7. štev. V Kranju, dne 12. februvarja 1915. XVI. leto. Političen in gospodarsKJ lisi. Stane za Kranj z dostavljanjem oa dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, na pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko S dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo m upravništvo je v hiši itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. -- Odgovorni uredrnk : Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : lnserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. lnserati s» plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za petit-vrato 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popunt. — Upravništv" naj se blagovolijo poiiljaU naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj •• izvolijo frankiraU. — Rokopisi se ne vračajo. Samostojnost Poljske. Listi zadnji čas mnogo pišejo o avtonomiji ali samoupravi, o nekaki samostojnosti Poljske. T6 vprašanje se ne tiče samo ruske Poljske, ampak tudi avstrijske Poljske, to je Galicije. Ruski Poljski sta car in vrhovni poveljnik ruske vojske Nikolaj Nikolajevič ob izbruhu vojne obljubila samoupravo v okviru ruskega carstva. To sta storila seveda z namenom, da bi Poljake, stare nasprotnike Rusov, nekoliko privezala na Rusijo. Resnica je. da ruski Poljaki niso tako hudi nasprotniki Rusov, kakor avstrijski Poljaki. Razne ruske stranke imajo pa o samoupravi Poljske različno mnenje. V načelu so pač vse ruske stranke za njeno samoupravo, vendar so v pravem pomenu besede za to le liberalna, radikalna in socijalnodemokraška stranka. Ruski narodnjaki niso za samoupravo, marveč hočejo, da naj se Poljska, ki obsega po njihovem mnenju dvomljiv element, popolnoma izloči iz ruskega carstva; pod Poljsko pa razumejo le one pokrajine, kjer bivajo Poljaki na deželi v večini. Mo-narhisti, za katerimi stojita birokracija in visoko plemstvo, pa Poljski ne privoščijo niti take samouprave, kakršno je imela pred vstajo 1. 1863. Ti pravijo, da naj državni svet in duma, ki sta Poljski po večini članov nasprotna, določita, kakšno samostojnost naj dobi ta dežela. Najbrže bode pa nazadnje, ako se bode sploh kaj izpremenilo, z ozirom na vspeh vojne pri določitvi poljske usode, ki je sedaj žalostna, imela besedo tudi Avstrija s svojo zaveznico in ne samo Rusija. O samostojnosti skupne Poljske pa ne sanjajo le, marveč popolnoma resno govorijo tudi gališki Poljaki. Znabiti vsi Poljaki za to idejo niso tako močno navdušeni, kakor je bil oni načelnik poljskih legij, ki je zahteval prisego samo na poljsko zastavo, ali istina je, da vsplamti vsak Poljak in dela načrte, ko sliši govoriti o nekdanji slavi Poljske. Ker so Poljaki hrabri bojevniki proti Rusom, jim tudi najvišji krogi ne zamerijo, če javno dajejo duška svojemu navdušenju in če duhovni ljudstvo priporočajo Mariji, kraljici Poljske. Tudi raznim nemškim strankam v Nemčiji in Avstriji nemaio ugaja misel, da nz\ Poljska postane samostojna, ker bi bila „Pufferstaat" proti Rusiji. Avstrijski višji politiki dobro vedo, da Galicija požira milijone, četudi se ondi še ne grade kanali, in da bi bilo nemškemu življu veliko laže priti do večine v tostranski državni polovici, ako bi Poljaki, seveda v okviru Avstro-Ogrske, postali samostojni Iz navedenih razlogov bi trializem s sestavom Poljske kot nove tretjine Nemcem dokaj bolj ugajal, kakor oni, ki je nameraval Avstro Ogrski kot tretjo prisloniti Jugoslavijo. Svetovna vojna. Avstrija — Rusija. Pol Bukovine zopet naše I — Strašni boji pri Dukli v Karpatih. V južni Bukovini avstrijske Čete uspešno napredujejo in Rusi se povsod umikajo. Dne 6. februvarja so naše čete vkorakale v Kimpolung. Naši so vjeli 1200 Rusov in zaplenili veliko vojnega materijala. Avstrijci so zopet osvojili Izvor in Moldavo v Bukovini. Dvadnevna bitka je bila izredno vroča, a končno