove. Dora bo staj tik ob državni cesti, v bližini tepanjske Sole ta bo lično, toda preprosto zgrajen. Društvo je že nekaj denarja zbralo za zgraditev, k zgraditvi pa bodo prispevati le razni posestniki z brezplačnimi vožnjami ta nabral se bo tudi potreben gradbeni materijah Društvu čestitamo k uspehu. Za veliko prireditev strelske družine Konjice, ki bo na pustno soboto, dne 25. t. m., je veliko zanimanje, ker slične prireditve pri nas še nismo videli. Dekoracija v vseh gornjih prostorih Narodnega doma bo izvršena na originalen način-Prireditveni odbor Ima mnogo dela s pri pravami, da dostojno sprejme številne že prijavljene delegacije strelskih družin iz Maribora, Slov. Bistrice, Poljčan ta Celja. Mariborska in slovenjebistriška garnizija odpošljeta na prireditev tudi večje število častnikov. Cisti dobiček prireditve je namenjen zgraditvi strelišča pod Konjiško goro. Vabimo ponovno vse domačine iz trga in sploh iz okraja, da posetijo to prireditev! Smrt najstarejše Konjičanke. 15. t. m. je umrla 94 let stara učiteljeva vdova ga. Katarina Pučnik, roj. Jaklin, Bila ie najstarejša ženska v Konjicah in menda v okraju sploh. Pogreba se je udeležilo mnogoštevilno občinstvo. N- v **>- p-1 Sokolska četa Sv. Jernej pri Ločah je imela preteklo nedeljo svoj občni zbor. Iz poročil funkcionarjev je posneti, da je bilo delo te čete zelo živahno ta prav uspešno. Zbora se je udeležil tudi župni delegat dr. Mejak, ki je med drugim tudi obrazložil stališče Sokolstva proti napadu episkopata v pastirskem listu. Župni upravi je predlagana nova četna uprava s starešino Cvahtejem, podstarešino županom Godcem in s tajnikom ozir. načelnikom Fridlom. Soort Mariborski smučarski klub javlja, da bo 26. t. m. velika 50 km tekma na Pohorju pri Ruški koči. Pokroviteljstvo nad tekmo je prevzel župan mesta Maribora gosp. dr. Franjo Lipold. Za tekmo je razpisan prehodni pokal Mariborskega smu-žarskega kluba, ki sl ga je leta 1932. priboril v prehodno last prvič gosp. Stane Bervar, član smučarskega kluba Ljubljana, v času 4, ure, 54 minut, 43 sek. Prehodni pokal preide v trajno last onemu tekmovalcu, ki si ga pribori dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Poleg prehodnega pokala prejme prvih osem tekmovalcev posebne nagrade. Kot prva nagrada je darilo mestnega župana Maribora. Druga umetniška plaketa, darilo firme Huguetaln Freres & Ca, Le Locle, iz Švice. Vsak tekmovalec prejme samo eno nagrado, Pred tekmo bo razvitje smučarskega prapora Mariborskega smučarskega kluba. Po tekmi bo tekma v smuku od Ruške koče do Ruš, ob kateri priliki otvori novo smučarsko pot Sokol Ruše s to tekmo. Ob povratku v Maribor z večernim vlakom je v Mariboru obhod. Ob 21. uri v »Grajski kleti« razglasitev rezultatov ta razdelitev daril. Za čas od dne 18. do 28. II. 1933 j« dovoljena polovična vcinja na drž. železnicah. Potrdila o udeležbi, na podlagi katerih imate pravico do brezplačnega povratka, izdaja Mariborski smučarski klub, Jurčičeva ul. 8 (firma Stoječ), pri Ruški koči ali »Putnik« v Mariboru. Od 20. do 25. II. veliki smučarski propagandni izlet preko Pohorja na Peco. Prijave prejme istotako Mariborski smu-jave sprejema istotako Mariborski srnu-navodila. Sokostvo Občni zbor Sokola Žerjav pri Prevaljah je bil 29. jan. 1933 v društveni telovadnici. Zbor je najprej zavzel odločno stališče proti punktacijam in napadu pastirskega lista na Sokola. Nato se je br. star- ing. Fettich spomnil umrlih bratov Al. Mlinarja in Ferka. Po prečtta-nju novoletne poslanice je orisal br. starosta društveno delovanje v preteklem letu. Udejstvovanje članstva je bilo marljivo. Priredilo je Tvrševo proslavo |n svečano prvodecembersko akademijo z zelo pestrim sporedom. Bila je med najuspešnejšimi društvenimi akademijami. Članstvo