je bila zmaga naša. Sovražnik je zbežal v popolnem neredu. Naši so zaplenili mnogo orožja hi streliva. Dne 9. t. m. so naše čete v Bukovini zasedle mesto Varno in potem Guro Humoru. Rusi so zbežali proti Radavcu do reke Sučave. Zadnji teden so bili siloviti boji na Karpatih, posebno ob prelazu Dukli. Naše strojne puške so pokosile veiiko Rusov. Na Karpate so naši poslali čete tudi od srbske meje, Rusi pa izpred Premišla. Rusi so na Duklo napravili zato tako hud napad, ker so Avstrijci in Nemci imeli velike uspehe pri Užoku. Celo ponoči so Rusi napadali naše čete, kar ni njih navada. Radi bi bili vdrli zopet na Ogrsko proti Budimpešti, kar jim pa ni uspelo. Prve dni meseca februvarja je bilo v Karpatih 15 stopinj mraza, ki je napravil med moštvom veliko škode. Rusija pošilja še vedno nove čete na Karpate. Naši težki topovi so prisilili Ruse, da so se morali umakniti. Na Karpatih se junaško bore tudi Kranjci. Avstrijske in nemške čete so dne 8. t. m. vzele po večdnevnih bojih neko važno postojanko severno od sedia Volovca. V zahodnem delu Karpatov se je izjalovilo več ruskih napadov in je prišlo v naše roke 340 ruskih vjetnikov in več strojnih pušk. Pred Tarnov so Avstrijci pripeljali svoje težke topove in Rusi so morali mesto zapustiti, ter se umakniti na vzhodne višine. Rusi so vas Rudki na reki Dunajcu, ker je niso mogli več držati, požgali. Poveljnik Rusov je tu general Dimitrijev. V okraju Gorlice stoji palača bivšega poljskega ministra Dlugosza. To palačo, kakor tudi ono viteza Plockega, so Rusi oplenili. Ker so Rusi na cerkvenem stolpu pri Gorlicah postavili opazovalno stražo, so naši stolp razstrelili. E. Durski, poveljnik poljske prostovoljne legije, je dobil od cesarja križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. Nemčija — Rusija. Nemški cesar in ruski car sta prišla na bojišče v Poljski. V okolici Ravke Nemci vedno huje napadajo Ruse. Kaže se, da se ondi pripravlja nekaj posebnega. PObLISTEK. Ostanki žebijarstva na Kranjskem. 1. Zgornja Bela nad Kranjem. (Priobčuje Kropar.) (Dalje.) Belska fržina (beseda je belskemu jeziku prilagodena .fužina", laško fucina t. j. kovačnica), je zelo podobna kroparskemu .vigencu" (vigenc, 1. igne, t. j. ogenj). Sredi lesene fržine, ki je na zunaj podobna šupi, stoji ena sama „ješa" (nemško Esse, t. j. ognjišče), okoli ješe so pa leseni .stoki" (panovi, od nem. Stock). Na ješi gori ogenj iz navadnega bukovega ali smrekovega oglja, kateremu vsled varčevanja pridevajo suhe drobce borovega lubja. Oglje kupujejo Beljani od oglarjev iz Kokre na mernike, in sicer v vrečah po štiri mernike za 2 kroni (pred leti za 140 K). Imena „žirgel" za vrečo štirih mernikov ne poznajo. Da ogenj na ješi ne ugasne, puha vanj svojo sapo meh po cevi, ki se končava v železni trobi, .žol" imenovani (v Kropi: ižčl, nem. die Liese). Na dnu ognja se s časom (na Beli vsled slabotnega ognja šele v dveh do treh dneh) sprimejo odtopljeni kosci železa, pomešani z ogljem In prstjo, ki pokriva ješo, v ,pek(e)l", ki je podoben majhni ponvi ali pekli. V ogenj vtikajo kovači konce železnih šib („cajn"-ov nem. Zain), iz katerih kujejo .žbice" (žeblje), ko se je cajn zadosti raz belil (segrel do rdečkasto-bele barve). Da se mu cajn v roki ne suče in mu dlani ne obreze ali opeče, ga kovač drži s cunjo ali krpo, ki ji pravi .blek*. Iz razbeljenega čajna nakuje žbico na sledeči način. Držeč cajn na sredi dolžine, ga prenese iz ognja na „nampos" (nem. Ambos), nakovalo, to je kos v stoku zabitega železa, ki ima vrhni rob narejen iz jekla, na čegar ploščadi (2 do 3 cm široki) se kuje cajn tako dolgo, da je narejena .štibva* (štibla. pomeni isto kot steblo) nastajajočega žeblja. Nato položi kovač svoj cajn, ki se končuje v štibli, na rob ostrega železa, ki se zove ,šer(6)kel" (nem. Scherhackel; podoben je držalu za blatne čevlje in je s spodnjim koničastim delom zabit pred namposom v štok), da odseka narejeno štiblo s primernim kosom še ne obdelanega (razbeljenega) čajna, iz katerega je treba narediti glavo (na Beli „gvava") žeblja, da bo žbica gotova. Nasekano štiblo (ako jo po nerodnosti popolnoma odseka, jo pobere z .dekvo" (dekla, t. j. majhnim kuhinjskim kleščam podobno orodje za prijemanje vročih žbic), in jo vtakne v ,naglež(e)n" (nem. Nageleisen), to je železen model, ki sprejme v svojo odprtino štiblo, na njega vzbočenem tlcu pa kovač žebelj .pobije" (razkuje ie neobdelan del čajna nad štiblo in naredi iz njega glavo) Nagležen je na enem koncu oprt na nampos, z drugim tiči, z železnimi klinci („zagojzdami") pritrjen v .topi" (nominativ tdpa), kakor lata v stebru pri kozolcu. Po tem, koliko .žvakov" (udarcev s kladivom) je treba za glavo, se žbice imenoma ločijo v .na en", .na pet" in ,na šest žvakov" (žlak, nem. Schlag). Kladivo je nasajeno na lesen .štilc" (nem. der Stiel), to-porišče. Tako izdelan žebelj dobi zdaj ime .žbica", po žbicab pa se imenujeta kovač in kovačica: .žbičar," žbičarica. Kdor se še-le uči kovati, nosi ime .novinec". Izvežbana, ročna žbičarica naredi tudi po dve žbici iz enega .blenja" (t. j. enkrat razbeljenega čajna), preden je treba cajn zopet vtakniti nazaj v ogenj. Več kot dve žbici pa ne naredi radi preslabotnega ognja, dočim pripravna Kroparica nakuje iz enega b(e)lenja dve do štiri. Ker opravlja med dnevom tudi razna dela v hiši in pri živini, jih nakuje belska žbičarica le okoli tisoč na dan (.en tavžent"), med tem ko jih pridna kovačica v Kropi nadrobi poldrug do dveh .tavžent". Kakšne žbice pa kujejo na Beli? Dočim Kroparji izdelujejo, oziroma so prejšnje čase izdelovali in starejši kovači še znajo, nad dvajset raznih vrst (po razliki v teži, ne samo po obliki, celo nad sto vrst), poznajo Beljani pravzaprav le eno vrsto žbic, .rdmarce", ki pa se razlikujejo med seboj po teži (oziroma velikosti) v .pofuntne" (tisoč jih tehla en funt), v .po podi ujmo funt", v po dva, po tri funte, po sedem unc, po štiri, po pet, po šest, po osem in po deset funtov , in pa po številu .žlakov", ki se poznajo na glavi žbice, v .na en žvak", ,na pet" in .na šest žvakov". Tu in tam kujejo tudi .cokvarje" za nakovanje cokel. Do teže štirih funtov (tisoč) delajo romarce žbičarice, od 4 do 10 funtov pa žbičarji. Posebnega imena težje romarce nimajo; Na meji vzhodne Prusije in južno od Visle na Bzuri so Rusi napadli dne 5. februvarja Nemce. Vsi ti napadi so bili odbiti in Nemci so dobili 1000 vjetnikov in šest strojnih pušk. V Varšavi so Rusi zaprli 40odličnih Poljakov, ker so se vedli Avstriji prijazno. Turčija — Rusija. Ruske postojanke v Kavkazu je silno napadlo 15 novih turških divizij. Na ozemlju Olsi in na vrhovih ob Črnem morju so bili siloviti boji. Turki so odposlali ojačenja tudi proti Er-zerumu. Nemčija v bojih na zapadu. Prvi boj med nemškimi in francoskimidrkavci je bil v Vogezih dne 5. februvarja. Zadnje dni zbirajo Francozi v zgornji Alza-ciji, posebno pri Beiforlu, velike čete. Pri Tannu so ljuti artiljerijski boji. Na bojno polje je prišel tudi angleški kardinal Bourne ter je obiskal vojake v strelskih jarkih in v bolnišnicah. Rusija. Car je ukaza), da naj se zaplenijo v Rusiji zasebna posestva vseh avstro-ogrskih in nemških posestnikov. Preko Arhangelska je dobila Rusija iz Angleške, preden je luka zamrznila, en milijon modernih pušk. Rusija se pripravlja na vojno v poletnem času. Zemstva (deželna oblastva) so sklenila, da bodo na svoje stroške napravila vojakom čevlje, in sicer bo dalo tversko zemstvo 150—200.000 parov čevljev, Vladimir 30.000 parov, Zveza kreditnih zavodov v Nižjem Novgorodu bo pa preskrbela v petih mesecih 50—70.000 parov. V Petrogradu je izbruhnila kolera, ki je pokosila