je sodelovalo pri štafetnem in zvezdnem teku v Mariboru ta pri okrož- nem izletu v Guštanju. Smučarski odsek pa je priredil tri tekme in sodeloval pri pokalni ta klubski tekmi SPD Crna—-Mežica. Prosvetni odsek je imel tri predavanja in okoli sto govorov pred vrstami. Diletantje so naštudirali štiri igre, izmed katerih so najbolj uspeli »Legijo-narji« s sodelovanjem pevskega zbora 1° orkestra. — Izmed diletantov so se odlikovale sestre: L- Mauchler, T. Štifter, Miklavžina in Krebs P. ter bratje E-Mauchler, H. Kališ, L. Sevšek, J. Močilnik in Dodič. Poslednji je insceniral vse igre. Društvo je tudi priredilo Miklavžev in Silvestrov večer, tombolo 1* tri družabne večere. — Nabavilo si i* klavir. Za srčno izobrazbo je skrbela javna knjižnica, ki ima 796 leposlovnih ta 59 strokovnih knjig. Izposodila je 316 či-talcem 525 knjig. Za društveno upravo SO bili izvoljeni br. ing- Uršič (za starosto); ing. Fettich (za podstarosto); J. Močilnik (za načelnika); F. Samar (za podnačel-nika); ss. F. Stifter (za načelnico); M-Mlinar (za podnačelnico); br. Dodič I< (za prosvetarja) in še za ostale odbornike: br. E. Mauchler, H. Kališ, A- Go-vejšek, M. Kotnik, F. Samar, Kneža*' Rošer, Modrej, F. Sušel, J. Plaznik, Cizej in Tomše. — Iz tega kratkega poročila naj bo razvidno v glavnem, kako važno kulturno nalogo vrši društvo med narodom in kako utira pot Sokolu, ki tudi ob severni meji vedno bolj razširi svoja mogočna krila. Angležem ne diši vojaščina. Angleške vojaške oblasti so naletele na velike težave pri rekrutiranju novih vojakov, ker na Angleškem, kakor je znano, vojaška služba ni obvezna. Vojaške pisarne za nabiranje novincev ostajajo prazne, nasprotno pa so vse cesta in borze dela prepolne stotisočev bre«-poselnih mladeničev, ki prožijo kakršnegakoli dela in podpore, V vojaško suknjo pa. jih ni mogoče spraviti. Ko je potrebovalo voJno ministrstvo nedavno 30.500 novincev, Jih je z največjo težavo in'obetanjem najsijajnejše ekstlstence ta kariere s pomočjo velikih lepakov »nalovilo« komaj 12.000. Mali o Rasno KDOR JELI DOBRO MLEKO na dom v Tomilfievem drevoredu. Razlagovi »11 Maietrovl ulici po Din 2.—, nai piše na upravo Večsrolka pod »Dolgoletna mlekarica«. 560 KER URIJO gotovi ljudje o moli Elvii ___________ H hčerki Jviri Petejsn, neresnične vesti. opozarjam, da bom proti vsakomur sodno postopal. — “ ,577 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavila po skrajno amemib cenah Zaloga pohištva združenih mizar jev. Vetriniska ul. 22. nasproti tvrdke V Wetxl. NAKUP IN PRODAJA vsakovrstnih strojev, rabljenega orodja, železnine, medenine. bakra, svinca, cinka, peči, štedilnikov, rabljenih avtomobilov. avtoplaščev itd Justin Gustinčič, Tattenbach OVg ul. st 14. 261 ■■■■ ■* NAOELJCKE. Šopke, vence. Kličite ttlefon 27*66 Jemec, vrtnarstvo. 179 Pouk POMAGAJTE brezposelnim! —Uspešne |n-Strukelje daje siromašen, brezposeln učitelj. Ceni. PO' nudbe na upravo tega Usta pod »Din 8.—«. Sobo odda LEPO NOVOOPREMLJENO SOBO c 2 posteljama in-strogim posebnim vhodom odda« s I. N marcem. sta. aslov v upravi Zlate, srebrne in raznobarvne lak • frizure priporoča za predpust česaln' salon Fettich-Frankheim Službo dobi TRGOVSKA SAMOPOMOČ v Mariboru i*če agilnega ak vlsiterja, Informaciie v pisarni Jurčičeva ulica 8, II, 683 Prodam ^ n HIRA blizu Glavnega trsa z a stana prodaj ga Dta novah _ . . 150.000. Vprašati Strosmater' jeva 'ul. 8, Zidanšek. 590 Kupim kupim trlvrstno harmoniko. Ponudb« na upravo »Večernlka« »Dobra« pod 57? Najboljša nalivna peresa po konkurenčnih cenah dobite v papirnic knjigarn« Tiskovne zadruge Maribor Aleksandrova cesta 3 Izdaja konzorcij »Jutra« » Ljubljani; predstavnik Izdajatelja ta uredniki RADIVOJ REHAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Martbonr