že več tisoč oseb. V Združenih državah je Rusija kupila 25 milijonov funtov bakra, ki pride na Rusko preko Vladivostoka. Italija. Italijanski častniki so v Ameriki nakupili 10.000 konj. V Italiji so nastali v nekaterih mestih veliki nemiri, ker se je podražilo žito. Za dan 15. t. m. je Italija vpoklicala več rezervnih letnikov aktivne armade in izurjene črne vojske. Romunija. Iz Italije je dobila Romunija streliva. Pri preskusu novih ročnih granat je romunskega atašeja stotnika Michela v Italiji ubila granata, ki je prezgodaj eksplodirala. po njih namenu jim pravijo tudi „romarce za v pete" ali „za ta zbit kveder". Poleg navadnih romarc izdelujejo tudi „ta okrogle" (na pet in na šest žvakov). Kujejo posamič, kakor v Kropi, in ne poznajo kovan;ä (nominativ kovanje) dveh skupaj (mojstra s hlapcem), kakor v Kamni Gorici ali nekdaj v Železnikih. Čajne kupujejo v Kranju v „pusljlh" (buta-ricah) po 25 kg teže, in sicer v trgovini za železo, kar je seveda za 30 do 50% dražje kakor kovaški čajni naravnost iz tovarne na Savi. Kdor kuje v gospodarjevi fržini, plača na leto štiri krone od stoka gospodarju. Gospodar, oziroma trgovec, ki ima tuje žbičarje in žbičarice (zdaj le še Ferbežarica), se zove „havtman" (nem. Hauptmann, poglavar, stotnik pri vojakih). Havtman da železo (čajne), oglje pa si sami kupijo. Zaslužijo od „tavzenta pofuntnih" po 70 vinarjev, od 1000 po 1 V, funtov 90 vinarjev, od 1000 po 2 f. 1-10 K, po tri f. 1-60 K. Res pičel zaslužek, ker več kot en „tavzcnf jih ne narede na dan. Kuhajo doma, ne v fržini, kakor v Kropi ali v Kamni Gorici. Da se kakšen košček ne izgubi, dva kratka konca (čajna) zvari kovač ali kovačica v nov cajn „sp(e)hvavc", s katerim se zopet more kovati. Ako se nampos na vrhu, kjer je jeklen, obrabi, ga da belski žbičar kovaču, da ga „porovnä"; če se kos namposa oddrobi, ga kovač „podstavi", če pa jeklo na vrhu odstopi, ga „obica". Otroci žbičarjev se tudi na Beii radi zadržujejo v fržini, hodijo se po zimi gretnaješo in peč krompir ali jabelka nad ognjem. (Dalje prih.) Srbija. Srbi imajo dovolj živeža, le zdravnikov jim manjka. Angleži so poslali Srbiji veliko zdravnikov in strežnic .Rdečega križa". Albanija. Srbija in Grčija sta ta čas, ko je Italija zasedla Valono, vprašali v Rimu, če namerava Italija zasesti tudi druge kraje v Albaniji. Dobili sta odgovor, da se za sedaj o iern ne more podati nobena izjava. Ker se je pa sedaj izvedelo, da Italija namerava zasesti večji kos Albanije, je ruski poslanik v Rimu vlado opomnil, da naj ne zasede Albanije, dokler vprašanja ne razrešijo prizadete države po svojih zastopnikih. Bolgarija. Luko v Dedeagaču je Bolgarija utrdila in ondi položila mine. Srbska vlada je poizkusila dobiti pomoč od Bolgarije in jo je vprašala, pod kakimi pogoji bi bila pripravljena ji pomagati. Angleška. Parnik „Vicour", ki se je potopil, je bil angleška prevozna ladja. V valovih je našlo smrt 294 angleških pomorščakov. — Angleški socija-listi so izdali oklice za nadaljevanje vojne. Nizozemska. Belgija je hotela poslati svoje čete čez nevtralna tla Nizozemske, da bi tako prišla nemškim četam v Belgiji za hrbet. Nizozemska je vsled tega začela mobilizirati in Nemci že hitijo utrjevati Antverpen. Angleška se je vsled tega premislila in je začela pošiljati svoje čete čez Kanal. Egipet. Turške čete so prišle do Sueškega prekopa. Hotele so priti čez prekop in turška artiljerija je dne 3. februvarja streljala na Angleže, ki so bili na oni strani prekopa. Angleži so pa s pomočjo oklopnih križaric prehod preprečili in vjeli 282 turških vojakov. Sami so izgubili dva častnika, 13 ujakov je bilo mrtvih in 58 ranjenih. Turki so izgubili osem častnikov ter več mrtvih in ranjenih. Tudi pri El-Kantari je 1200 Turkov z šestimi topovi hotelo priti čez prekop. V boju so izgubili 21 mrtvih